Št. 7 (725) L. XV.

NOVO M E S T O , č e t r t e k ,

2 0 . f e b r u a r j a 1964 INJSKI LIST

S l a v n o s t n a o t v o r i t e v n o v e A T C

SEVNICA: bliže svetu in dogodkom N o v a a v t o m a t s k a t e l e f o n s k a c e n t r a l a v S e v n i c i « s l u ž i n a m e n u - č e z leto d n i ne bo v e č t r e b a

t e l e f o n i s t z a m e d k r a j e v n e z v e z e V soboto, 15. februarja, je

v Sevnici začela delati avtomatska telefonska centrala. N a otvoritveni slovesnosti so b i l i gostje iz P T T podjetja i z Novega mesta, predstavniki občinske skupščine ter gospodarsk ih i n družbenih organizacij iz Sevnice, predstavniki kolektivov pošte Videm,-Kr-ško i n Brežice ter gostje i z Celja. Za Sevničane je b i l 15. februar praznik, k i j i m je spet približal kraje i n dogodke, čeprav je to šele p r v a stopnica k popo ln i avtomatizacij i .

K a k o pomembna je modernizacija telefonskega prometa za gospodarski razvoj občine, dokazujejo naslednj i odgovori uslužbencev pošte Sevnica i n izjave nekater ih gostov n a otvoritvi .

»Kakšne izboljšave p r i čakujete z uvedbo nove avtomatske telefonske centrale?«

Zdenko K u s , upravnik P T T ^ o t e Sevnica: »Predvsem izboljšanje kvalitete, k i se je veselimo z našimi naročnik i vred. Gospodarsk i napredek nas s i l i , da se tud i telefonija razvija na sodobnejšo raven. Trenutno je najvažnej-S e to, da smo postavi l i te-*ne}j, đa smo danes dokončam prvo fazo naših načrtov, imamo novo 100-številčno avtomatsko telefonsko centralo, k i je te povsem zasedena, zato nobene prošnje ne moremo več resit i . Centralo borno mora l i povečati še za 60 številk, ker število naročnikov izredno hi tro narašča. Vključili smo tud i nov direktn i vod S e v n i c a — N o v o mesto i n naročnikom že lahko obl jubimo, da bo čakanje na te medkrajevne pogovore krajše.

Današnja delovna ^naga je odraz uspešnega sodelovanja občinske skupi l ? 6 , delovnih organizaci j i n

podjetja. 2e l im, d a b i to sodelovanje zagotovilo u -resničitev nadal jn j ih načrtov.«

»Z novo, končno ATC Je avtomatiz iran samo krajevni telefonski promet. K d a j računate na avtomatizacijo mekrajev-n l h pogovorov?«

Mihael Vončina, šef eksploatacije P T T Novo mesto: ^Najprej mora b i t i dograjena •pzedna avtomatska telefon-? * a centrala v V idmu-Kr -J * e r r i , k i b 0 vezana na giav-2? centralo v Novem mestu. " A ATC Videm-Krftko bosta ^'ključem končni avtomat-

S l telefonski centra l i Sev

nica in Brežice. Takrat ne bo več potrebno ročno posredovanje medkrajevnih telefonsk ih pogovorov. Računamo, da bo vse to urejeno do konca tega leta.«

»Kako se zbirajo sredstva za avtomatizacijo telefonije?«

Jože Knez, predsednik občinske skupščine Sevnioa: »Kolektiv sam ne zmore vsega, zato je nujno, da smo u - ' stanovih skupen medobčinski sklad za Posavje, da vanj prispevajo občine, gospodarske organizacije in da . ta sredstva dopolnjujemo še z bančn'mi posoj i l i . Izdatki za prvo fazo v Sevnici znašajo 27 mil i jonov 794 tisoč dinarjev, do leta 1970 pa bo treba invest irat i še enkrat tol iko. Uresničiti bo treba še precej načrtov. Zgradi t i moramo novo poštno poslopje, zamenjati 100-številčno centralo za 200-številčno i n zagotovita medkrajevno povezavo Sevnica— Videm-Krško. Današnji dogodek pomeni za Sevnico važno prelomnico, vendar na tej stopnj i de?o ne sme zastati. Načrte moramo čimprej speljati do kraja.«

»Kakšen je program razvoja telegrafskega i n

N i k o š i l i h n a n o v i d o l ž n o s t i

Predsednik republike je N i k a S i l ina , veleposlani ka v državnem sekretar iatu za zunanje zadeve, imenoval za izrednega i n opolnomočenega veleposlanika S F R J v Tunisu . Tovarišu S i l i hu naše čestitke z iskreno željo za uspešno in plodno delo!

telefonskega omrežja v Posavju od 1965. do 1970. leta?«

Herman Pregelj, — upravnik osnovne enote Videm-Krško: »Po zgraditvi avtomatsk ih tel. central v Sevni-oi, Krškem in Brežicah bodo dobi l i ATC v Brestanic i , Kostanjevici na K r k i i n v Do-bovi. V tem obdobju je predvidena tudi razširitev AT C Sevnica. Avtomatizaci ja je nujna, kaj t i gospodarski napredek nas je že zdaj preraste!. Telefonske naprave so bile na našem območju med najbolj zaostal imi v Sloveni j i . V večjih krajevnih središčih je bi lo stanje že zelo kritično, to pa bomo prav kma lu prebrodi l i tudi v posavskih občinah.«

»Ste di ih i , i pričeli prv i dan avtomatizacije krajevnega telefonskega prometa?«

Anica Kovačič, telefon'stka na pošti Sevnica: »Danes se še nismo znašli. Naročniki i n jaz, vs i se bomo mora l i pr i vadit i . Za telefontsrke bo zdaj laže, ker bomo posredovale samo medkrajevne pogovore.«

»Kaj menite o uspehu, k i ga danes slavi pošta v Sevnici?«

Dragica Rome, d irektor PTT podjetja Novo mesto: »Tega uspeha se vs i vesel imo. Delovni kolekt iv pa zasluži za svojo prizadevnost vse priznanje. Pokazal je vel iko pobud p r i montaži centrale, p r i gradnji novih pr i ključkov, predvsem pa p r i urejanju poštnih prostorov. Pohva'.o zasluži tudi montažna skupina Iskre, k i je svoje delo h i tro i n sol idno opravila.« J t .

Se bolj prisluhniti Času in se prilagoditi potrebam občanov

P o v o j n i r a z v o j D o l e n j s k e , B e l e k r a j i n e i n S p o d n j e g a P o s a v j a sp r e ; mijja h i t e r g o s p o d a r s k i , k u l t u r n i i n v s e s t r a n s k i • nap r edek . Že s k o r a j p o l d r u g o deset le t je s p r e m l j a t a r a z v o j , ga s p o d b u j a , ocen ju je t e r h k r a t i p o h v a l n o a l i p a kritično zas l edu j e r e g i o n a l n o g l a s i l o našega področja — D O L E N J S K I L I S T , k i je v ponede l j ek , 17. f e b r u a r j a , stop i l v 15. l e to svo j ega o b s t o j a . V t e m času j e naše g l as i l o doživelo m a r s i k a t e r o tegobo, k i p a n i k o l i n i zav r l a p r i z a d e v a n j k o l e k t i v a u r e d n i štva i n u p r a v e l i s t a , da b i se u s t r a šila nevšečnosti a l i p r e d n j u n i k l o n i l a . N a r o b e — p r a v težave, k i j i h je b i l o največ glede finančnih v p r a šanj, k a d r o v , p r o s t o r o v i n včasih t u d i n e r a z u m e v a n j a z a p o s l a n s t v o t akega r e g i ona lnega g l a s n i k a S o c i alistične zveze, vse to n i s p r e m e n i l o l i s t u j a s n o začrtane p o t i . M a r s i k d o večkrat n i o d o b r a v a l t e h t n i h p r i spevkov , s k a t e r i m i je l i s t k r i t i z i r a l n e p r a v i l n o s t i ; ne b i p a s m e l i p o z a b i t i . d a so l e t e n u j e n s p r e m l j e va lec t a k o h i t r e g a r a z v o j a . D o s t i k r a t s m o take p r i s p e v k e s a m i k r i tično o b r a v n a v a l i i n d a j a l i k n j i m t u d i svo je p r i p o m b e .

Če b i p o d r o b n e j e a n a l i z i r a l i p i sa nje našega p o k r a j i n s k e g a t e d n i k a , b i v e r j e tno u g o t o v i l i , d a je d o b e r s p r e m l j e v a l e c našega vsakodnevne ga življenja. M o r d a j e p r i o dmer j a n j u p r o s t o r a včasih p o s v e t i l le ne-k o l i k a n j p r e m a l o p r o s t o r a delovn e m u človeku i n n j e g o v i m vsako d n e v n i m o p r a v i l o m . P r a v t u l a h k o l i s t še p r i d o b i n a s v o j e m u g l e d u , p o m e n u i n p e s t r o s t i . K o p a op i su j e občana i n n jegovo de lo , n a j se nov inar j e v o b j e k t i v u s m e r i t j a , k j e r naš človek živi i n u s t v a r j a s vo j p r i spevek družbi. V e l i k o je t a k i h m e s t i n še več občanov, k i b i p r e j a l i s l e j m o r a l i d o b i t i s v o j p r o s t o r v d o m a čem t e d n i k u . P o s t a l i na j b i v s e m zg l ed , k a k o p r i s v o j e m d e l u uspeva jo i n da je jo družbi m o r d a ce lo več, k o t o n a o d n j i h pričakuje.

R a z p o r e d i t e v p r i s p e v k o v v Do l e n j s k e m l i s t u h i t r o pokaže, d a s m o v k u l t u r i i n p r o s v e t i d o s e g l i i z r e d e n napredek . Občani p o t r e b u j e j o višjo k u l t u r n o r aven , k a r se n e d v o m n o z r c a l i t u d i v t e d n i k u . I m a m o v r s t o s p o s o b n i h l j u d i , k i se u k v a r j a j o s k u l t u r n o de javnos t j o , k i pišejo z a občane i n j i h t a k o p o m a g a j o izobraževati. V p r i m e r j a v i s t e m pod ročjem p a j e še p r e m a l o nap i sane ga o p r a k s i našega družbenega i n de lavskega s a m o u p r a v l j a n j a . N e v e m , čemu to i z r e d n o važno i n vedno b o l j razvijajoče se področje na

še p r a k s e ne na jde več p r o s t o r a v r a z p r a v a h , k a r b i b i l a šola z a še večji i n hitrejši nap r edek . T u d i t u n a j b i l i s t u s t r e zno u k r e p a l .

Štirinajst l e t o b s t o j a Do l en j ske ga l i s t a p o m e n i h k r a t i p r a v t o l i k o let n e n e h n i h p r i z a d e v a n j z a obs t o j . E k s i s t e n c a l i s t a j e končno l e tos le b i l a rešena, s t e m d a so se na jodgovornejši p r e d s t a v n i k i občinskih skupščin n e d v o u m n o i z r a z i l i , d a t o n u j n o p o t r e b n o g l as i l o S Z D L našega področja m o r a n e m o t e n o i zha j a t i . L a h k o s a m o obžalujemo, d a l i s t z a r a d i n e r a z u m e v a n j a n e k a t e r i h či-n i t e l j e v ne m o r e več p o k r i v a t i cel o tnega področja, k i b i ga glede n a številne želje b r a l c e v l a h k o p o k r i v a l . L i s t se ne o z i r a n a občinske meje , piše z a vse naše občane i n ce lo z a t i s t e i z v e n t e h m e j a . U p a m , d a je n a s t o p i l čas, k o se l a h k o u r e d ništvo načrtneje peča z v s e m i p r ob l e m i , ne p a več s a m o s finančnim vprašanjem, k i j e i m e l o dos l e j žal vedno p r i m a r n i značaj. T a k o se b o g l as i l o l a h k o še k r e p k e j e r a z v i j a l o v zares l j u d s k i časnik našega področja, k i n a j pos t ane še boljši s p r e m l j e v a l e c nag l ega družbenega ra z vo j a , n jegov i n f o r m a t o r i n reg i s t r a t o r vsega življenja.

Z a s k o r a j p o l d r u g o deset le t je obs t o j a D o l e n j s k e g a l i s t a je največje p r i z n a n j e p r a v go tovo s t a lno n a r a ščanje naročnikov i n n a k l a d a , k i dosega zda j že 24.300 i z vodov . Omen i t i m o r a m o t u d i de l o m a r l j i v i h članov k o l e k t i v a , k i so v edno p r i p r a v l j e n i , d a r e g i s t r i r a j o v s a dogaj a n j a . N j i h o v o de l o j e o d g o v o r n o , h k r a t i p a t u d i p o l n o težav. P r e d pok r a j i n s k i m časnikom našega p o d ročja j e široka po t , n a k a t e r i t u d i v bodoče ne b o m a n j k a l o OV IR ; u r e d ništvo j i h bo s pomočjo družbe l a h k o z m o g l o i n t a k o še boljše u r e sn i čevalo s vo j o na l ogo . D o l e n j s k i l i s t j e v 14 l e t i h o d i g r a l v i d n o v logo p r i ekonomsko-družbenem i n k u l t u r n e m izobraževanju našega občan a , k i na jde v s v o j e m t e d n i k u p r i j e tno b ran j e . N j e g o v a p r i l j u b l j e nos t p a bo še večja, če b o t a k o k o t dos l e j z n a l p r i s l u h n i t i času i n se p r i l a g o d i t i težnjam našega človeka.

O b v s t o p u v 15. le to o b s t o j a D o l en j skega Us t a se pridružujem štev i l n i m čestitkam občanov, d a b i naše medobčinsko g la i l i l o še b o l ) uspeva l o i n t a k o k o t dos l e j t u d i v bodoče o p r a v l j a l o s vo j o p o m e m b n o družbeno v logo .

S L A V K O D O K L

p r e d s e d n i k i zda j a t e l j skega

s ve ta D o l e n j s k e g a l i s t a

ATC v Črnomlju — najlepši spomenik Ob 2 0 - l e t n l c i p r v e g a s l o v e n s k e g a p a r l a m e n t a s o p o š t n i k o l e k t i v i S l o v e n i j e p o k l o n i l i Č r n o m l j u n o v o a v t o m a t s k o t e l e f o n s k o c e n t r a l o , k i . je h k r a t i n a j l e p š i s p o m e n i k p a d l i m k u r i r j e m i n v e z i s t o m v

N0B

N a veilikem zborovanju kolektivov PTT Slovenije, je b i lo l an i avgusta v Črnomlju, je b i la dana obl juba , da bodo namesto spomenika padl i m kur i r j em i n v e z i v om v N O B poštni kolektivu peklo-, n i l i Črnomlju novo avtomatsko telefonsko centralo. K o lektiv i PTT so svojo obljubo častno i zpo ln i l i .

18. februarja so v sk lopu proslav ob 20 Jetnici SNOS v Črnomlju ob 11. u r i dopoldne

v prostor ih poštnega posflopja svečano odpr l i novo AT C z 200 priključki, k i bo z visokofrekvenčno teJefonsko povezavo z novim mestom tvoril a prvo avtomatsko telefonsko mrežno skupino na Do-lonj-ikem.

N a otvoritvi , k i pomeni za vso Belo kraj ino pomembno pridobitev, so se zbra l i številn i go-ije, med n j im i podpredsednika sfcupščme S R S dr . Mar jan BrecelJ i n Draga

Rome, republiški sekretar za promet/ i n zveze Alojz Zokal j , predstavniki okrajne skupščine in nekaterih občinskih skupščin, kakor tud i zastopn i k i javnega i n polit.cnega življenja črnomaljske občine

V uvodnem govoru je direktor PTT podjetij Slovenije Jože Gerbec poudar i l neprecenljive zasluge kur i r ske in vezistione službe med narodnoosvobodilno vojno, zatem pa odkr i l na pccllopju PTT v Črnomlju spominsko ploščo pad l im vezistom in kur i r j em. Predsednik črnomaljske- skupščine inž. Rado Dvoršak se je v imenu skupščine in občanov zahvali l za dari lo i n predal novo A T C

poštnemu kolekt ivu Črnomelj v upravljanje.

Gostje so s i ogledali prostora črnomaljske pošte i n novo avtomatsko centrado, zlatarn pa so se zbra l i na p r i jatel jskem razgovoru v hotelu Lahinja , kjer je b i l v počastitev tega dogodka pr ire jen »belokranjski likof«.

V R E M E OD 20. II. DO 1. I I I . 1964

Okrog 22. februarja ohladitev z manjšimi snežnimi par davinami. Naslednje pada-vine okrog 26. februarja. V ostalem lepo, oz i roma suho vreme in čez dan topleje*

Avtoriteta sposobnosti, znanja in poštenja

Družbeni sistem, k i ga razvi jamo p r i nas na podlagi družbene lastnine sredstev za proizvodnjo i n osvobojenega dela, terja vključevanje čedalje širšega kroga l jud i v upravljanje družbenih zadev. Čedalje več je l judi , k i delujejo v najrazličnejših organih samoupravl janja. Vzporedno e tam postaja tud i avtoriteta širši pojem. Vse manj imamo oprav i t i samo z avtoriteto posameznikov i n bo l j i n bolj narašča avtoriteta družbenih organov, demokratičnih t r ibun, b o > mnenj , znanstvene anali-«e, prepričljivosti argumenta / i n tako dalje. N o s i l a avtoritete pa so seve tud i l jud-

NAŠ AKTUALNI KOMENTAR

Je, k i delajo v vseh teh organ i h i n organizaci jah i n imaj o večji a l i manjši f p l i v na l jud i — predvsem seveda z močjo svojega prepričevanja. - V s i upravljavca senpda še

nimajo zadostnega znanja, da b i lahko uspešno opravl ja l i svojo družbeno funkcijo. To Je proces. Naše samoupravl janje ne more čakati, da s i bo sleherni človek pr idob i l dovol j znanja i n razgledanosti aa sodelovanje v upravl janju družbenih zadev. K a k o r pogosto ugotavljamo, velja tudi v našem pr imeru , da je praksa samoupravl janja najboljša šol a , k i n a m daje najbolj kval i f ic irane soupravitelje.

V vsakodnevnem življenju se srečujemo tudi z zgrešenim i pojmovanj i avtoritete', k i Izvirajo bod is i iz neznanja a l i pa i z želje po monopolu. Po-6ames3iiiki s i grade avtoriteto s položajem, funkci jo a l i nas lovom namesto s sposobnostjo , močjo prepričevanja, s pos luhom za resnične probleme l jud i , s skromnost jo i n poštenostjo, s človeškim odnosom do l jud i . Nemalokrat i zv i ra tako pojmovanje avtoritete Iz pr inr i t iv i zma, pobratenega z neznanjem. Naj navedem dva, t r i pr imere i z vsakdanjega Življenja, k i sem j i m b i l sam priča.

Odborn ik občinske skupščine je srečal v kavarn i znanca,

k i se m u je pritoževal, da že lep čas čaka na gradbeno dovoljenje za hišo. Godrn ja l je, češ kakšen b i rokrat i zem zganjajo občinsiki uslužbenci, k i samo vel iko stanejo, haska pa n i od nj ih . Odborn ik je p r i k i maval . »Jim bom že pokazal,« se je razhudi i . »Precej j i h bom šel pobarat,« je ob l jub i l , »zakaj ne izdajo gradbenega dovoljenja. Veš, odbornik sem i n i m a m oblast, s katero lahko marsikaj dosežem . . . «

K o sliši človek tak pome-nek, predpostavlja tud i nekaj »alkoholovega pritiska«. K l j u b temu pa se ne more ubrani t i občutka, da gre p r i t em človeku za napačno pojmovanje funkcije. Predvsem b i mora l vedeti, da je organ oblasti občanska skupščina, i n ne on . Razen tega se mora odbornik malo bolj poglabljat i v probleme svojega voli lnega območja i n vse občane, da b i lahko objektivno sodi l o n j ih . Predvsem pa b i mora l prenest i svojo »razpravo« na zasedanja občinske skupščine, kjer sta prepričljivost argumentov i n ' ko r i s tnos t predlogov največji avtoriteti .

Razmišljam tud i o predsedn i k u našega hišnega sveta. Pre j , dokler je b i l »navaden« stanovalec, se je venomer jez i l na hišni svet, češ da je svojeglav, ker ne upošteva interesov vseh stanovalcev. K o pa je postal predsednik, je b i lo še slabše. V odnosu do stanovalcev se je obnašal kot hišni lastnik i n p vsem je hotel sam odločati. K o so ga pobaral i zaradi tega, se je razjez i l i n zagrozi l , da bo vse pust i l , pa naj delajo t is t i , k i »gobce otresajo«. K e r so se vs i zbal i neprijetne naloge, je ostal še naprej predsednik naša svojevrstna avtoriteta, k i se izživlja v tem, da pretirano poudarja »svojo pravico do komandiranja«. Bol je b i bi lo, če b i s i ustvarjal ugled predsednik z uspešnim vodenjem hišnega sveta, s ko r i s tn im i pobudami, s tem, da b i razv i ja l inidatevo stanovaBcev i n z občutkom za prijetne sosta-novalske odnose!

Se marsikje drugje lahko srečamo napačno pojmovanje avtoritete. Poznam mladega inženirja, k i se neprestano je-

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED

V z a d n j i h d n e h j e b i l o v z a h o d n i d i p l o m a c i j i ze lo živahno t u d i b r e z c i p r s k e k r i z e . D v e p o m e m b n i srečanji n a najvišji r a v n i s t a n e k o l i k o o s v e t l i l i odnose m e d z a h o d n i m i zav e z n i k i i n omogoči l i p r e c e j zanesl j i v o o c eno tega, k j e se s k l a d a j o i n k je r a zha j a j o . T o d a preveč s i o d t e h srečanj ne s m e m o o b e t a t i : srečanja so pač srečanja, k r a t k i dog o d k i v brezkončnem p r o c e s a političnih, g o s p o d a r s k i h i n drugačnih s i l n i c . K o t m e j n i k i p a so ze lo zan i m i v i i n poučni

P r v o srečanje j e b i l o v VVashing-t o n u m e d p r e d s e d n i k o m Z D A J o h n -s o n o m i n b r i t a n s k i m p r e m i e r o m H o m e o m . M e d t e m k o b r i t a n s k i u ameriški k r o g i g o v o r i j o o »š i rokem soglasju«, o p o z a r j a T a s s o v d o p i s n i k i z L o n d o n a n a »g loboka nesog lasja« m e d Z D A i n V e l i k o B r i t a n i j o . K o t p o n a v a d i b o r e s n i c a n e k j e v m e s : B r i t a n c i s o k r e p k o p o d p r l i Američane v Južnem V i e t n a m u , t i p a so j i m m e n d a o b l j u b i l i , d a b o d o u s t a v i l i S u k a r n u pomoč, če b o I n d o n e z i j a n a p a d l a M a l e z i j o ; sog las j e g l ede b r i t a n s k i h »obveznost i « v A f r i k i ; s ode l o van j e p r i reševanju c i p r s k e k r i z e . S k u p n o u r a d n o sporoči lo p r e d v s e m p o u d a r j a p o t r e b o p o t e m , d a je t r e b a še n a p r e j i n neu t r u d n o i s k a t i možnosti z a z m a n j šanje n a p e t o s t i m e d V z h o d o m i n Z a h o d o m , p r e d v s e m k a r z a d e v a razorožitev.

V e n d a r je os ta l o n e k a j vprašanj, o b k a t e r i h se J o h n s o n i n H o m e n i k a k o r n i s t a m o g l a z e d i n i t i : t r gov i n a s K u b o , dolgoročno k r e d i t i r a n j * ' t r g o v i n e s S o v j e t s k o zvezo i n d r u g i m i v z h o d n i m i drža- a m i i n sprej e m L R K i t a j s k e v O Z N . H o m e j e ze lo j a s n o o r i s a l b r i t a n s k o stališče

p r e d v s e m d o p r v i h d v e h vprašanj n a t i s k o v n i k o n f e r e n c i v VVashingto-n u . V e l i k a B r i t a n i j a n o r m a l n o t r guje s K u b o , čeprav se j e v r e d n o s t te t r g o v i n e v z a d n j i h štirih l e t i h zmanjšala s 15 m i l i j o n o v f u n t o v n a 1,9 m i l i j o n a . Z d a j se b o v e r j e tno spe t povečala. T o d a nobenega orožj a , nobene pomoči i n n o b e n i h posoj i l , j e p o u d a r i l H o m e . K a r z a d e v a t r g o v i n o s S o v j e t s k o zvezo — j e da l j e d e j a l H o m e — j e B r i t a n i j a t a k o i n t a k o u s m e r j e n a v i z vo z , prepričana p a j e t u d i , d a j e »komunist v u d o b n e m položaju m a n j n e v a r e n o d lačnega komunista« , i n za t o j e B r i t a n i j a v o l j n a n u d i t i Z S S R do lgoročne t r g o v i n s k e k r e d i t e , p r e d v s e m z a n a k u p k e m i j s k i h t o v a r n . H o m e j e n a p o s l e d d e j a l , d a B r i t a n i j a ne v e r j a m e v učinkovitost gos p o d a r s k i h b o j k o t o v p r o t i »nepri-

Dve srečanji j e tn im« rež imom v m i r u . C e b i hot e l i uspešno p r e s t r e z a t i »kubansko subverzi jo« — p r a v i H o m e — v d r u g i h latinskoameriških državah, n a j p r e d v s e m o k r e p i j o t i s t e dežele, p ro t i k a t e r i m j e t a s u b v e r z i j a u smer j e n a .

D r u g o p o m e m b n o srečanje j e b i l o v P a r i z u m e d p r e d s e d n i k o m de G a u l l o m i n zahodnonemškim k a n c l e r j e m E r h a r d o m . T o j e b i l že d r u g i E r h a r d o v o b i s k v P a r i z u , o d k a r j e l a n i p o d e d o v a l k a n c l e r s k i po l o žaj o d A d e n a u e r j a . M e d t e m je b i l

K r h a r d ze lo d e j a v e n . O b i t k a l j e p r e d s e d n i k a J o h n s o n a n a n j e g o v e m ranču v T e k s a s u , p r e m i e r a H o m e a v L o n d o n u i n S e g n i j a i n M o r a v R i m u .

Na jveč z a n i m a n j a j e b i l o p r a v z a srečanje v P a r i z u . M i n i l o j e l e to d n i o d p o g o d b e o p r i j a t e l j s t v u i n s o d e l o v a n j u , k i s t a j o p o d p i s a l a de G a u l l e i n A d e n a u e r , t o d a ce lo v t a k o k r a t k e m času se j e m a r s i k a j z g o d i l o . P r e d v s e m so se o d n o s i m e d B o n n o m i n P a r i z o m n e k o l i k o oh l a d i l i E r h a r d j e b o l j »amer išk i « o d A d e n a u e r j a i n t u d i b o l j p r o b r i t a n -s k i . O b e n e m p a j e de G a u l l o v a pol i t i k a v z a d n j i h m e s e c i h p r e c e j p r i p o m o g l a d o tega , d a se j e povečalo n e z a u p a n j e m e d F r a n c i j o i n Z v e z n o r e p u b l i k o .

T o v e l j a n a j b o l j z a p r i z n a n j e L R K i t a j s k e . B o n n j e z a m e r i l P a r i z u , d a se n i p o s v e t o v a l z n j i m o t a k o važnem k o r a k u , čeprav n i u r a d n o i z r a z i l s vo j e ga n e z a d o v o l j s t v a , ka k o r so s t o r i l e Z D A , Čangkajškov rež im n a T a j v a n u i n Južni V i e t n a m .

T o d a E r h a r d a j e n a j b o l j ' s k r b e l o to , a l i ne m i s l i F r a n c i j a s t o r i t i k a j p o d o b n e g a g lede Nemške d e m o k r a tične r e p u b l i k e , k i j e z a B o n n u r a d n o še v e d n o »sovjetska cona« . De G a u l l e j e z a g o t o v i l E r h a r d u , d a F r a n c i j a n e m i s l i p r i z n a t i V z h o d n e Nemči je , h k r a t i p a j e i z r a z i l f ranc o s k o n e z a d o v o l j s t v o z a r a d i b e r l i n s k i h r a z g o v o r o v . F r a n c i j a hoče u s k l a j e n o p o l i t i k o do V z h o d a .

S e v e d a so b i l a n a d n e v n e m r e d u še številna d r u g a vprašanja. U r a d n o so f r a n c o s k i z a s t o p n i k i z ago tav l j a l i n o v i n a r j e m , d a »ni nesoglasi j « i n da ,ie b i l o srečanje m e d E r h a r d o m i& de G a u l l o m o.bičajno nosve tovan je . Z a t o ' t u d i n i s o o b j a v i l i nobenega u r a d n e g a sporočila.

z i , da bo zapust i l podjetje, ker ga »slabo plačajo«. »Pomisli,« se je pritoževal, »s svojo diplomo b i zaslužil v kakem drugem podjetju še enkrat tol iko . . . « N i s em se mogel premagati : povedal sem mu , da se bo samo od diplome čedalje slabše zavelo. K j e r je osebni dohodek odvisen predvsem samo od zvenečih naslovov, tam je z nagrajevanjem nekaj narobe. Svojo zahtevo po pravičnem ' i n poštenem zaslužku je treba utemeljevati s svo j im delom. Inženir, o katerem teče beseda, naj b i pokazal na uspehe svojega dela, ne pa, da se kar naprej skl icuje na svx>jo d i plomo. Pokazal naj b i raje na dosežene uspehe p r i organizi

ranju sodobna proizvodnje, v uvajanju sodobnih tehnoloških postopkov, p r i izdelavi naprednih konceptov perspektivnega razvoja podjetja i td . N a tak ih temelj ih naj rase njegova avtoriteta!

AH pa mlad zdravnik h a podeželju, k i želi, da ga kmečk i ljudje spoštujejo i n cenijo samo zato, ker ima doktorsk i naslov. Taka miselnost še n i rešena malomeščanskih pogledov na življenje i n predsodkov do l judi , k i nimajo takih zvečenih naslovov. Toda tud i v kmečkem okol ju se bo treba kar h i t ro atresi take miselnosti , ker tudi p r i preprost ih kmečkih ljudeh vzbuja spoštovanje i n ugled samo zdrav

nikova sposobnost, njegov humani odnos do pacientov.

To velja tud i za političnega deilavca. Vse bolj p rod i ra spoznanje, da v pogojih delovanja sistema samoupravl janja n i mogoče urejat i zadeve, pomir jat i i n razreševati nasprotja, spodbujati l jud i i n j i h mobil i z i rat i zgolj samo z avtoriteto funkcije sekretarja a l i predsednika. V naših pogoj ih se vse bol j uveljavljajo avtoriteta sposobnosti , znanja i n poštenja, zgled skromnost i , občutek za probleme l judi , iskrenost i n požrtvovalnost. Avtoritete funkci j in naslovov izgubljajo na veljavi, če n i majo kaj drugega potiazati!

J . B .

JCRATKt j IZ RAZNIH STRANI |

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Zadnj i p lenum glavnega odbora S Z D L Slo

venije je meni l , da b i bi lo treba odpravi t i osebne dohodke pod 25.000 dinarjev, ke r ne zadostujejo za najnujnejše življenjske potrebe i n ker so Izraz premalo produktivnega dela. Nekater i kolek t i v i so razumel i to ugotovitev povsem dobesedno, češ, sedaj je čas, da administrat ivno odpravimo nizke osebne dohodke i n se tako od-križamo tega zelo perečega problema. P r i tem pa so pozabi l i , da z administrat ivno povečanimi osebnimi dohodki niso odstrani l i poglavitnega — nizke produkt ivnost i dela. Odstranjevati posledice, ne da b i i z ruva l i tud i korenine vzrokov, to je, mi lo rečeno, kratkovidnost , k i se bo pre j k o slej maščevala. Zato b i b i lo bolje, da b i p r i stopal i k reševanju tega prob lema tako, da b i se najprej spopri je l i z n izko produktivnost jo dela i n šele nato s posledicami a l i vsaj, če že ne gre drugače, z oboj im hkra t i .

0 N a zadnji t i skovni konferenci na glavnem odboru S Z D L , kjer so seznanil i novinarje z ugotovitvam i sekretariata glavnega odbora S Z D L v zvezi i urejanjem najnižjih osebnih dohodkov, Je bi lo rečeno, da ne gre jemati akci je za odpravljanje osebnih dohodkov pod 25.000 dinor/ev povsem dobesedno. T reba Je vedeti, da gre p r i tem za urejanje osebnih dohodkov nasploh — skladno z naraščanjem produkt ivnost i . Urejanje najnižjih osebn i h dohodkov je dolgotrajen proces. S tem, da so v neki delovni organizaci j i odprav i l i dohodke pod 25.000 dinarjev, n ikakor ne morejo prekrižati rok, češ da so zdaj oprav i l i vse, k a r Je bi lo treba stor i t i . Sedanja akci ja naj bo le spodbuda za nadaljevanje prizadevanj, da skladno z naraščanjem produkt ivnost i urejamo tud i osebne dohodke, zlast i najnižje.

^ Zvezni odbor zvezne skupščine je pred dnevi poslušal obširen ekspoze predsednika V l a d i m l r j a Popovlča o pr ipravah na konferenco O Z N o trgov i n i In razvoju. Referent je poudar i l , da dej

stvo, da je naša zvezna skupščina uvrst i la na dnevni red red vprašanje v zvezi s pr ipravami na konferenco O Z N o trgovini i n razvoju i n da je sprejela resoluci jo, n i le v oporo i n vodilo za akci jo samo naši delegaciji, k i se bo udeležila te konference, temveč Je s tem — kar Je najvažnejše — potrjen tud i vel ik pomen, k i ga Jugoslavi ja pr ipisuje delu konference i n njenim rezultatom.

N A P A K SO R A Z U M E L I

0 V resoluci j i zveznega zbora o svetovni konferenci o trgovini i n ravoju Je rečeno med drug im tud i tole:

»Narodi Jugoslavije vidi jo v bližnji konferenc i O Z N o trgovini i n razvoju najpomembnejši dogodek v dejavnosti O Z N na ekonomskem področju. Pričakujejo, da bo konferenca stor i la pomemben korak na pot i k hitrejšemu svetovnem u gospodarskemu in socialnemu napredku i n da bo prispevala k Iskanju ustreznih obl ik za sporazumno rešitev perečih mednarodnih ekonomsk ih problemov.«

0 Gospodarski zbor republiške skupščine je te dn i razpravl ja l o prob lemat ik i prometa i n o izdelavi statutov. Podpredsednica skupščine Dragica Kome Je v svojem uvodnem poročilu o prob lemat ik i prometa med drug im poudar i la , da ne smemo ločevati prometa od gospodarskega procesa v celoti . T u d i na področju prometa morajo vel jati ekonomska načela, kot veljajo v vseh drugih gospodarskih panogah. — Porodi lo o prob lemat ik i v zvezi z izdelavo statutov Je podal v imenu posebne skupščinske komisi je poslanec E d o Komočar.

0 Z nov imi predpis i se nalagajo naši J L A ukrepi , k i bodo pr ipomogl i , da bodo uni forme naše armade še bol j sodobne. Precej sprememb bodo izvedli že letos, nekaj pa prihodnje leto. Tako bodo odpravl jeni sedanji škornji i n take oblike hlač. Spremenjen bo k r o j vojaške bluze. Nova b luza bo imela ovratnik, k i se bo normalno nos i l odpet. Predvidevajo tud i nove vojaške srajce z ovratn ikom. Tud i vse druge spremembe bodo pripomogle, da bodo vojaške uniforme čimbol j sodobne, čimudobnejše l n seveda tud i čim-lepše.

0 N a konferenci Zveze študentov Jugoslavije v Novem Sadu, kjer so razpravl ja l i o napor ih za večjo kvaliteto ilružbeno-polltlčncga i n strokovnega dela študentov, so ugotovi l i , da študira na višjih In v isok ih šolah 1G0.0OO študentov. Po štev i lu študentov, v pr imer jav i s številom prebivalstva, j c Jugoslavi ja na tretjem mestu v svetu.

N a razširjeni seji predsedstva C K Z M S so sk len i l i , da bo republiška konferenca Z M S 3. i n 4. apr i la letos v L jub l jan i . Po novem statutu jc konfereca vsako drugo leto, vtem ko je b i l prej rcpublišld kongres mladine vsako Četrto leto. Pred samo konferenco bodo organiz i ra l i širšo javno razpravo med mlad ino .

O Zvezni Izvršni svet je predlagal zvezni skupščini, naj b i se Inval idom — osebnim l n družinskim — izplačal enkratn i dodatek v znesku 4200 do 16.000 dinarjev, se prav i v višini splošnega inval idskega dodatka.

Člani republiškega ustavnega sodišča (predsednik V l a d i m i r K r i v i c , člani M i l an Ap ih , Jože Burštucr, dr . Darko CerncJ, M i l k o Goršič, Jože Pavličlč, dr . MIha Potočnik, inž. Pavle Žav car, sekretar Rado Taufar) so pred predsednikom republiške skupščine Ivanom Mačkom podal i svečane Izjave. Ob tej priložnosti so poudarili , da Jc varstvo ustave dolžnost vseh.

• Na sornauko'• etiopski mđ* triijajo že več dni hudi spopadi' Scmalci si lastijo pravico do obmejnega pasu na etiopski stranji kier so zelo dobri pašniki, in trdijo, da so Britanci odstopili E " 0 ' pij! ta pas.

• Predsednik Sukamo je izjavili

da bi morali rešiti malezijsko vpr*-šnnje Azijci sami brez vmešavanj* od zunaj. Po njegovem mnenju J* Mtlezija neokoloniallstlčna tvori* ki ogroža varnost Indonezije.

• Brazilija bo predlagala. i"j bi razglasili Latinsko Ameriko »• brezatomsko cono.

• V Dallasu v Teksasu, kjer i' bil 22. novembra lani ubit pre* sednik Kennedjr, se Je začel proce proti morilcu domnevnega atenW torja na predsednika KennedvJ« Jsieku Rubyju. Obravnuva se j* dolso vlekla, toda žo zdaj a

dvomljivo, če bo kdaj vsa resnic* iz Dallasa prišla na dan.

• Iraški predsednik Aret Je p f ' ostro obsodil stranko Baas v KJ ku. Dejal Je, da nima ta strrJ* nič skupnega s socializmom in * J mokracijo. Pred nekaj dnevi so ' Bagdadu podpisali sporazum W* vlado in Kurdi, s katerim so P1* nehali boji na severu- države.

• Položaj na Cipru se je ta"' zaostril, da grozi odkrita intervej cija turških čet na otoku, kar J imelo za posledico prihod grš̂ J? čet. V takem položaju se Jo "J prska vlada obrnila na Varnost!" svet. Po vsem otoku vlada nap*' tost in vsak dan prihaja do W*J' vih spopadov med pripadniki p 1*" ln turške manjšine.

• Po Šestdnevnem zasedanju J v Moskvi v Kremlju končal d«L plenum CK KP Sovjetsko zveze. *J. jo sprejel sklope o pospeševal kmetijstva.

• Podpredsednik vlade nit NejJ Ulje Je Izjavil, da Je bonska vW° pritisnila na zahodnoberlinskf Jj. nat, naj zavrne najnovejši pred1™ DR Nemčije, da bi sklenili spoj* zum o obiskih zahodnih B e r i l « nov v vzhodnem Berlinu med • konočniml prazniki.

ž i v a h n o n o v o m e š k * s e j m i š č e

17. februarja Je bilo na * J nedeljkovem prašičjem sej"?, v Novem mestu dokaj no. K l j u b slabemu vreme", je b i lo odkupl jenih 709 P™ skov, naproda l pa j ih Ji- " j . 777. Cena Je bi la ista kot *» nji« l n je snašala 8000 " 12.500 d in .

Načrt, ki temelji na lanskih dosežkih D r u ž b e n i n a č r t c e l j s k e g a o k r a j a z a leto 1964 je s p r e j e t - P o v e č a n j e p r o d u k t i v n o s t i z a 9 o d s t . n a j b i o m o g o č i l o r a s t o s e b n i h d o h o d k o v v e n a k e m o d s t o t k u - L e s n i i n d u s t r i j i s e o b e t a p o m a n j k a n j e s u r o v i n - P r o m e t n e z v e

z e b o t r e b a h i t r e j e i z b o l j š e v a t i i n m o d e r n i z i r a t i Pretekl ih štirinajst d n i so

značilni za ce l jski okraj po razpravah o letošnjih družbenih načrtih občin i n okraja. Medtem ko so se po občinah začele na zbor ih občanov i n proizvajalcev razprave o občinskih družbenih načrtih, je predsedstvo okrajne gospodarske zbornice v Ce l ju v začetku prejšnjega tedna obravnavalo predlog okrajnega družbenega načrta i n dalo še zadnje pr ipombe, v petek Pa so se sestal i odborn ik i okrajne skupščine i n sprejel i letošnji družbeni načrt za ta okraj. V bistvu i m a značaj resolucije, s katero priporočajo delovnim organizaci jam, s a m o u p r a v n i organom, občinskim skupščinam in drug im organizacijam, da kot dejanski nos i lc i gospodarskega i n družbenega razvoja p r i spevajo k uresničitvi zastavljenih smernic.

Letošnji družbeni načrt celjskega okraja je p l od večmesečnega intenzivnega dela Zavoda za načrtovanje p r i okrajn i skupščini, okrajne gospodarske zbornice i n občin ter razprav na sestankih okrajn i h političnih organizacij. N a osnovi takšnega dela i n mnogih konkretn ih razprav, predlogov i n pr ipomb so sestav i l i družbeni načrt, za katerega menijo, da je realen i n da bo predvidene naloge mogoče izvesti ob zavzemanju vseh delovnih l jud i . Smernice za letošnji razvoj slonijo na lansk ih dosežkih i n na vseh predvidenih možnostih v letošnjem letu, vendar so na seji predsedstva okrajne gospodarske zbornice omeni l i pomanjkl j ivost v tem, da je družbeni načrt sestavljen — zaradi metodologije načrtovanja — na oceni dosežkov v letu 1963. Dejansko so lan i v tem okraju dosegli večje uspehe, kot je kazala ocena, to pa že vnaprej omogoča preseganje letošnjih predvidenih nalog. Vsega tega ne b i bi lo , če b i gospodarske organizacije dajale realnejše ocene i n s i p r i sestavljanju

lesna industr i ja doslej uvažala manjkajoče količine lesa. Spričo tega so poudari l i , da bo lesna industr i ja morala v pr ihodnj ih let ih usklad i t i obseg svoje proizvodnje z zmogljivostjo gozdov, se special iz irati i n se usmer i t i v proizvodnjo končnih izdelkov.

V zvezi s tem problemom i n podobnimi na drugih področjih gospodarstva so p r i gospodarski zbornic i ponovno poudar i l i potrebo po izdelavi regionalnih načrtov za,razvoj gospodarstva. V ta namen je zbornica že določila 10 mi l i jonov dinarjev za izdelavo takšnih načrtov, na osnovi kater ih bo mogoče smotrneje kot doslej usmerjat i posamezne panoge gospodarstva.

E l e k t r i č n a e n e r g i j a o b e t a p o s t a t i o z k o

g r l o V razpravah so se ustavlja

l i tudi p r i investici jski dejavnosti . Pr i - gospodarski zbornic i so opozor i l i predvsem na tist i del družbenega načrta, k i govori o hitrejšem razvijanju uslužnostne dejavnost i za izboljšanje sedanjega stanja na tem področju, medtem ko so v dokumentaci j i družbenega načrta omenjene le investicije za proizvodno obrt. N a zasedanju okrajne skupščine pa so poudar i l i , da b i se zaradi pomanjkanja električne energije, k i je ozko grlo v gospodarstvu i n je v letošnjih z imsk ih mesecih povzročilo že precej , škode v gospodarski dejavnosti, mora l i še naprej zavzemati, da b i vendarle začeli gradit i novo termoelektrarno v Šoštanju. Ob investici jah Železarne v Storah se pojavlja vprašanje, kako bo z gradnjo nove šamotarne i n koksarne. Razen tega bo treba najt i rešitve za delovna- kolekt iva premogovnikov na Senovem in v Laškem, kjer pojemajo nahajališča premoga.

benem sektorju, smotrno dograditev hlevov, sanacijo živinoreje, razširitev - nasadov ribeza in proizvodno sodelovanje z zasebnimi kmet i . Letošnji družbeni načrt predvideva povečanje površin v družbenem sektorju za 2500 ha. S tem b i površine v družbenem sektorju narasle na 8031 ha, kar b i predstavljalo približno 9 odst. vseh obdelovalnih površin v okra ju.

C e s t e i n ž e l e z n i š k o v o z l i š č e v C e l j u

p r o b l e m V gozdarstvu bodo tudi le

tos posveti l i vso skrb po-družbljanju gozdne proizvodnje, sečnjo pa bodo povečali za 5 odst. Povečanje gradben ih storitev je na okrajnem povprečju i n v sk ladu z razpoložljivimi sredstvi, medtem ko so dejanske potrebe znatno večje. Ko t prejšnje leto bo tudi letos precejšnja skrb za gradnjo stanovanj.

V prometu so poseben prob lem ceste i n železniško vozlišče v Cel ju. K e r b i bi lo potrebno uredit i več cest, manjk a pa sredstev, naj b i se za ureditev i n gradnjo teh bolj kot doslej zavzele- občinske skupščine. N a cesti, k i povezuje Celje s Posavjem, bodo letos najbrž izvedl i vsa zemeljska dela med R imsk i m i Top l icami i n Z idan im mostom ter jo pr ip rav i l i za as-filt iranje v letu 1965. Letošnja dela b i zaradi zelo težkega terena veljala približno 600 mil i jonov dinarjev.

Družbeni načrt nakazuje povečanje blagovnega prometa v trgovini za 13,5 odst. i n v zvezi s tem več nov ih poslovalnic. K e r je stanje v trgovini na drobno slabše kot v trgovini na debelo, naj b i se za to vprašanje še bolj zavzela gospodarska zbornica.

Glede gostinstva so nakazal i velike možnosti razvoja te dejavnosti, k i jo pogojuje turistični značaj celjskega

Cisterna za prevoz vina tipa P P V - 26 lahko prepelje 20.000 l itrov v ina hkrati . i o P r o m e t Reka« ima dve taki cisterni in s t a bi l i letos že 20-krat na Pol j skem. Obe cisterni je izdelalo kočevsko podjetje » I tas « oktobra lani

načrtov ne b i ustvarjale nekakšnih rezerv, saj tak odnos n i dovolj mobi l i zac i jsk i za nadaljnje delo.

Kot kaže bo potreben »uvoz« lesa

Podobno, ko t na seji predsedstva zbornice, so tud i na Zasedanju okrajne skupščine Opo/.orlli n a neskladje med predv idenim povečanjem obsega proizvodnje v lesni industr i j i i n predvideno sečnjo v gozdarstvu. Lesna industr i j a predvideva, da bo letos Povečala proizvodnjo za 28,4 odst., medtem k o bo sečnja te za 5 odst. večja. Lesna industr i ja računa p r i tem na uvoz lesa iz drug ih republ ik, Vendar je vprašanje, kako dolgo bo to trajalo glede na v-se večjo predelavo lesa tud i v republ ikah, i z kater ih je

I n d u s t r i j a V celoti predvidevajo, da

bo industr i ja tega okraja povečala obseg letošnje proizvodnje za 13 odst., Izvoz pa za 19. odst. V industr i j i nekov in , električne energije, kemične, papirne, teksti lne i n lesne industri je predvidevajo povečanje proizvodnje nad predvidenim okra jn im povprečjem, medtem ko bo v drug ih industr i j sk ih panogah nekol iko pod okra jn im povprečjem,- zlasti v kov insk i industr i j i .

K m e t i j s t v o V kmeti jstvu naj b i letošnji

a ^ p r o i z v o d n J e povečali za 9 odst. Smernice nakazujejo predvsem nadaljevanje po-družbljanja kmet i j sk ih obdelovalnih površin, usposabljanje že zajetih površin v druž-

okraja. N a zasedanju okrajne skupščine so predlagali , da b i vsaka občina mora la imet i svet za tur izem, pa tud i zbornica naj b i se zavzela za reševanje problemov na področju tur izma.

Obrt Obseg storitev v obrt i naj

b i se letos povečal za 18,5 odst. Družbeni načrt sicer nakazuje skrb za razvoj uslužnostne dejavnosti, vendar se zastavlja vprašanje, kolikšne sk rb i bo letos deležna usluž-nostna obrt, saj v družbenem načrtu niso predvidel i sredstev za to dejavnost, temveč le za proizvodno obrt .

negospodarskimi investicijam i pa bo 75 : 25. Največji delež gospodarskih investici j odpade na industr i jo za nadaljevanje že začetih investic i j sk ih del i n za nekatere nove objekte črne metalurgije, kemične, lesne i n živilske industri je. Brez pritegnitve zunanj ih sredstev za pospešeno izgradnjo ključne industri je b i bi lo razmerje med gospodarsk imi i n negospodarskimi investici jami znatno boljše kot lan i , i n sicer 65 : 35.

Industr i j i sledijo kmeti jstvo s 13,9 odst. udeležbo vseh invest ic i jskih sredstev, obrt s 4,9 odst., trgovina s 4,4 odst., gradbeništvo s 3,4 odst., gostinstvo i n tur izem z 2,7 odstotka, promet 22,6 odstotka i n gozdarstvo z 1,8 odstotno udeležbo.

M e d predvidenimi investic i jami je tud i razširitev proizvodnje v tovarni konfekcije in per i la »Lisca« v Sevnici , investici jska sredstva za reševanje proizvodnje v družbenem sektorju kmeti jstva v Kostanjevic i i n Brežicah, za vinogradništvo na Bize l jskem, za proizvodnjo zelenjave z izkoriščanjem toplotnih virov na Čatežu, obnovo trgovin v Brežicah i n za razvoj proizvodnih obr tn ih podjetij v brežiški občini.

S k r b z a k a d r e i n č l o v e k a

N a zasedanju okrajne skupščine so poudar i l i , da je dejavnost družbenih služb sestavni del celotnega razvoja i n da dejavnost družbenih služb pogojuje razvoj gospodarstva.

Posebno skrb so posveti l i kadrovsk im vprašanjem, k i so v tem okraju vse prej kot zadovoljiva. Predvsem bodo mora l i poskrbet i za pravi lno štipendiranje i n ureditev srednj ih šol v celjskem okraj u . V zvezi s tem so na za

sedanju sprejel i odlok o ustanovi tv i Združenja študijskih središč višjih i n v isok ih šol v Cel ju, k i bo pomagalo izrednim študentom p r i študi

j u . Razen tega so sprejeli odlok o ustanovitvi skupnega sklada za financiranje sredn j ih šol tega okraja.

Srečko Pratnemer

P O S V E T M L A D I N E E K O N O M S K I H S O L ;

Š T I P E N D I J A NAJ BO SREDSTVO ZA KADROVANJE

5. februarja je bilo v Novem mestu 9. posvetovanja ekonomskih šol Slovenije, kjer smo predstavniki ekonomsk ih šol obravnaval i štipendijsko pol i t iko i n ideološko-vzgojo mladine. Zelo živahna dopoldanska razprava je ro» d i la nekaj sklepov, k i potrjujejo že znano dejstvo, da tud i mlad ina aktivno sodeluje p r i reševanju problemov komune.

Sk lep i o štipendiranju izhajajo iz ugotovitev, da zveza n e ' b i smele b i t i meri lo za podeljevanje štipendij. Z uresničenjem sprejetih sklepov b i olajšali delo de lovnim organizaci jam, kadar le-te iščejo pr imerne kadre s strokovno izobrazbo. Tako naj b i s i naše šolske i n razredne skupnosti, k i kot najvišji organi dijaške samouprave najbolj poznajo stanje svoj ih dijakov, s sodelovanjem gospodars k i h podjetij, občin i n ostal ih organov prizadevale usk lad i t i potrebe štipendiranja i n štipendistov, upoštevajoč prt tem ekonomsko stanje di jaka, njegov uspeh in izvenšolsko delo. To nalogo b i šolska skupnost oz. mlad inska organizacija opravljala posebno po k lub ih štipendistov, k i se morajo ustanovit i na vseh ekonomskih šolah. Nj ihova dejavnost b i prišla po našem mnenju najbolj do veljave p r i i zb i r i štipendistov na osnovi razpisov gospodarskih orga-nizacij a l i ustanov, k i naj b i j i h le-te poslale na šole, ter pr i obveščanju štipenditorjev o realni s l i k i d i jaka štipendista.

Glede na povečana vlaganja sredstev za izobraževanje kadrov od 1 odst. na 2.5 odst. bruto osebnih dohodkov smo b i l i mnenja, da se bodo zneski kakor tudi število štipendij zvišali, ka r potrjuje tudi razveseljivo dejstvo, da pripisujejo podjetja i n ustanove v svojih statutih ka-drovanju velik pomen. Prav zaradi tega b i moralo štipendiranje najt i svoje mesto tudi v statut ih šol.

Popoldanska razprava o ideološki vzgoji ekonomskih kadrov je pr inesla še en zelo pomemben sklep: socia lni delavci so na šolah nujno potrebni, zato naj se taka mesta vneso v statute šol.

Ob zelo bogatih zaključkih smo znova spoznali, da so posvetovanja med mladino v današnji dobi, ko napredek prehiteva čas i n se kopičijo prob lemi , k i j i h posamezne šole ne morejo reševati, zelo potrebna. Prepričani smo, da naši sklepi ne bodo ostali na papir ju, da bo vajen »naj b i bilo« zamenjal »je« že ju t r i , ko bomo na pr ihodnjem posvetovanju v M u r s k i Soboti lahko pregledali uspehe naših prizadevanj. M . G.

DRUŽBENI P L A N OBČINE R I B N I C A :

110 milijonov lastnih investicij Nerazvitost proizvajalnih sil in nizek narodni dohodek na prebivalca v

ribniški občini zahtevata pospešen razvoj industrije. Tako naj bi napravila letos industrijska proizvodnja velik skok; porasla naj bi od 2i238 na 2.644 mili jonov al i za 18 odstotkov, to pa brez večjih tehničnih izboljšav, novih kapacitet in z 8 odst. več zaposlenih. Poskrbeli bodo za smotrnejše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, boljšo delitev dela, kooperacijo in specializacijo, odpravo ozkih grl in za bolj ekonomično izkoriščanje surovin. S tem se bo povečala produktivnost, zmanjšali se bodo materialni stroški in povečal narodni dohodek, in sicer od 817 n a 1.118 milijonov ali za 20 odst.

I n v e s t i c i j e Investicije se bodo v pr i

merjavi s pretek l im letom povečale za 24,5 odst., razmerje med gospodarskimi i n

O d leta 1962 do vključno 1964 bodo investici jska vlaganja v industr i jo znesla 624 mil i jonov dinarjev. P r i t em se ko lekt iv i opirajo predvsem na lastna sredstva; tako so lani vložili 60 mi l i jonov dinarjev, letos pa predvidevajo 110 mil i jonov dinarjev lastnih sredstev.

Inles bo letos skrbe l predvsem za specializacijo obratov an s tem v zvezi manjše rekonstrukcije. Specdalizaoija naj bo b i la izvedena do konca sedemletnega plana. V nasprotju z M e s o m predvideva Kov insko podjetje precejšnje povečanje proizvodnih zmoglj ivosti . l a n i so povečali proizvodnjo za 65 odstotkov, letos pa 4e z a . 45 odstotkov. K e r so stro j i že zelo zastareli, je modernizaci ja nujna. V občini imajo vedno večji pomen tudi obraiU podjetij iz drugih občin. Obrat i Sukna, Žičnice in Torbice bodo letos ustvar i l i že 600 milijonov dinarjev brutopro-dukta.

N o v e n a l o g e v k m e t i j s t v u

Ribniška občina je pretežno kmeti jska, zato Je kmeti jstvu dan poseben poudarek. K e r

pa številni kmetje iz leta v leto zapuščajo zemljo in se zaposlujejo v industr i j i , nastaja vprašanje, kako zaustav i t i padanje . zasebne kmetijske proizvodnje. Rešitev je v pridobivanju družbenih zemljišč in družbeni proizvodnji . Za to pa so potrebne večje investicije, kaj t i zerrilja, k i b i prišla v postav za višje obl ike obdelave, je v glavnem zamočvirjena. Višjo obliko proizvodnje je mogoče uvesti na okrog 80 ha zemlje, potrebna pa bi b i la ureditev vodnega režima.

K Z R ibn ica namerava letos arond trati le okrog 30 hektarov zemljišč; vzporedno s tem bo skrbela za tesnejše koaperacljske odnose. Z različnimi ukrep i bo treba po-več-aitii proiavodnjo tudi na zeniljisčin, k i a » družbeno proiavodnjo niso interesantna. Tako naj b i se kmet i jska proizvodnja v družbenem sektorj u letos povečala za 12 odstotkov, medtem ko se bo živinorejska proizvodnja v zasebnem sektorju povečala za 15 odstotkov. V družbenem sektorju je dan poseben poudarek živinoreji, v tem pa se kažejo tudi vel ike možno-ssbt sodelovanja s pr ivatn imi proizvojailcd (dopitanje in podobno).

P r e m a j h n e g r a d b e n e z m o g l j i v o s t i

Podjetje Gradbenik bo letos dokončajo stolpič i n restavracijo v R ibn i c i i n halo 2ičnih pletenin v Sodražici, razen tega bo gradilo stanovanjsko zgradbo v Sodražici dn mast v Gor i c i vasi. Letos bodo p r i čeli verjetno gradit i še en dvajsetstanovanjski stolpič v R ibn ic i , trgovsko hišo v Loškem potciku i n halo Kov in skega podjetja. — Podjetju predvsem primanjkuje gradbene mehanizacije, zaradi česar so gradnje drage i n zamudne.

Trgovska mreža v R ibn io l še n i dovolj razvita, saj odteka nad 30 odstotkov kupne moči prebivalstva v druge kraje. Podjetje b i se moralo bolj pr i lagodi t i potrebam i n povpraševanju potrošnikov. K l j u b temu je trgovina v zadn j ih le t ih napravi la lap razvoj, saj smo dobi l i v R ibn i c i precej novih oz iroma prenovl jenih prodajaln, prav tako tudi v drugih kra j ih . Nekaj lokalov bodo adaptiral i še letos, med največje investicije pa štejejo gradnjo v Lo škem potoku.

(vec)

Statut ribniške občine o medobčinskem sodelovanju Predsednik občinske statutarne komisije v Ribnic i Bogo Abrahamsberg je

na zadnji seji skupščine poročal o pripravl janju občinskega statuta, k i naj bi bi l , potem ko bodo občani razpravl ja l i o njem na zborih volivcev, sprejet do devetega aprila. Javna razprava, o osnutku statuta bo do 7. marca, poskrbeli pa bodo, da bo statut dobila vsaka družina v občini.

Osnutek ribniškega statuta veliko govori o sodelovanju z d rug imi občinami. Občina je že sedaj sodelovala z občinami Radovlj ica, Kočevje, Vič-Rudnik in Novigrad, v prihodnje pa na i bi se sodelovanje še razširilo. Posebno plodno je sodelovanje s sosedno kočevsko občino; skupnih je precej inšpekcijskih služb, gimnazija, komuna ln i zavod za socialno zavarovanje, lesna industrija obeh občin je združena v eno podjetje itd.

Družbeni interes občanov se ne sme ustavi t i na mejah občine, m o r a prek n j ih , k iirši družbeni skupnost i . Tud i naša ustava poudarja medobčinsko sodelovanje, k i je v edruževanju sredstev, ustvarjan ju pogojev za zadovoljevanje potreb skupnega pomena Itd. Sodelovanje med občinam i pa naj bo enakopravno i n n a osnovi obojestranskih kor i s t i . Občini R ibn i ca i n Ko čevje čaka dovolj skupnih nalog na področju kmeti jstva i n gozdarstva, zdravstva, šol-•tva i t d . -

Drugo, o čemer osnutek statuta vel iko govori, je odnos med posameznimi območ-

S v občini (občina je zaivze-• sedanji obseg po združitvi

petih občin) oz i roma o ustanavl janju krajevnih skupnost i O tem bodo m o r a h volivc i na svoj ih zbor ih precej govor i t i . Statut občine določa območja, na kater ih naj se formirajo krajevne skupnost i takoj a l i kasneje, kadar bodo pač ustvarjeni potrebni pogoj i . Izhodišče za ustanavljanje krajevnih skupnost i je p r i pravljenost občanov za urejevanje skupnih potreb določenega okoliša, p r i tem pa je treba tudi upoštevati urbanistično zaokroženost i n perspektivnost krajev. Predvsem pa naj bo krajevna skupnost F''.od skupnih želja določenega območja i n je vsakršno administrat ivno odrejanje nesprejemlj ivo in škodljivo. Ne

katera naselja bodo prav gotovo ostala izven krajevnih skupnost i ; tukaj bodo občan i še naprej uvel javl jal i samoupravne pravice na zbor ih volivcev a l i v organizacijah Socialistične zveze.

Statut ne predvideva, kdaj po spre jemu občinskega statuta morajo b i t i krajevne skupnost i ustanovljene, poudarja pa, da je formirana lahko po odločitvi večine zborov volivcev, kater ih se je udeležilo najmanj 20 odstotkov volivcev.

K o l i k o krajevnih skupnost i bo v občini? P o dosedanjih predvidevanjih naj b i bile: v Dolenj i vasi. R ibn i c i , Sodra-žici, Loškem potoku, morda na Gor i , Slemenih, Or tneku

Črnomaljska lekarna ima že potrjen statut M e d p r v i m i ko lekt iv i v čr

nomal j sk i občini, k i so se resno i n z vso odgovornostjo lot i l i dela s statutom, je b i l mal i kolekt iv Lekarne. T r i mesece so na številnih sestankih pretresal i posamezne člene. J ih spreminja l i i n dopolnjeva l i , končno je b i l osnutek narejen i n pr is to jn i svet ga je t>rez večjih popravkov odob r i l .

K a k o so v ko lekt ivu Lekarne pr iprav l ja l i osnutek i n kakšne težave so se p r i tem de lu pokazale, pa sta povedal a magister M i l a n Dujec i n predsednica delovne skupnos t i Mar i j a Papež.

— K o smo dobi l i teze, sestavljene na Lekarniški skupnost i S R S , smo j ih s pravn ik i i n ekonomist i temeljito preštudirali, zatem pa smo j i h v ko lekt ivu premleval i i n •preminjeval i to l iko časa, da J« b i l osnutek, pri lagojen na-l i m razmeram, x narejen. Prepričani smo, da je naš statut res dober ; Osnutek je dob i l v roke s leherni član kolektiva za 4 tedne, preden smo o nJem začeli govorit i . Dolgo I m a se ustavl jal i z last i p r i poglavjih, k i govore o gospodarskem poslovanju lekarne. Osebnih dohodkih i n skladih, (ter je hotel vsakdo natančno vedeti, kako je s tem. Nova Iftvar za nase l jud i je b i l člen o referendumu, k i ga niso pozna l i in smo ga mora l i posamezn ikom šele razložiti.

L a h k o i rti va. da so vs i člani našega kolekt iva res do-b r j seznanjeni s statutom, i n to z vsemi členi, ne samo načelno. Povsem jasno smo tud i

govori l i o tem, da odstavek, k i določa, da delovna skupnost daje predloge svetu lekarne i n pr ipombe k delovnem u programu in finančnemu načrtu, pomeni že v bližnji pr ihodnost i posebno odgovornost.

Grad imo nove, sodobne lekarniške prostore, kjer bodo delovni pogoj i i n kval i teta dela bistveno drugačni od dosedanjih, p r i tem pa se bo poslovanje občutno podražilo. Vsak član kolekt iva se dobro zaveda, da se bo dražje poslovanje poznalo tud i v njegovem žepu ob zmanjšanih osebn ih dohodkih.

Končno smo osnutek predložili pr is to jn i komis i j i p r i občinski skupščini, k i ga je pregledala in predlagala nekaj malenkositnih popravkov. O tem smo na več sestankih ponovno razpravl ja l i , končno pa se zedini i i , da nekaj teh popravkov upoštevamo, nekater ih pa tudi ne. P r i tem je ostalo. Zdaj, ko je statut že potrjen i n veljaven, ga je ponovno prejel v last vsak član kolekt iva.

Menimo, da je kolekt iv lekarne, k i je maloštevilen, a zelo Lbremenjen z delom, stor i l svojo dolžnost z največjo odgovornostjo. P i

i n pa v Grčaricah, ko l i ko r se ne b i odločili za kako drugo samoupravno obl iko. Vprašanje je še za nekatera druga območja, kjer naj b i vo l ivc i povedali svoje mnenje. V kra jevnih skupnost ih naj b i b i lo še naprej odločilno sodelovanje p r i reševanju najrazličnejših potreb, morda le, še v širšem obsegu kot doslej. Nekater i krajevni odbor i so že doslej pokazati veliko inciat ivo p r i reševanju skupnih komuna ln ih potreb (gradnja vodovodov, pot i , zdravstvenih domov itd.) . V prihodnje naj b i tak način reševanja skupn ih ikomunaJ-n ih potreb uvedl i tud i v R ibn ic i , k jer tega doslej n i bi lo, ka r bo najboljši odgovor nekater im, da se preveč vlaga le v občinsko središče.

Odprto ostane vprašanje financiranja krajevnih skupnost i . V o k v i r u možnosti bo statut občine zagotovil rednejše dodeljevanje sredstev v okviru družbenega plana. Ne predvideva participaci je na ustvarjenem dohodku, čeprav bo tud i gospodarska moč kra jevne skupnosti mer i lo dodel jenih sredstev, vendar tako, da ne bodo prizadete druge skupnost i . _ (fg)

• Mariborska tovarna avtomobilov T A M - bo odposlala v Kolumbijo prvo seri;o tovornjakov Upa T A M 4500. Letos bo tovarna dobavila Kolumbiji za milijon dolarjev vozil.

• Mesna industrija »Sljeme« dokončuje gradbena dela nove

k tovarne, k i bo ob koncu prve etape proizvedla dnevno 60 tisoč obrokov gotove hrane. Ob koncu druae etape leta 1970 bo tovarna d?la že 200 tisoč obrokov na dan.

i

V r a z p r a v i s a m o s t a t u t K o v i n s k e g a p o d j e t j a

Statut i delovnih organizacij v ribniški občini še vedno prepočasi napredujejo. Doslej je v razpravi samo statut Kov inskega podjetja, napravljene pa imajo še prt M e s u , v Zdravstvenem domu , trgovskem podjetju i n veterinarj i . Najtežje je p r i majhnih ko lekt iv ih , kjer Je zaposlenih le nekaj l judi i n s statuti sploh še niso pr i čeli. Tud i že narejeni s'.atuti se v nekaterih p r imer ih niso rešili dosedanjih ' s labost i , predvsem v poglavjih o odnosih med l judmi , ekonoms k i m i enotami (njihove pr i stojnosti) i td . Zanimiv je podatek, da so podjetja v zadnj ih petih letih zgubila zarad i nepravilnega postopka p r i odpovedi delovnega razmerja težke mil i jone . . .

Šolski ko lekt iv i so pričeli

Kri, ki rešuje življenja ' Pretekli tedon so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ana Kavči«, Ivan Pograjc, Ivan Hra-star, Albina Kacin, Janez Judež, člani kolektiva splošne bolnlSnioe Novo mesto; Viktor Avsec, Franc Zagore, Franc Pangre, Franc Stlne, Tončka Adamič, Jože Božič, Pepca Bevc, Vida Mlkec, Slavko KavSek, Ana Bartol j . Manin Plantan, Anica Ban, Slavko Bogovič, Martin Krštlnc, Marija Mlklavčlč, Jožefa Mlšjak, Mara Ponl -kvar. Bok Mikllč. Marija Božič, Ana Badež, Jožica Blallč, Franc Kuplenik, Jože Dragman, člani kolektiva Novoteks. Novo mesto; Milan Vldllnovlč,. čian kolektiva Pionir, Novo mesto; Franc Bni lc , član kolektiva Kremen, Novo mesto; Bernard VVlndlsch, član kolektiva Elektro Novo mesto; Aldo Šinkovec, član kolektiva Iskra-obrat Novo mesto; Ciril RebrSck, Franc Koren, člana kolektiva P L M Novo mesto; Franc Savrlč, Niko Kulovec, člana kolektiva IMV Novo mesto; Franc Borsan, Leopold Oklesen. člana kolektiva Komunalnega zavoda za socialno zavarovnnle, Novo mesto; Valentin Dobnlkar, Marjan KrStinc, člana kolektiva PPLM, Novo m«sto: Karel Cellč, član kolektiva Dlnos. Novo mesto; Janez VerSič, pleskar Iz Spodnjega Suhorja; Anton Drganr, član kolektiva Sekcije za vleko. Novo mesto; MIha Obranovlč, Josip Neral, člana kolektiva ONZ, Novo mesto; Fani I.uzar, članica kolokt..sploSne bolnlSnlee. Novo mesto; Anton Mrhar, član kolektiva Komunalnega zavoda za socialno 7avnrovanJe, Novo mesto.

o statutih razmišljati šele pred taatkim. Tud i p r i n j ih je še vrsta nejasnosti, na pr i mer družbeno upravljanje v šoli i pd . P r i tem je upravičena bojazen pred prepisovanjem sorodnih statutov, ka r bi b i lo v osnovi zgrešeno, saj bi b i l tak statut brez prave vrednosti .

Z u n a n j e p o l i t i č n o p r e d a v a n j e v R i b n i c i Prejšnjo sredo je v Rib

n ic i predaval zunanjepolitičn i urednik Rad ia Ljubl jana Drago Košmrlj o C u E n La-jevi turnej i pq deželah Afr i ke. Predavanje, k i ga je organiziral Dom J L A v R ibn i c i , je vzbudi lo precejšnje zanimanje ln ga je poslušalo nad 50 l jud i . Tov. Košmrlj je obl jub i l , da bo skušal enkrat mesečno posredovati R ibn i -čanom važnejše zunanjepolitične dogodke.

L J U D J E M E D S E B O J

V e s e i i K u r e n t v p l a m e n i h ? . . . Je že tako, da v veselem pustnem času popuste

toge vezi, k i nas vklepajo v okv i r vsakdanje spodobnosti . Tedaj se sprost imo, poveselimo, ponor-čujemo iz sebe in drug ih (raje iz drugih! ) , skratk a — postanemo popolnoma drug i l judje! V tem navadno tud i iščemo opravičila za naša dejanja, za naše čisto človeške slabost i .

Ribniški karneval . K a k o r se je razv i l i z nekdanjega preprostega sprevoda preprost ih maškar v pravo manifestacijo dobre volje i n pr istne šegavo-st i , b i m u lahko očitali nekatere stare, »pijančev-ske« navade, k i pogosto botrujejo kakršnikoli nesreči. Letos nas je zbodlo predvsem nekaj: v sprevodu je b i l prav i p r i s tn i i s t r sk i osel, k i je resda vzbujal vel iko smeha i n dobre volje, p r i zo r pa je i zgubi l precej svoje vrednosti . Vodenje osla v gost i lno je seveda povzročilo hrupno veselje, toda v tc in je b i l že zgrešen osnovni smise l bogate folklorne prireditve. Pr izadevamo s i , da b i s i tradic i onalno pustno prireditev ogledalo čimveč tujcev, da b i tud i po tej p la t i postal k ra j znan širšemu krogu l jud i — toda ka j s i s t ak im i »izpadi« dobre volje ne delamo medvedje usluge!? Pr i red i te l j i b i pač mora l i v pr ihodnje poskrbet i , da ne b i na podoben način zniževali vrednost i pr ireditve; s tem da smo sprav i l i osla v gost inski loka l , smo seveda tud i l oka lu znižali že tako nizko v r e d n o s t . . .

Drugo: Zadnja leta pokopavajo Kuren ta tud i v Grčaricah. Pr ireditev secer n ima večje tradici je, je pa svojevrsten odraz veselja prebivalcev. Vsako leto doslej je šlo vse po sreči, tokrat pa so bile meje veselosti i n človeškega dostojanstva krepko prekoračene, saj je bi lo neposredno ogroženo človeško življenje. O d »žalujočih ostalih« je mrtvega Kuren ta nos i l delavec J . CebokH, drug »žalujoči« ga je pa po l i va l z bencinom, da b i bolje gorel . P r i tem je po l i l tudi nosača, i n ko je tret j i p r i t akn i l vžigalico, sta se vnela Kuren t i n Čebokli; Kurent je zgorel Cebokl i ja pa so rešili z opek l inami na r ok i i n vratu !

Vsako veselje ima svoje meje. Žalostno postane, ko prekorači meje spodobnega i n človeškega, ko je omajano človeško dostojanstvo in njegova vel java.. .

K l j u b vsem človeškim napakam i n slabost im smo namreč vseeno l j u d j e ! . . .

F . G .

Novoles: za 162 odstotkov večji izvoz in za 68 odstotkov večja prodaja

N a m e s t o p o p r a v k a k n e d a v n e m u p o r o č i l u o No-v o l e s o v i p r o i z v o d n j i v j a n u a r j u

V zadnji številki se je v sestavku »Bitke za p lan ne gre prekinjati« po k r i vd i t iskarne p r imer i l a nel juba pomota. V četrtem stolpcu so se tam, kjer govorimo o izvozu in real izaci j i , k i j u je Novoles dosegel v januarju lani, in oboje pr imer jamo z januar jem letos, zamešale vrst i ce, nekatere vrstice pa so izpadle. Smise l tega odstavka se je s tem tako spremeni l , da bi nepoučen bralec lahko sod i l , da se veselimo tega, da je izvoz leios v januarju za 1/3 manjši, kot je b i l v januarju lan i . K e r je resnica prav nasprotna, objavljamo ta popravek. Podatki , k i nam j ih je dal Novoles na voljo konec januarja, so bi l i samo pribhžni. Zdaj , v sred i februarja, imajo zbrane točne podatke, zato v c i t i ranem sestavku našteta dejstva dopolnjujemo.

V januar ju 1963 je kolektiv Novolesa proda l na tuj ih tržiščih za 31.386 dolarjev svoj i h izdelkov, na domačem tržišču pa za 53,715.000 dinarjev.

Celotna realizaci ja je v januarju 1963 dosegla 76,316.000 dinarjev.

Izvoz v januar ju letos je veliko večoi, kot je b i l v januarju lani , saj je Novoles izvozi l letos za 82.476 dolarjev svojih izdelkov, na domačem tržišču pa je prodal za 56,568.000 dinarjev. Skupna r ial izaci ja v januarju letos je dosegla 127,924.000 dinarjev i n je torej za 68 odstokov večja, kot je b i la lani . Prav tako je

tud i izvoz ve l iko večji in sicer za 162 odst. od onega v januarju lan i . številke, k i smo j i h navedli, so dokaz, d a so se v Novolesu prav tako kot v večini drug ih kolektivov p r i nas močno potrud i l i in da so že v januar ju, torej v začetku leta, dosegali in presegali tako d inamiko proizvodnje, naimea(jene domačem u trgu, kot one, namenjene izvozu. Ko l ek t i v i n javnost pros imo, naj nam napako, k i jo s tem popravl jamo in n i nastala po naši k r i v d i , blagohotno oprosti jo.

t/redniSfvo

D a n e s r a z p r a v l j a j o g r a d b i n c i N a današnjem posvetu

predsednikov s ir id ikalnih podružnic i n predsednikov delavskih svetov gradbenih podjetij in industr i je gradbenega materiala obravnavajo med drugim delovno stori lnost v svojih organizaci jah i n pr i prave na letne konference s ind ika ln ih podružnic. Posebej se nameravajo pomenit i tud i o vol itvah v organe samoupravl janja. Pretežni del raz

prave bo posvečen osebnim dohodkom delavcev in uslužbencev v gradbenih podjetj ih in industr i j i gradbenega materiala, p r i čemer b i rad i na-Sli možnost, da b i vsakemu zaposlenemu zagotovil i min i malni osebni dohodek 25.000 dinarjev. Seveda nameravajo v zvezi s tem načeti tud i vprašanje 42-urnega delovnega tednika, vprašanje statutov delovnih organizacij i n druga področja. Posvet je v »Pionir-jevem« samskem domu v Br-ŠKnu.

S e k t o r s k i p o s v e t S Z D L v N o v e m m e s t u

Okrajn i odbor Social ist i * " ne zveze LJubl jana je pretekl i tedon skl ica l v Novem, mestu sektorsko posvetovanje predstavnikov družbemo-poU-tičnih organizacij iz štirih komun dolenjskega bazena. N a posvetovanju so govorili o kadr ih , f inansiranju, pr°" gramiranju, obveščanju j » v ' nosti in sodelovanju med po* samezrrimi organizacij an"" -Brez dvoma imajo podobna posvetovanja to dobro nost, da lahko na n j ih P r e d ' s tavnik l izmenjajo delovn« izkušnje. Takšndh posvetov » v bodoče želimo še več.

Sd

K O N T E I N E R za prevoz cementa in za manipulaci jo pri cementiranju petrolejskih vr t in na naftnih poljih. T u d i gornji konteiner je izdelalo kočevsko

podjetje Itas

12. j u n i j a z j u t r a j se j e b r i g a d a n a m e s t o p r o t i P r i m o r s k i o b r n i l a n a z a j . Priključila se j e k o l o n i , v k a t e r i s t a b i U že 5. b r i g a d a » Ivana Cankarja« i n 4. b r i g a d a »Mat i je Gubca« . P o d n e v i so b i l e v g o z d u n a d B o r o v n i c o izvršene s s t r a n i političnih de lavcev še zadn j e politične p r i p r a v e z a n a p a d n a Štampetov mos t . 15. b r i g a d a j e ob 19.30 z a s e d l a r o b g o z d a n a d železniško p o s t a j o V e r d , »Cankarjeva« j e n a p a d l a s a m m o s t , »Gubčeva« p a j e u d a r i l a p r o t i L o g a t c u . M i n e r j i 15. b r i g a d e so r a z s t r e l i l i železnico. M o s t j e b i l r a z s t r e l j e n o k o l i 20. u r e . 15. b r i g a d a j e m o r a l a o s t a t i na položaju z a r a d i e v a k u a c i j e p l e n a in u m i k a topništva. O k o l i 21. u r e j e p r i p e l j a l o k l o p n i v l a k , t o d a b r i g a d a g a j e o d b i l a . O k o l i 22. u r e se j e v l a k v r n i l in začel s i l o v i t o o b s t r e l j e v a t i položaje n a d posta jo . 2. b a t a l j o n se j e u m a k n i l , z a k a r j e štab b r i gade že t a k o p r e j i z d a l pove l j e , k i p a j e p r i s p e l o n e k a j m i n u t p r e p o z n o . O b s t r e l j e v a n j e p a j e t e r j a l o 3 m r t v e in 10 r a n j e n i h . G r a n a t a j e u d a r i l a v težko »bredo « i n p o b i l a in r a n i l a ce lo strežno osebje . P o končani a k c i j i j e b i l a * 15. b r i g a d a p o h v a l j e n a o d Štaba 7. k o r p u s a , k e r j e vzdržala n a položaju n a najverjetnejši s m e r i , i z k a t e r e b o sovražnik poskušal I n t e r v en i r a t i , t o j e i z l j u b l j a n s k e s m e r i .

P o e n o d n e v n e m počitku se j e b r i g a d a v r n i l a n a D o l e n j s k o p r e k R o b a , Raščice i n Z d e n s k e v a s i . N a s t a n i l a se j e n a I l o v i g o r i . Će so b i l i p r e j p r o b l e m B e l o k r a n j c i , s o seda j t o p o s t a l i P r i m o r c i , k i j i h j e m n o g o v bližini s v o j i h k r a j e v s a m o v o l j n o z a p u s t d o b r i g ado . T a k o so b a t a l j o n i šteli p o 75—100 bo r c e v . P o p r i h o d u n a I l o v o g o r o j e b r i g a d a n e k a j d n i počivala i n p o p r a v l j a l a pos l ed i c e do lgega p o h o d a , k a r se tiče p r e h r a n e .

20. j u n i j a zvečer j e b r i g a d a odšla v n a p a d n a d o m o b r a n s k o p o s t o j a n k o v Kr iški v a s i p r i Višnji g o r i . C a n k a r j e v a b r i g a d a n a j b i b r a n i l a s m e r i z G r o sup l j ega , 12. n a j b i n a p a d l a Višnjo go ro , 8. i n 9. P a Šentvid i n Stično. Obveščevalna služba j e p r e : s k r b e l a štabom b a t a l j o n o v točno s k i c o u t r d b v v a s i »n približno točno t u d i število sovražnih v o j a k o v . O k o l i v a s i j e b i l a e n o j n a bodeča žica i n 34 l e s en ih , z z em l j o p o k r i t i h i n m e d sebo j z z v e z n i m i j a r k i pov e z a n i h b u n k e r j e v . V v a s i j e b i l a 63. d o m o b r a n s k a četa s p o v e l j n i k o m s t o t n i k o m P i r n a t o m . štela j e 140 mož. P o l e g tega je b i l o v p o s t o j a n k i n e k a j N e m cev, v e r j e tno članov opazova lne službe p r o t i l e t a l s k e o b r a m b e , i n odde l ek d o m o b r a n c e v - t e l e f on i s tov , tor e j s k u p n o k a k i h 160 mož. 15. b r i g a d a j e štela t a k r a t k a k i h 400 bo r cev , r a z d e l j e n i h v štiri ba t a l j one , 4. bat a l j o n j e b i l namreč z a r a d i p r i l i v a n o v i h bo r c e v z n o v a u s t a n o v l j e n že s r e d i m a j a 1944 v V i n j i v a s i p o d G o r j a n c i . 4. b a t a l j o n je b i l ob n a p a d u n a Kr iško vas o d r e j e n z a taktično r e ze r vo , o b e n e m p a b i b r a n i l s m e r Šentvid—Stična, če b i t a m sovražniku uspe l o p r e b i t i obroč 8. i n 9. b r i g ade . B r i g a d i s o b i l i dodel j e n i p r o t i t a n k o v s k i t o p i n 2 m i n o m e t a , k a l . 81 m m .

RUDI P U Š E N J A K - U R A G A N : D

15. b r i g a d a j e k r e n i l a p r o t i sovražni p o s t o j a n k i i z v a s i I l o v a g o r a . P r e m i k a l a se j e ze lo op r e zno , sa j j e b i l o z n a n o , d a sovražnik p a t r u l j i r a i n se p r i p r a v l j a n a m a n e v r s k o o b r a m b o . P o s e b n o n a Polževem se je b i l o n a d e j a t i sovražnih zased . T o d a ponoči do s p o p a d a n i prišlo. V s o noč j e deževalo, b o r c i so b i l i premraženi i n d o kože m o k r i . Z a r a d i počasnejšega p o h o d a , k i g a je n a r e k o v a l a povečana op r e znos t , Je b r i g a d a p r i s p e l a p r e d p o s t o j a n k o n a m e s t o ob P° l p e t i h šele o b šestih. P a t u d i z a r a d i z b i r a n j a dveh pobočnic i n p r e d h o d n i c e , k i so b i l e močne vsak a z a eno četo, se j e začetek n a p a d a z a v l e k e l še z a »ve jset m i n u t . P o t e r a s a s t i h n j i v a h so se b o r c i v s t r e l s k i v r s t i z l a h k a približali žičnim o v i r a m . H u d sovražni ogen j j i m n i d o s t i škodova l H u j e j e b i l o m e d Kriško v a s j o i n P r i s t a v o . D o m o b r a n c i so i m e l i n a m reč v ruševinah s t a r ega g r a d u v Višnji g o r i ce l o ga-, e r , J o težkih s t r o j n i c . Z n j i m i so o b s u l i 2. b a t a l j o n v " r b e t , k o se j e približeval b u n k e r j e m v Kr iški v a s i . * a r a d i tega se j e m o r a l 2. b a t a l j o n u m a k n i t i k p o t i n a Peščenik. P o t e m j e m e d n a p a d o m t i s t i d e l ob-V^mbne črte v p o s t o j a n k i o s t a l ves čas p r a z e n i n so Kasneje t u d i o s t a n k i p o s a d k e i z Kr iške v a s i pobeg-h i r \ V i š n i ° g ° r o r a v n o s k o z i to v r z e l . Spočetka so n I u o . m ° b r a n c i ze lo p o d j e t n i i n b o r b e n i . Večkrat so

a p r a v i n i z p a d e i n j i m je n e k a j k r a t u s p e l o p o t i s n i -"j1 . o d . b u n k e r j e v dele 15. b r i g ade . O k o l i 11. u r e se je nhl i* £ m e £ l a i " i z G r o s u p l j e g a so začeli s t o p o v i o os t r e l j e va t i d o h o d e h Kriški v a s i . T o d a ogen j je o e p n * - e n ' b o r c i 1 5 - P a t a k o b l i z u b u n k e r j e v , d a j i m s „ v " 5 , n . ' P r a v nič škodoval. Istočasno j e poskušal farS • m o 5 a n « P a d i * G r o s u p l j e g a . T o d a »Can-, lai J e n a p a d z g i b l j i v o t a k t i k o uspešno odb i j a -Pp-.- . v s o M e d o m o b r a n s k e p r e d h o d n i c e že b l i z u Hxl„ k a : V e s čas so o b a m i n o m e t a i n t o p s i s t ema-

l n o o b s t r e l j e v a l i u t r j e n e točke v v a s i . M n o g o j e bor bi,}", k o r i s t i l o t u d i p o z n a v a n j e t e r ena , sa j j e p o z i m i v s e m 0 1 1 s k o r a J mesec d n i živel v v a s i . T o v e l j a p r ed -ka i i a 2 - b a t a l j o n , k i j e n a p a d a l i z s m e r i Peščeni-Viv- ™ t u u ! a r u g i b a t a l j o n i so b i l i večkrat p r e j v b r i ^ r i i °.- 1 4 - u r e , s c J e ' v e d e l o , d a b o d o prišli 15. v ^ o k n r a „ P ° ™ ° 6 , t u u i t a » k i - S t r e l j a n j e j e poneha -P r S o n o t a ^ ^ **s j e ob 16. u r i n e k a j

» £ u ^ { i 0 d K * k e s e m . B i l i s t a dve dve in -ttfhwSfw^ 1 £ " k e t i i n večj i 6 - tonsk i t a n k . r r a t e z b r i g a d e * k i j e b i l v N o v i v a s i nalbrž n i b i l Obveščen o p r i h o d u t a n k o v , za to so z čeli k u h a r n i m u l o v o d c i b ega t i p r o t i g „ z d u ^ & ™fQ ™ B

n i h n m 0 t , ° r j C V l D ? m o b r a " « so s k l e p a l i , d a so t a n k i n «hov i a l i nemški i n so začeli v b u n k e r j i ! , o d vese-' M v r i s k a t i i n m e t a t i k a p e v z r a k . Močnejša X S F z L J C - n a P r a v i l a i z P a d t a n k ° m n a p r o t i . 2. b a t a l j o n e ' K o r i s t i l t r e n u t n o sovražnikovo n e p a z l j i v o s t i n ob

skuninZ„ P £ l c e m k a P ™ v d r l v vas . T a n k i s o razpršili briJaVf 1 k l - s e j e P r e P O z n o zavede l a s vo j e zmo t e ,

•gaua p a j e v d r l a v p o s t o j a n k o .

PROF. JANKO JARC-.

ffidstv htivJMmm mestu Z a u v o d j e v l o g i služila

p r i k r i t a grožnja z n o v i m i občinskimi " v o l i t v a m i , k i d a se m o r a j o vršiti v feb r u a r j u 1864. T e m u j e sled i l o vprašanje, k a j j e z d e l o m p r i p r a v l j a l n e g a od b o r a z a i z v edbo j u b i l e j n i h svečanosti, na t o p « zahteva , d a na j . depu tac i j a s prošnjo z a d o b r o d e l n o lot e r i j o t a k o j o d i d e n a stroške mes tne b laga jne . T i stroški so b i l i o zna čeni z a nu jne . V zaključku j e b i l o še zapre t eno , d a b o d o p o d p i s n i k i s a m i vzel i v so s t v a r v r o k e , če se občinski o d b o r ne zgane.

M e s t n i o č e t j e u d a r i j o p o m i z i

S k o r a j štirinajst d n i j e t a v l o g a ležala n a rotov-žu, k o j e končno n a v e r n i h duš d a n d o p o l d n e p o v a b i l novomeški župan občinski o d b o r k se j i , k i na j b i n a p o d l a g i v a b i l a r a z p r a v l j a l a » o načinu n a l a g a n j a občinskega denarja«, t. j . o r a z d e l i t v i p o s o j i l p r o s i l c e m . P r e d t e m p a je občinski o d b o r r a z p r a v l j a l t u d i o n o v i v l o g i meščan o v i n je svo j o d g o v o r n a n j o f o r m u l i r a l z n j e m u neobičajno os t r os t j o . N a j p r e j o d b o r ugo tav l j a , d a p r e t n j a o v o l i t v a h , k i d a se v f e b r u a r j u 1864 m o-r a j o vršiti, nan j čisto nič t a k o ne v p l i v a , d a b i ne s k l e p a l p o p r a v u i n ves t i i n v s m i s l u zakonov.« O d b o r u s a m e m u b i b i l o največje p o m i r j e n je , če b i n o v o i z v o l j e n i o d b o r b i l bo l j p o g o d u j a v n e m u mne n j u i n p o d p i s n i k o m t e r b i m o g e l n j i h o v e zahteve bo l j e izvršiti k a k o r o n . Do k l e r n a se j i 14. o k t o b r a i z v o l j e n i . . p r i p r a v l j a l n i od sek ne p o d a poroči la o v s eh z a i z v edbo p r o s l a v e p o t r e b n i h k o r a k i h , ne m i s l i o d b o r s v o j i h s k l e p o v s p r e m i n j a t i a l i u s t v a r j a t i n o v i h . S i c e r p a d a b o pro s l a v a j u b i l e j a šele 1865 i n je z a vse p r i p r a v e še dovo l j časa.

M n e n j e , d a p o t n i s t ro ški s p l o h n i s o upoštevan j a v r e d n i , p r a v i da l je odb o r j e z a k o n u n a s p r o t n o , k e r s m e o d b o r d o v o l j e v a t i s a m o n u j n e i z da tke . Če p a na j se v e l i k i i zdat k i z a p o t depu tac i j e n a D u n a j prištevajo z a n u j n e i n s p l o h možne — to mnen je s i o d b o r pridržuje zase, vsa j d o k l e r t r a j a njegova u r a d n a dolžnost i n o d g o v o r n o s t . Čut hvaležn o s t i d o d i n a s t i j e se p a m a n i f e s t i r a l a h k o t u d i k a

k o drugače i n ne r a v n o z d e p u t a c i j o !

Končno občinski o d b o r p o d p i s n i k o m v loge spo ro ča, d a j i m j e p o p o l n o m a n a p r o s t o d a n o , d a s a m i v z a m e j o v s o s t v a r v r oke , k o s a m v e n d a r ne uživa z a u p a n j a , k o t j e p i s a n o v v l o g i . P o t e m se še p o n o r -čuje i z p o d p i s n i k o v , češ če b i o d b o r zda j pričel s p r i p r a v a m i , b i p o občins k i h v o l i t v a h , k i se seveda v f e b r u a r j u m o r a j o vršiti, prišlo zope t vse v nove

roke , s čimer b i se vse de lo n a novo i n v nedog l ed zavlačevalo!

N a t o p a občinski možje u d a r i j o p o m i z i i n p r i b i -j e jo : k a k o r h i t r o b i podp i s n i k i n a kakršenkoli način i z j a v i l i , d a s a m i prev zame j o vse v svo je r o k e , ne b o d o h o t e l i i m e t i z v so j u b i l e j n o zadevo p r a v nobenega o p r a v k a več i n se j i p o p o l n o m a odpovedu j e jo .

R o k a v i c a j e p o b r a n a

S t em , t a k o o s t r o form u l i r a n i m o d g o v o r o m je

občinski o d b o r končno v eda r le p o b r a l r o k a v i c o , k i j o j e Z o r k o t o l i k o časa m e t a l p o s t o l p c i h L a j b a -he r i c e , i n j o zalučal njem u i n p o n j e m podžganim p o d p i s n i k o m v loge narav nos t v o b r a z . K a r p a j e vso to , se j i go tovo p r i s o stvujoče meščansko opoz i c i j o m o r a l o n a r a v n o s t o sebno z ade t i , j e b i l o dejs tvo , d a je b i l t a o d g o v o r v občinskem o d b o r u spreje t sog l asno i n d a j e v sa , do sedaj t o l i k o h v a l j e n a

o p o z i c i j a v n j e m družno g l a sova l a z županom, ka t e r e m u j e b i l n a m e n j e n g l a v n i uda rec . Z a t o j e dop i s n i k Z o r k o dne 3. nov e m b r a 1863 t u d i de j a l , d a o b r a v n a v a v loge n i zadovo l j e va la . N a m e s t o d a b i j i u g o d i l i , so ' j i o s t r o na s p r o t o v a l i , k a r d a j e treb a le obžaloval i . T a k o ravnanje i n neupoštevanje javnega m n e n j a j e t e r o r i z e m i n doka zu j e , d a n i m a j o gospod j e p r a v nobene p o l i tične p a m e t i i n so nevred n i z a u p a n j a vo l i vcev . N j i h p o s t o p e k p a j e t u d i v n a s p r o t j u s p r i n c i p i k o n -s t d t u c i o n a l i z m a : čeprav občinski o d b o r n i k g l asu j e osebno , m o r a svo je mnenje k o t m a n d a t o r vo l iv cev v e n d a r p r i l a g o d i t i javn e m u m n e n j u , ne p a se s t a v i t i z n j i m v nasp ro t j e . T o j e Z o r k o v go tovo n a p i s a l n a r a v n o s t n a nas l o v t i s t i h , k i j i h j e i m e l z a svo je zave zn ike .

Če j e t ako p r v i de l seje p r i n e s e l d o p i s n i k u i n njeg o v i m b r i d k o razočaranje, m u j e r a z p r a v a o pode l je v a n j u p o s o j i l p r i p r a v i l a zopet o b i l o g r a d i v a z a na pade . Z a razpoložlj ivih 2.300 go ld . se je po tegoval o nič m a n j k o t 17 p r o s i l cev, m e d n j i m i t u d i žup a n i n p r v i občinski svetova lec R o h r m a n n . K o s 3 izločili t i s te , p r i k a t e r i h n i b i l o dovo l j h i p o t e k a r n e v a r n o s t i , j e o s t a l o v e n d a r še 9 p ros i l c e v , de j ia r p a se je r a z d e l i l m e d n j i h peter o t ako , d a s t a župan i n p r v i sve tova lec p r e j e l a 1500 go ld . , o s t a l i t r i j e p a le 697 go ld . 68 k r . ! P r i deba t i , k i se je o b podel j e v a n j u v n e m a l a , je gla

v a opoz i c i j e A . L e h m a n n t u i n t a m g l a s o v a l v endar le p r o t i , n a k o n c u seje p a še i n t e r p e l i r a l župana, ka j j e s p r e o s t a n k o m o d vsote p r i z a d n j e m razdel j e v a n j u p o s o j i l , n a k a r j a m o r a l župan n e k a m nep r i j e t n o zade t p r i z n a t i , d a je b i l o 700 g o l d . n a p r e d h o d n o ugo t o v l j eno v a r n o s t p o s o j e n i h o d b o r n i k u J . P o l l a k u , k i je že, k o t s e m g o r i o m e n i l , n a s e j i 15. j u l i j a p r e j e l b r e z prošnje 1.050 go ld . p o s o j i l a .

T a i z j a va je splošno pre sene t i l a i n A . L e h m a n n j e t a k o j p r o t e s t i r a l p r o t i t a k e m u »na h i t r o roko « izvršenemu p o s o j e v a l n e m u k a p i t a l i j , k o n i b i l o nobenega d o v o l j e n j a o d b o r a , n i t i n i b i l o n a k n a d n o zaprošeno z a odob r i t e v . Oben e m j e t u d i seda j , k o j e b i l o šele n a i n t e r p e l a c i j o z večino g lasov dano odob ren j e , o d k l o n i l v s a k o odgovo rnos t !

T a k o j e b i l a p o k o p a n a b r a t s k a s loga , s k a t e r o so z a v r n i l i v l ogo meščanov, k a k o r h i t r o j e -šlo z a den a r o z i r o m a g o s p o d a r s t v o z občinskim d e n a r j e m . V s e to j e sedaj s p r e t n o i z r a b i l Z o r k o , k i j e že večk r a t n a m i g o v a l , d a n a občini n i vse v r e d u , i n ves vese l , d a je končno le na šel zaželeno A h i l o v o pe to , j e n a občinski o d b o r spu s t i l n o vo sa l vo .

M n o g o u s t a n o v je Nove m u m e s t u p o t r e b n i h , p r a v i , z a ka t e r e b i se da le te vso te p o r a b i t i . Če p a so se že odločili z a p o s o j i l a , naj b i vsaj b o l j t a k t n o pos t o p a l i i n naj b i občinski o d b o r n i k i vsa j m e d sebo j ne r a z d e l i l i največjih vso t , k o je r a v n o n j i m u p r a v l j an j e občinskega p r e m o ženja n a r a v n o s t z a k o n i t a dolžnost. Občinski o d b o r se m e n d a r a v n a , p r i t e m p o z n a n e m s t a v k u : »država s e m jaz « i n ga r a z l a g a : »občina s m o m i « « , k a r p a d a se že s a m o o b s o j a . D o p i s n i k čuti dolžnost, d a t a k o počenjanje sporoči j a v n o s t i o b e n e m z ugotov i t v i j o , d a t u d i občinski proračun z a l e to 1864 še n i predložen, čeprav b i že d a v n o m o r a l b i t i .

S t r e l s k o društvo l e t a 1865. N j e g o v i člani so l a h k o b i l i s a m o »na jod l i čne j š i « m e ščani. V p r v i v r s t i t r e t j i o d l e v e s e d i Jožef p l . S c h e u c h e n s t u e l , p r e d s e d n i k ' okrožnega sodišča, mož P r imčev e J u l i j e . L e v o o d n j e g a k o m a n d a n t ga m i z i j e B a l d i s s e r a , kasnejši i t a l i j a n s k i g e n e r a l i n s e n a t o r , d e s n o o d n j e g a g r m s k i g r a -

ščak A n t o n V . S m o l a

K o m a n d a novomešk ih » p u r g a r j e v « o b k o n c u p r e j šnjega s t o l e t j a . V s r e d i n i s e d i R a d e t z k e g a v e t e r a n J . Vertač ič , i e v o gosti lničar F . K o s , d e sno t r g o v e c

L . Kopač

L E T O S S E V KOČEVSKI OBČINI O B E T A V E L I K I Z V O Z :

Uspešen naskok v januarju Sodelovanje delovne organizacije na tujem trgu je

eden bistvenih činiteljev za njihov hitrejši gospodarski napredek, prav tako tud i za napredek občine. V kočevski občini bodo letos vel iko izvažali, p r i tem pa bodo skrbe l i predvsem za kvaliteto izdelkov i n za čimboljši devizni učinek. Vrednost izvoza bo letos znašala, kakor predvideva družbeni p lan, nad dva mi l i j ona dolarjev. Izvoz industri jskega blaga naj b i se povečal za 115,3 odst. i n kmet i j sk ih pr ide lkov za 84,3 odst., medtem ko naj b i se izvoz gozdnih proizvodov zmanjšal za 2,2 odst. Večji del izvoza kočevskih podjeti j je namenjen v države s čvrsto valuto (87,7 odst.).

K a k o se je gibala proizvodnja v prvem mesecu 1964 i n kako je z nastopanjem na tujem tržišču? Povprašali smo v nekater ih kočevskih podjetj ih-izvoznikih i n zvedeli naslednje:

V Inkopu so stop i l i v novo proizvodno leto z enakim elanom, kakor so zaključili lanskega, i n to se j i m pozna že v prvem mesecu. Le tn i proizvodni p lan znaša 504 mil i jone, januarja pa so ustvar i l i že 62 mil i jonov 760 tisoč, izdelkov pa so proda l i celo za 60,5 mi l i j ona (lanske rezerve). Prav tako lepe uspehe so dosegli tud i v izvozu, saj so prekoračili mesečni izvozni plan. Januar ja so izvozi l i za

KOČEVSKE NOVICE

5.308 dolarjev izdelkov, letni plan pa predvideva izvoz v višini 55.440 dolarjev.

Seveda imaijo p r i tem precej težav; kval i teta sicer n i problem, težave imajo le s ceno. Večje uspehe b i p r i izvozu lahko dosegli, če b i poceni l i proizvodnjo, -za tem pa se spet skrivajo večje investi-

O s e b n i a v t o i n m o t o r s t a t r č i l a

13. februarja sta ob 13. u r i v Starem Logu p r i Kočevju pred hišo št. 4 trčila osebni avto, s ka te r im se je peljal Stane Cuznar, i n motorno ko lo , k i ga je vozi l Franc Cimprič. Cuznar je prehiteva l nek i tovornjak, ko m u je naprot i pr ipe l ja l motorist . Cimprič se je p r i trčenju laže poškodoval, na obeh voz i l i h pa je škode za 30 tisoč dinarjev.

N a p o l e d e n e l i c e s t i s t a t r č i l a

V petek opoldan , sta p r i Os i ln i c i ob K o l p i p r i zaviran j u na poledeneli cesti trčila pol tovorni avto RI—63—89 (voznik Širne Drmonc ) in avtobus LJ—13—00 (voznik, Dane Mrn jac ) . P r i srečanju n a nepreglednem ov inku sta Bavrla; ker je vozi l i zaneslo, s ta trčila, škode na obeh voz i l i h je za 250 tisoč d in .

cije v opremo i n modernizacijo proizvodnje. Težko je dobit i kredite, zadnje čase pa težko dobivajo tudi mater ia l za izvozne izdelke.

A V T O : k l j u b z i m i -u s p e h

Z oddajo potniškega prometa sredi lanskega leta S A P je podjetje ka r lažje »zadihalo«. 2e lan i je b i l Avto or ient i ran na izvoz transportnih uslug, k i so bile po p lanu presežene za dobr ih 18 odstotkov, letos pa naj b i se izvoz povečal še ea nadal jnj ih 13,3 odst, to je 340.000 dolarjev.

če pr imer jamo letošnji i n lanski januar v real izaci j i i n v inozemskem transportu, v i dimo precejšnjo raz l iko. Samo v tovornem prometu se je realizaci ja ( januar) povzpela od lanskih 37,5 mi l i jona na 50 mi l i jonov letos, k temu pa moramo prišteti še 26,5 mi l i jona realizacije mehanične delavnice. V lanskem januarju so »izvozili« za 11.031 dolarjev t ransportn ih uslug, v letošnjem pa za 20.121 dolarjev. »In to je šele januar,« pravijo p r i Avtu. »Rezultat bo še višji v spomladanskih i n letnih mesecih, tja do konca leta bomo