NP 2007 - 30nadskofija-ljubljana.si/pastorala/wp-content/uploads/Naša-pastorala-2007-št.-30.pdfNaša pastorala VII (2007) 30 55 Pred nami je novo pastoralno leto, ki je posvečeno

53Naša pastorala VII (2007) 30

NAŠAPASTORALANAŠAPASTORALA

| | |Ljubljana avgust 2007 letnik VII št. 30| | |Ljubljana avgust 2007 letnik VII št. 30

54 Naša pastorala VII (2007) 30

Vsebina

55 Peter Kvaternik: Novo pastoralno leto – nov izziv

56 Vabilo na Pastoralni tečaj 2007

57 Vinko Škafar OFMCap: Družina – nosilkavrednot

59 Brigita Perše: Upadanje porok v Sloveniji

60 Tone Kompare: O letošnjem župnijskem načrtu

61 Roman Starc: Liturgija v letu družine

62 Tadej Stegu: Srečanja s starši veroučencev

64 Benedikt Lavrih DJ: Priprava na zakon v Sloveniji

66 Marija Maučec-Suša: Seja Škofijskega urada za družino

67 Peter Kvaternik: Pastoralni študijski dnevi

68 Andrej Marko Poznič: Pred napovedanimzaposlovanjem

70 Marjan Lampret: Sveto pismo v osebnem življenju

72 Anton Slabe: Meditacije na dekanijskihrekolekcijah

73 Anton Pust CM: Sveto pismo za gospodinje

74 Primož Govekar: Sveto pismo za mobilne naprave

75 Benedikt Lavrih DJ: Novi priročnik priprave na zakon

76 Štefanija Mole: Betanija – družinski svetovalni center

77 Brigita Perše: Novi rekord avstrijske pastorale

NAŠA PASTORALA je škofijska priloga Sporočil slovenskih škofij.Izdaja Pastoralna služba pri Nadškofijskem ordinariatu v Ljubljani,Ciril-Metodov trg 4, 1000 Ljubljana. Lektorirala Barbara Baloh.Odgovarja dr. Peter Kvaternik.


Pred nami je novo pastoralno leto, kije posvečeno družini – nosilki vrednot.Po napovedi osrednje tematike letošnje-ga pastoralnega leta ni bilo slišati niti naj-manjšega pomisleka, da bi tema ne bilaprimerna ali celo nepotrebna. Vsak, ki de-luje v pastorali, se zaveda, kako pomem-bno je področje družine in njeno vred-notenje tako v Cerkvi kakor v družbi.

Področje družine je izredno široko,saj sega od priprave na poroko do skrbiza ostarele in umirajoče, zato se je priobravnavi nujno potrebno omejiti in us-meriti h konkretnejšemu vidiku, sicerlahko zapademo v skušnjavo, da bomole naštevali mnoge probleme, ne bi se palotili razmišljanja o novih pastoralnih ko-rakih za njihovo reševanje.

Govoriti o družini kot nosilki vred-not po eni strani pomeni zlasti odgovo-riti na izziv prenosa vere, za kristjanenajvišje vrednote, iz starejše na mlajšo ge-neracijo, po drugi strani pa poudariti po-men družine tudi pri prenosu kulturnihin splošno človeških vrednot na mlajšerodove, saj se zdi, da je tudi v tem druži-na nekako odpovedala. Družino je zara-di njene naravne vpetosti tako v družbokot v Cerkev treba vedno obravnavati izteh dveh vidikov, če nočemo zapasti eno-stranskemu vrednotenju.

Pastoralno leto nam bo ponudilo karnekaj možnosti, da bomo družino videliv luči sedanjih družbenih razmer in jiskušali s pomočjo evangelija in njegovih

Peter Kvaternik

Novo pastoralno leto – nov izziv

Novo pastoralno leto – nov izziv

vrednot pomagati, da bo sama poiskalaodgovore na nove razmere, v katerih seje znašla. Slišimo, da je družina v krizi.Da, vendar tako kot družba v celoti in znjo posledično tudi Cerkev. Treba se jezavedati velikih zahtev po prilagajanju inspreminjanju, ki jih pred družino postav-lja današnji čas. Vendar zato ni potrebnobiti plat zvona, saj je šla družina v tekuzgodovine že skozi mnoge krize in ved-no znova je našla primerno obliko za svojobstoj in poslanstvo.

Pastoralno leto bo prekratko, da bise lotili reševanja vseh problemov, na ka-tere bomo pri svojih razmišljanjih inobravnavah naleteli, zato bodimokonkretni. Seveda bo pastoralno letozelo kratko za tiste, ki ga ne bodo dobroizkoristili na samem začetku. »Dan se prijutru lovi,« pravi pregovor. Enako velja zapastoralno leto!

Po župnijah takoj v začetku sep-tembra začnimo s katehezo tako otrokkot mladine in odraslih, zlasti staršev. Zelodobrodošlo bo, če boste na prvi seji ŽPSnapravili kar se da podroben terminski na-črt za razna srečanja in župnijske priredi-tve v tem pastoralnem letu. Pri tem vambo pomagal tudi škofijski pastoralni ko-ledar, ki je priložen tej številki in ga lah-ko samostojno uporabljate.

Novo pastoralno leto naj nam že nasamem začetku ne predstavlja novegabremena, ampak nove možnosti in zatoza naše pastoralno delo nov izziv.


Vabilo na Pastoralni tečaj 2007

VsebinaPastoralno leto 2007/2008 bo posve-

čeno evangelizaciji družin, zato bo pas-toralni tečaj potekal pod naslovom Dru-žina – nosilka vrednot.

Glavni predavatelj bo dr. Vinko Ška-far z referatom Družina – nosilka vrednot,koreferat z naslovom Pastorala družin z oč-mi staršev pa bo imel Tomaž Merše.

Pogovorne skupine1. Družina z več otroki2. Družina brez otrok3. Družina s prizadetim otrokom4. Enostarševska družina5. Družina v težavah6. Samski v družini7. Mlada družina

Kje in kdaj• V sredo, 12. septembra 2007, v

frančiškanskem samostanu na Brezjah zzačetkom ob 9. uri.

Dnevni red:9.00–9.15 Pozdrav in molitev9.15–10.00 Prvo predavanje10.00–10.40 Drugo predavanje10.40–11.10 Odmor

Vabilo na Pastoralni tečaj 2007

11.10–12.30 Pogovor po skupinah12.30–14.00 Pogovor s predavatelje-

ma in plenum14.00–15.00 Kosilo15.00 Zaključna molitev

• V soboto, 29. septembra 2007, vZavodu sv. Stanislava v Šentvidu nadLjubljano z začetkom ob 9.30 uri.

Prav zato, da bi se tečaja lahko udele-žili tudi laiki, ga že tretje leto organizira-mo tudi v soboto. Na tem tečaju naj letosne bi manjkali člani DPS in tajniki ŽPSter tisti, ki se na župniji ukvarjajo z dru-žinsko pastoralo. Duhovnike prosimo, najto posebno vabilo primerno posredujejo.

Dnevni red:9.30–9.45 Pozdrav in molitev9.45–10.30 Prvo predavanje10.30–11.15 Drugo predavanje11.15–11.30 Odmor11.30–12.45 Pogovor po skupinah12.45–13.15 Pogovor s predavatelje-

ma in plenum13.15 Zaključna molitev

Na svidenje na pastoralnem tečaju!

Sodelavci Pastoralne službe


Vinko Škafar OFMCap

Družina - nosilka vrednotPovzetek predavanja

Družina – nosilka vrednot

»Kaj je v vašem življenju najpomem-bnejše: poklic, prosti čas, prijatelji, vera, poli-tika ali šport?« Odgovor Evropejca – intudi Slovenca – je enoten: družina. Neglede na spol, izobrazbo, poklic ali veroje za stare in mlade srečno družinsko živ-ljenje ena od ključnih vrednot, čepravjim pri uresničevanju te vrednote pogo-sto spodleti. Cerkev na Slovenskem birada ljudem pomagala do srečnega dru-žinskega življenja, zato se je odločila, daji bo posvetila celo pastoralno leto. Onjej bomo razmišljali tudi na pastoral-nem tečaju.

Zakonska zveza in družina kot na-ravna in krščanske vrednota• Vsaka zakonska zveza iz ljubezni je

vrednota sama po sebi in celo nekak-šen naravni zakrament, kot pravi današ-

nja teologija. Bog je ob stvarjenju člo-veka ustvaril zakonsko zvezo in jo ob-daril s tistim blagoslovom, »ki edinegani uničila ne kazen za izvirni greh ne sod-ba ob vesoljnem potopu« (Sveti zakon,Ljubljana 2005, 30, 44).

• Kljub temu da je naravna zakramen-talnost prisotna v vsaki zakonski zve-zi, ni vsak zakon, v katerem vlada lju-bezen, že zakrament v pravem pome-nu besede. Pravi zakrament, ki Bogaslavi in zakonca odrešuje, je lahko lezakon tistih, ki verujejo v Kristusa inso vanj vcepljeni s krstom. V moči verein krsta si krščanski moški in ženskapodarita zakrament trajne zakonskezveze.

• Slovenci s poroko odlašamo. V našidržavi je bilo leta 2005 sklenjenih5.769 porok, kar je 2,9 poroke na 1000

“K tebi, Gospod, se zatekam...” (Ps 31,1)


prebivalcev. Leta 2004 je bilo sklenje-nih 6.558 porok (3,3 poroke na 1000prebivalcev), leta 1995 8.245 (4,2), leta1990 8.517 (4,3), leta 1980 12.377(6,5) in leta 1970 14.281 porok (8,3poroke na 1000 prebivalcev).

nalizacija) in v vživljanju v druge ljudi terv sprejemanju njihovih vzorcev in vred-not (socializacija). Zato je družina nekevrste »šola za bogatitev človečnosti« (CS 52,1)in tudi »nenadomestljiva šola za družbenoživljenje« (FC 43,3).

Poslanstvo družineApostolsko pismo o družini Familia-

ris consortio povzema poslanstvo družinev štirih nalogah:1. Oblikovanje skupnosti oseb. Najgloblje

družinske temelje določajo medčlo-veški odnosi (zakonski, očetovski, ma-terinski, bratsko-sestrski), ki obliku-jejo družino. V družini ima vsak člansvoje mesto in možnost nenehne ra-sti in zorenja v zdravo človečnost.

2. Služba življenju, ki je prva in največjavrednota, je ena od temeljnih službzakonske in družinske skupnosti.

3. Sodelovanje družine kot graditeljiceoseb in oblikovalke skupnosti oseb prirazvoju družbe. Krščanska družina najbi bila odprta in angažirana za naj-bolj trpeče in obrobne.

4. Družina, ki je »domača Cerkev« (C 11),mora postati vedno bolj »pot Cerkve«(Janez Pavel II.). Cerkev naj spremlja-la konkretne družine, še posebej tiste,ki so podobne izgubljenim ovcam.Na pastoralnem tečaju bomo pred-

stavili številne dosedanje slovenske ini-ciative na področju zakonske in družin-ske pastorale, ki kažejo na to, kar je žebilo storjenega v želji, da bi si o tem iz-menjali naša vedenja in izkustva in šenačrtneje nadaljevali potek (itinerarij)evangelizacije zakoncev in družin nažupnijski, dekanijski, škofijski in sloven-ski ravni. Tako bo Cerkev še lažje pris-pevala svoj pomemben delež h graditvislovenske družbe.

Družina – nosilka vrednot

Družina – graditeljica in nosilkavrednot

Družina je bila skozi vso zgodovinotista človeška institucija, ki je imela na-ravni, kulturni in za kristjana tudi verskiznačaj predvsem kot nosilka vrednot –počlovečenja.

»Zdravje osebe in človeške ter krščanskedružbe je globoko povezano z uspevanjem za-konske in družinske skupnosti« (CS 47,1).Počlovečujoča (humanizirajoča) vlogadružine se kaže v dveh smereh: v zdra-vem in pospešenem poosebljanju (perso-


Upadanje porok v Sloveniji

Ljubezen, zakon in kmalu je tu otrok.Tako preprosto je bilo včasih. Da se dva,ki se imata rada, tudi poročita, že deset-letja ni več samoumevno dejstvo.

V Sloveniji se je v zadnjih štiridesetihletih letno število civilnih porok zmanj-šalo s 16.000 na 6.000 (prim. zgornjo kri-vuljo). Tudi gibanje cerkvenih porok jevsaj do neke mere sledilo temu trendu(prim. srednjo krivuljo: z 11.000 na 3.500)in predstavljalo okoli 60 % od vseh po-rok. Še večji padec novih poročnih zvezpa kaže njihova primerjava glede na ti-

Brigita Perše

Upadanje porok v Sloveniji

soč prebivalcev. V obravnavanih štiride-setih letih se je ta količnik več kot samorazpolovil: od 8,5 na 3 poroke na 1000prebivalcev. Dviguje se tudi povprečnastarost neveste in ženina.

RazvezeRazbite družine so eden izmed zunanjih

pokazateljev globokih notranjih ran in praz-nine na področju vrednot. V obravnavanemobdobju se je vsako leto razvezalo okoli2.000 parov (prim. spodnjo krivuljo) in jecelo v rahlo naraščajočem trendu.

Graf: Civilne in cerkvene poroke ter razveze v Sloveniji

Viri: SURS, Statistični letopisi RS in škofijski arhivi pastoralnih služb


O letošnjem župnijskem načrtu

Ko sem začel pisati pričujoči članek,so mi sporočili, da je umrla teta, ki je bilav triindevetdesetem letu starosti. Vse živ-ljenje je bila samska, vendar je mnogo sto-rila za družino. Je bilo zato njeno življe-nje manj uresničeno? Dober mesec dnipred smrtjo jo je zdravnik v bolnici PetraDržaja vprašal, zakaj se ni poročila. »Kernisem poznala vas,« mu je odgovorila.

Kakšno predstavo si ustvarimo, ko sli-šimo besedo družina?

Ko sem delal načrt za župnijsko glasi-lo, sem uvodnike posvetil razmišljanju odružini. Za pomoč sem zaprosil različneavtorje, ki posamezna področja izkustve-no poznajo. Najprej je potrebno pouda-riti, da je družina vrednota, na katero seje treba temeljito pripraviti. Duhovnikismo bili več kot šest let v bogoslovju, paše nismo vedno kos svojemu poslanstvu.Vzgoja otrok je zahtevna in nikoli dovoljdobro opravljena naloga. Pot vsake dru-žine je pot padcev in vstajanj. Zakonce jetreba pripraviti na situacijo praznega gnez-da, ko otroci odidejo. Pozornost je trebanameniti tudi enostarševskim in razbi-tim družinam, družinam z bolnim ali pri-zadetim otrokom ...

V naši župniji bomo vsak mesec or-ganizirali romanje družin. Praznovalibomo, ko bosta zaročenca prišla povedat,da bi se rada poročila. Iskreno veselje inčestitka sta lahko naš izraz, kako ceni-mo njuno življenjsko odločitev, ki je da-nes mnogi niso sposobni. Ko napravimozapisnik pred poroko, gremo na prijatelj-ski pogovor v kuhinjo in nazdravimo do-

godku. Pri nedeljski maši redno posveti-mo nekaj pozornosti tudi družini. Posku-šali bomo ovrednotiti tudi medgenera-cijsko sodelovanje v družinah. Prva dru-žina naj bo širša, z več rodovi. Kako us-pešno bi bilo več časa in pozornosti pos-vetiti pastoralnim obiskom družin?

Tone Kompare

O letošnjem župnijskem načrtu

Enako kot vsi ljudje niso zdravi, tudivse družine niso zdrave. Ene dosežejo vi-soko starost (zlato poroko in še čez), dru-ge kmalu umrejo. Medtem ko nekatere vmedsebojnih odnosih nimajo posebnihtežav, druge doživljajo pravi pekel zaradialkohola, nezvestobe, brezdelja, nespo-sobnosti za komunikacijo in vključeva-nja v slabo družbo. Spet druge imajo te-žave pri rojevanju otrok. Ne moremo itiniti mimo invalidnosti in bolezni v dru-žini. V zvezi z družino je torej mnogovprašanj.

Družina, ti si kakor zdravje! Žal po-men te vrednote spoznamo šele, ko jo iz-gubimo.


Liturgija v letu družine

Liturgija je zanimivo področje, kjer jepo eni strani vse lepo urejeno in (vsaj for-malno) predpisano, po drugi strani pa jeveliko stvari odvisnih od tistega, ki litur-gično slavje pripravlja oz. vodi, to pa jenajvečkrat duhovnik. Veliko tovrstneosebne zavzetosti se bo gotovo pokazalotudi v letu družine.

Spodbude oz. idejeSledi nekaj spodbud oz. idej, kako bi

se lahko leto družine poznalo tudi na li-turgičnem področju.• Najprej so tu otroške oz. družinske

svete maše, ki naj potekajo v skladu znavodili in obrazci, ki so za to predvi-deni. Evharistične molitve in Pravilnik zamaše z otroki sta sicer izšla že davnegaleta 1975, a sta uporabna še danes inse jih najbrž da najti skoraj v vsaki za-kristiji ali župnijskem arhivu.

• Z otroki in družinami lahko pripravi-mo tudi posebne pobožnosti: moli-tev rožnega venca v oktobru, devetd-nevnico za Brezmadežno (kje jo še ima-jo?), običaj Marijo nosijo, božično de-vetdnevnico, križev pot, šmarnice …

• Po župnijah imamo že kar lepo števi-lo zakonskih skupin. Člane skupin inposameznih družin lahko še dejavne-je vključimo v pripravo različnih po-božnosti in župnijskih slavij. Idej,kako kakšno stvar pripraviti, jim go-tovo ne bo zmanjkalo.

• Otroke (morda birmance) bi lahkopovabili v liturgični krožek, da bibili vključeni v pripravo in sodelova-nje pri otroških oz. družinskih ma-šah. Pri tem lahko za model ali kotpripomoček služi knjižica Uvodi zamaše z otroki (uredila s. Štefka Kle-men, Maribor 2006).

• Posebno skrb lahko namenimo tudiotroškim ali mladinskim pevskimzborom. Leto družine je lahko izziv,da se kakšen zbor ustanovi na novo.Saj vem, večkrat smo že poskušali, pa…, toda poskusimo še enkrat!

• Posebej skrbno pripravimo slavja, ki sopomembna tako za celotno župnijo, ka-kor tudi za posamezne družine in nji-hove člane: prvo sveto obhajilo, birmo,praznik Svetega Rešnjega Telesa …

• Posebno poglavje so tudi naše pridige …

Povabilo k sodelovanjuPrepričan sem, da imate na tem po-

dročju že bogate in dragocene izkušnjein tudi primerno gradivo. Vsi vemo, kakodobro je, če lahko vzameš v roke kaj kon-kretnega in to tudi uporabiš. Vse, ki steto pripravljeni deliti in s tem pomagatiše drugim, vabim, da mi ideje, osnutkein drugo gradivo posredujete po elek-tronski ([email protected]) ali navadnipošti (Cerkvena 6, 4290 Tržič) z dovolje-njem, da to na primeren način lahko tudiobjavimo.

Roman Starc

Liturgija v letu družine


Srečanja s starši veroučencev

Tadej Stegu

Srečanja s starši veroučencev

Ko v prvih septembrskih dneh otro-ke vpisujemo k verouku, imamo prilož-nost, da starše povabimo k sodelovanjuin jih že vnaprej obvestimo tudi o datu-mih srečanj z njimi.

Izhodišče za katehezo odraslihRaziskave kažejo, da so sestanki za

starše v praksi večinoma še vedno zgoljfunkcionalne narave. Sklicani so večino-ma prihaja enkrat ali dvakrat letno in za-radi pomanjkanja časa sploh ni prilož-nosti, da bi prišli do kateheze v pravempomenu besede. V tem primeru lahkosrečanja za starše razumemo predvsemkot izhodišče za katehezo odraslih in nekot njeno udejanjanje. Cilj srečanj je pred-vsem, da so starši informirani o potekukateheze in povabljeni k sodelovanju priverskem dozorevanju njihovih otrok. Topotrjujejo tudi statistični podatki našenadškofije o številu srečanj s starši.

Družina – domača CerkevZakaj ob srečanjih s starši veroučen-

cev sploh govorimo o katehezi in ne pre-prosto o roditeljskih sestankih? Tudi prinas je vse bolj jasna zavest, da so staršiprvi kateheti svojih otrok. Kateheza vdružini se ne dogaja kot organiziran uč-ni proces, ampak predvsem kot udelež-ba pri krščanskem družinskem življenju.V družini se dogaja prvo oznanilo verekot pričevanje (prim. OE 21). Teološki po-men družine kot kraja kateheze izhaja izrazumevanja zakona kot zakramenta.»Starši prejmejo v zakramentu zakona milost

in odgovornost za krščansko vzgojo svojihotrok, katerim pričujejo in hkrati prinašajo člo-veške in verske vrednote« (SPK 227). Z viso-ko teološko oceno družine je povezanoustrezno visoko pričakovanje Cerkve, dabo družina za otroke učni kraj vere. Topričakovanje je zasidrano v prepričanju,da je družina »domača Cerkev« (OK 68;prim. SPK 255).

Kaj pa, kadar ni?Izkušnje katehetov nam, žal, kažejo,

da večina staršev prelaga religiozno vzgo-jo svojih otrok na župnijsko katehezo.Neredki starši za svojo nalogo niso us-posobljeni in potrebujejo pomoč. Pogo-sto otroke sicer pošiljajo k verouku, ven-dar jih sami versko ne vzgajajo in ne so-delujejo s katehetsko dejavnostjo. V tak-šnih primerih izkušnje navadno pokaže-jo, da je župnijska kateheza brez verskevzgoje in krščanskega pričevanja starševneuspešna, naši katehiziranci pa se bodopo birmi verjetno oddaljili od Cerkve.

Kako vendarle izkoristiti priložnost?Izkušnje pri nas in drugje po svetu ka-

žejo, da se posebno v obdobju, ko se otro-ci pripravljajo na zakramente, odprejomožnosti za pastoralo in katehezo star-šev. Priložnost pa je uspešno izkoriščenale tam, kjer se osrednja pozornost pre-makne od otrok na starše: osnovni na-men v tem primeru ni več le pomoč otro-kom na njihovi poti zorenja v veri, am-pak postane osnovni namen poglobitevin rast osebne vere odraslih (v našem pri-


Srečanja s starši veroučencevmeru staršev).Tako bi po mnenjunekaterih strokov-njakov pri tem nešlo več zgolj zaproces, ki bi odra-sle pritegnil k so-delovanju s pasto-ralo in katehezozaradi otrok, am-pak bi proces pre-šel v pristni proceskateheze odraslih,kar bi hkrati zago-tavljalo tudi uspehpastoralnega delaz otroki. Zato sosrečanja z njimipriložnost, da jihspomnimo na to, da otroci rastejo v veripredvsem ob njihovem pričevanju in živ-ljenju po veri, ter povabimo k poglobitvinjihove lastne vere in odnosa z Gospo-dom, morda k vključitvi v katehezo odra-slih, ki je prisotna v župniji. Če v župnijini primerne kateheze za odrasle, lahkoob tem premislimo, kako bi v župniji to-vrstno katehezo vendarle omogočili; čepa za to nismo pristojni, k temu vzpod-budimo župnika.

Kako začeti?Ko si ob načrtovanju srečanj s starši

prizadevamo, da bi bila tudi katehetskoobarvana, so nam lahko pri oblikovanjuv veliko pomoč osnutki za srečanja s star-ši, ki jih najdemo v priročnikih za kate-heta. Poleg tega si – posebno v razredih,kjer priročnika še ni – lahko pomagamotudi s Katehezami za starše A, B in C, ki jihje izdal Škofijski ordinariat Koper in zdelovnimi pripomočki za katehezo star-šev mladostnikov Verski razgovori s starši

mladostnikov, ki jih je pred časom izdal Ka-tehetski center v Ljubljani.

Kristus in staršiPri delu s starši ne pozabimo, da je

katehezo ob takšni priložnosti mogočedoživeti kot svojevrstno prisilo, če se pro-ces nudi kot pogoj, da npr. otroci smejopristopiti k zakramentom. Pomembno je,da staršem, ki jih imamo pred seboj, sku-šamo spregovoriti o Kristusu, ki ima od-govor na njihova najgloblja vprašanja intežave, ne le na težave njihovih otrok.Zato je vsako takšno srečanje najprej pri-ložnost, da pomagamo staršem postavi-ti vprašanje, kaj Kristus konkretno po-meni njim. Zaradi neupoštevanja načelaprostovoljnosti bi sicer obstajala velikaverjetnost, da bi se odrasli udeležili načr-tovanih srečanj, vendar bi bila njihovaudeležba zgolj zunanja, kateheze pa nebi doživljali kot nekaj, kar je namenjenonjim in koristi njim samim, saj »gre zanjihove otroke« in ne za njih same.

Detajl Rupnikovega mozaika v Grosupljem.


Priprava na zakon v Sloveniji

Pričakovanja, zadovoljstva, odporiV Sloveniji se priprava na zakon izvaja

že štiri desetletja. V zadnjih letih smo pri-ča nekaterim novostim. Od začetnih te-čajev, ki so se izvajali v obliki večernih pre-davanj, imamo danes v Sloveniji Šolo za za-kon (ŠZ Najina Pot; ŠZ Gostečnik), vikendpripravo in e-pripravo. Nekatera duhovnagibanja ponujajo svoje oblike priprav, kibolj ustrezajo njihovemu načinu duhov-nega življenja in navzočim v skupnostih.E-priprava se izvaja v manjši skupini, kjerse »pogovarjajo« v e-forumu. Po temah, okaterih se pari med seboj pogovarjajo, sle-di še duhovni vikend, kjer so pari poučeniše o drugih vsebinah, ki so nujno potreb-ne za prejem zakramenta zakona.

Mladi so s pripravo večinoma zado-voljni, čeprav vemo, da vse oblike potre-bujejo dopolnitev in nov način dela.

V nekaterih centrih priprave na zakonsmo naleteli na slabe odzive.

Prvi duhovnikov pristop (v župnijskipisarni) do kandidatov za pripravo na za-kon je zelo pomemben.

Kako mlade spodbuditi, da začutijopomen priprave? Na začetku tečaja mno-gi doživljajo odpor in svojevrstno prisi-lo, v zaključnih anketah pa že izražajo za-dovoljstvo. Če začutijo, da jih imamo radiin jim želimo dati Kristusa, potem je na-ša priprava že uspešna.

Vsebinski koncept priprav na zakonje odvisen od posameznega centra, to-rej od dekanije oziroma župnije, kjerse priprave izvajajo. Temeljne drže zapripravo na zakon so dobro podane v

Benedikt Lavrih DJ

Priprava na zakon v Sloveniji

CD 71, saj so napisane tako, da se lah-ko prilagodijo krajevnim Cerkvam. VCerkvi na Slovenskem skupnih smer-nic nismo imeli, zdaj pa so zbrane v no-vem Priročniku.

Udeleženci priprav na zakon pogo-sto niso nedeljniki, živijo v zunajzakon-ski skupnosti, nekateri pa so že civilnoporočeni in imajo otroke. Nekatere zaz-namuje tradicionalni pristop do zakra-mentov in vere, drugi pa so na Cerkev celojezni. Priprave ponujajo možnost, da jimpribližamo Kristusa in jih povabimo vCerkev.

Tisti, ki prihajajo iz neurejenih ali raz-bitih družin, prinašajo trpke izkušnje.

Posebna skupina so udeleženci, kiniso imeli verske vzgoje in so iz različnihverskih tradicij in pari, kjer se eden pred-stavlja kot ateist, drugi pa je prejel neka-tere zakramente. V obdobju 20-ih let jeprišlo do velikih sprememb, ki so izziv.

Način dela v pripravi na zakonSpremenjeni časi kličejo po spremem-

bah, svežini in uporabi sodobnih avdio-vizualnih sredstev, od pasivnih k aktiv-nim metodam dela, kjer je več pogovorav paru. V e-pripravi se pari »pogovorja-jo« s pomočjo pisanja in izmenjave izku-šenj v forumu, ki ga obogatijo z zaključ-nim vikendom v skupini.

Vse oblike priprav na zakon naj po-magajo parom, da si bodo odgovorno po-delili zakrament zakona.

V eni od dekanij ljubljanske nadško-fije imamo zelo površno in hitro pripra-


Priprava na zakon v Slovenijivo, kar je mladim všeč, ker želijo s čimmanj napora in na hitro opraviti formal-nosti. Ali je to odgovorno? Kaj lahko spre-menimo?

Priprave naj bi imele enoten načrt, kise ga morajo vsi držati. Če je duhovni-kom zaupana priprava, se moramo zave-dati odgovornosti!. Naša naloga je, najtipravo pot do parov in način, ko bodo za-čutili, da mi živimo iz vere in se veselimoJezusovih darov.

Sodelujoči v pripravi na zakonPodatki kažejo, da se število in struk-

tura sodelavcev ni bistveno spremenila.Žalostno je, da se je število sodelujočihduhovnikov povečalo, namesto da bi sepovečalo število laikov, poročenih mož inžena. Kako spodbuditi zakonce, da bi rajesodelovali?

OvrednotenjePriprava na zakon ima oznanjevalni

značaj. Ali se naše priprave izboljšujejohkrati z našimi zahtevami po globljemspoštovanju zakramenta? Klasičen innajboljši postopek je evalvacija ali ovred-notenje s pomočjo vprašalnika, s kate-rim udeleženci izrazijo svoje mnenje, do-življanja in vtise. Izkušnje na župnijski

in dekanijski ravni govorijo, da so neka-teri imeli ovrednotenje, vendar so gaopustili.

Ali se pustimo vzgajati in sami sebeoblikujemo za nove boljše načine dela?Supervizija in refleksija sta nam pri temlahko v veliko pomoč.

VizijaNikoli ne bomo v vsej polnosti ure-

sničili zamisli in načrta priprave na za-kon, ki jih predlaga CD 71. Kako ure-sničevati vse tri stopnje priprave, ki za-jemajo vse stopnje človekovega razvoja?Do neke mere jih že uresničujemo, sajse daljna priprava na zakon uresničuje vnaših skupinah mladih (srednješolskiverouk, duhovne vaje za mlade, drugeoblike duhovnega spremljanja, ki jih po-nuja Cerkev).

Bližnja priprava potrebuje osvežitve vnačinu dela, več sodelavcev – zakoncev inevangelizacijski ton. Kako bomo v pripra-vo na zakon vključili zaroko in ji dali po-men?

Neposredno pred poroko se par sre-ča še z duhovnikom. Srečanje naj poleginformacij in navodil, potrebnih za veljav-no sklenitev zakonske zveze, vsebuje tudiduhovno usmeritev. Duhovnik, ki prisos-tvuje pri poroki, naj bodoča zakoncaspremlja z duhovno občutljivostjo, zanjunaj moli in ju, če se le da, prijateljskospremlja.

Lahko rečemo, da je priprava na za-kon, priložnost za oznanjevanje in du-hovno prebujanje.

Priprava naj poseže tudi v prihodnostpara. Se bosta vključila v župnijsko za-konsko skupino? Ali so možnosti? Pa-rom, ki se ne bodo takoj poročili, ponu-dimo obiskovanje Šole za zakon in primer-ne duhovne vaje.“In največja od teh je ljubezen.” (1 Kor 13,13)


Seja Škofijskega urada za družino

Seja Škofijskega urada za družino (ŠUD)je bila 31. maja 2007 v Ljubljani na Ciril-Metodovem trgu 4. Seje se je udeležilo13 članov, eden pa se je opravičil.

Po molitvi in uvodnih besedah stamsgr. dr. Peter Kvaternik in Marija Mau-čec-Suša predstavila namen ustanovitveŠUD-a, njegovo umestitev v Škofijski pa-storalni svet in v Pastoralno službo. V nada-ljevanju dnevnega reda so bili obravna-vani naslednji vsebinski poudarki:1. predstavitev članov Škofijskega urada za

družino;2. delo odborov, prednostne naloge in

vizija poslanstva;3. pastoralne smernice za leto 2007/

2008, geslo pastoralnega tečaja Dru-žina – nosilka vrednot, geslo pastoral-nega leta Evangelizacija družin;

4. razno.

1. ŠUD je nadškofov posvetovalni inizvršilni organ, ki mu pomaga pri ure-sničevanju Božjega načrta o zakonu indružini. Pri svojem delovanju izhaja iz do-kumentov 2. vatikanskega koncila, po-koncilskih dokumentov, pa tudi iz Sklep-nega dokumenta plenarnega zbora Cerkve naSlovenskem (PZ) in drugih cerkvenih do-kumentov s tega področja.

2. V skladu z dokumenti znotraj ŠUD-a delujejo odbori za pripravo na zakon,za zakonsko in družinsko pastoralo, zapromocijo življenja in družine, za sveto-

Marija Maučec-Suša

Seja Škofijskega urada za družino

valno dejavnost ter za pastoralo družin sposebnimi potrebami.

Razprava je pokazala, da se na po-dročju preventive in kurative marsikaj žedela. Izboljšati pa bo potrebno evalvaci-jo in supervizijo, nadaljevati z izobraže-vanjem in formacijo sodelavcev. Eden odpomembnih ciljev je poživiti, spodbudi-ti in povezati zakonsko in družinsko pa-storalo v župniji in v dekaniji. Upamo,da nam bo pri tem pomagala dekanijskamreža laiških sodelavcev v okviru deka-nijskih pastoralnih svetov.

3. Pastoralno leto družine je za ŠUDizziv. Sprejeti so bili naslednji sklepi:1. Odbor za zakonsko in družinsko pa-

storalo se sestane in pripravi Priročnikza delo zakonskih skupin ter zgibankoKako ustanovimo zakonsko skupino.

2. P. Lovše bo sporočil datume duhov-nih vaj za ločene za leto 2007/2008.Kvaternik je zaprosil za sodelovanje

na Pastoralnem tečaju in predlagal še na-slednje naloge:

a) župnijam ponuditi družinsko ka-tehezo v božičnem času,

b) pripraviti meditacijo o družini zaduhovnike (prevzel V. Lovše),

c) pripraviti srečanje za starše verou-karjev,

č) sodelovati v medijih.

Naslednja seja bo 11. oktobra 2007,ob 16. uri.


Starejši med nami se še dobrospominjajo pastoralnih študijskih dne-vov, ki so pred leti potekali ob različ-nih dobah pastoralnega leta – včasihpogosteje, včasih pa v daljših časovnihintervalih. Sprva so bili zelo dobro obi-skani, pozneje pa iz različnih vzrokovne več tako.

Pastoralno leto, ki ga začenjamo, jenamenjen pastorali družine in pripravina slovenski pastoralni dan, ki ga bomoobhajali v soboto, 10. maja 2008, v Ce-lju. V sklop priprav sodi tudi razmislek,kako smo doslej uresničevali smernicein sklepe Plenarnega zbora Cerkve na Slo-venskem. Sklepni dokument med drugimpravi: »Duhovniki so danes postavljeni predvelike in številne naloge ter izzive. Potrebnoje nenehno oblikovanje in izobraževanje, med-sebojno sodelovanje in širjenje kroga sodelav-cev.« (PZ 401)

Da bi ustvarili osnove za takšnooblikovanje, izobraževanje in medseboj-no sodelovanje, smo v okviru tajništvaŠPS sklenili, da nekdanje kaplanske inžupniške tečaje (prej se jim je reklo izpiti)prenovimo tako, da bodo predstavljaliuvod v splošno permanentno izobraže-vanje duhovnikov. Kandidati duhovniš-kega seminarja, kot se bo tovrstna forma-cija poslej imenovala, bodo prvih pet let

Peter Kvaternik

Pastoralni študijski dnevi

po duhovniškem posvečenju vsako letopovabljeni, da zadnjo sredo v novembruin v januarju pridejo v Oazo miru. Dopol-dan bo izbrani predavatelj predstavil enood teoloških področij, popoldne pa bopotekalo praktično usposabljanje v oblikidelavnic na isto temo. K tej obliki izo-braževanja, ki je za mlade duhovnike pr-vih pet let po posvečenju obvezna, ste po-vabljeni tudi vsi drugi duhovniki. S temboste osvežili svoja teološka znanja in us-posobljenost, po drugi strani pa boste ssvojim zgledom mlade duhovnike tudipodprli in jih spodbudili k zavedanju, daje izobraževanje in oblikovanje duhovni-kova trajna naloga.

Prosimo vas in vas vabimo, da si re-zervirate zadnjo novembrsko in januar-sko sredo ter se nam pridružite v Oazimiru na Ljubelju. Novembra bomo obrav-navali svetopisemsko-oznanjevalna, v ja-nuarju pa moralna vprašanja.

Sklep o tovrstnem izobraževanju jetajništvo ŠPS sprejelo na dvodnevni sejiv Oazi miru zadnja dva dneva v juliju. Taj-ništvo je obravnavalo skupno štirinajstaktualnih pastoralnih vprašanj in s temv zvezi sprejelo dvajset sklepov, ki jih boskušalo uresničiti samo ali preko svojihkomisij, odborov in uradov ali za to pri-dobiti druge cerkvene organizme.

Pastoralni študijski dnevi


Pred napovedanim zaposlovanjem

Potreba po reorganizaciji župnijPrejšnja številka Naše pastorale je prine-

sla statistični prikaz o stanju duhovni-kov v naši nadškofiji (podobno je v dru-gih slovenskih škofijah), ki nam sporoča,da bo v kratkem zmanjkalo duhovnikovza sedanjo obliko apostolata. »En župnikv vsako župnijo«, je bila jasna usmeritev vpreteklosti, ki pa je ob obstoječem številužupnij in duhovnikov ne bo več mogočeuresničevati. Stisko trenutno rešujemo ssoupravami, kot da se ne bo nič spreme-nilo. Upanje proti upanju je velika krepost,če je resnično, če je zasidrano v veri in lju-bezni. Upati pa, da bo več novomašnikovkakor je bogoslovcev in ne prilagoditi kle-riških delovnih mest na realno stanje, paje neopravičljiva opustitev. Zdi se mi, dabo realnemu številu duhovnikov in verni-kov potrebno kmalu prilagoditi številosvetih maš, marsikatero župnijo spreme-niti v podružnico, pretehtati, kje in zakajželimo imeti vsaj nekaj kaplanov, itd. Očit-no je, da se neka cerkvena doba zaključu-je in prihaja nova.

Zaposlovanje laikovZaskrbljujoče se mi zdi pisanje o no-

vih zaposlitvah laikov, ki naj bi priskočilina pomoč duhovnikom. Šest let sem bilodgovoren za tri zaposlene laike, zato lah-ko trdim, da poznam to področje, njegovozahtevnost in odnose, ki iz delovnega raz-merja izhajajo. Zaposlitev laika je za Cer-kev nekaj popolnoma drugačnega kakormašniško posvečenje in morebitna civilno-pravna zaposlitev duhovnika (v Sloveniji

smo duhovniki še vedno samozaposleni).Kler je drugače vezan na škofa kakor za-posleni laiki. V primerjavi z laiki smo du-hovniki za škofijo pravzaprav še vedno lepoceni delovna sila. Preden bo nadškofi-ja zaposlovala laike, bi morala predstavitiorganigram in sistematizacijo delovnihmest za vse svoje sodelavce. Pravi organi-gram, ki bo vzdržal presojo ekonomskihsposobnosti nadškofije, nam bo povedal,kaj imamo, kaj želimo in kako to doseči,sistematizacija pa bo pokazala, kakšne lju-di potrebujemo. Zaposliti pomeni, da ne-komu naložiš delo za 8 ur na dan, vse de-lovne tedne v letu in prevzeti odgovorno-sti, ki jih nalaga zakon. Delo v Cerkvi pa jezelo »sezonsko«, saj skoraj tretjino leta ni-mamo verouka in drugih dejavnosti. Iztega sledi, da ni tako preprosto nekoga za-posliti z delom in ga pravično plačati.

Zaposlovanje pastoralnih sode-lavcev

Škofija je doslej zaposlovala bolj »teh-nično« oz. birokratsko osebje (računo-vodstvo, tajniška mesta), ki se le posred-no srečuje z ljudmi. Ko pa govorimo ozaposlovanju »pastoralnih sodelavcev«,t.j. takih, ki naj bi delali z ljudmi, se po-stavi vprašanje, koliko časa bodo priprav-ljeni delati ob koncih tedna, ob večernihurah in vikendih.

Pri zaposlovanju laikov se kaj hitropostavi tudi vprašanje plač. Načeloma jetako, da delodajalec »vedno plačuje pre-visoke plače« (bruto), delojemalec pa pre-jema »prenizke plače« (neto). Kakšno

Andrej Marko Poznič

Pred napovedanim zaposlovanjemNekaj kratkih misli za razpravo


Pred napovedanim zaposlovanjembruto plačo naj bi torej prejemal pasto-ralni sodelavec? Težko je najti pravi od-govor, zato bo potrebna modra odloči-tev, ki pa mora biti za delodajalca čistoposvetna: z najmanjšim možnim vlož-kom (plačo) doseči čim več. Kdor ne us-treza profilu, ki ga iščemo, ali pa se izka-že kot popolnoma neuporaben ali nede-laven sodelavec, ga je potrebno odpusti-ti, pa naj ima doma kopico otrok ali ne.Da, preden nekoga zaposlimo, se mora-mo zavedati tudi možnosti odpuščanjain odpravnin, poleg negativne reklame,ki jo bodo mediji z veseljem sprožili pro-ti Cerkvi v takih primerih. Sicer pa tudiv Cerkvi služba ni in ne sme biti sociala!

Dobro gospodarjenjeTemeljna podlaga za vsako samostoj-

nost je materialna. Če smo preživeli na-cionalizacijo in vse nove krivice iz dena-cionalizacije, si ne smemo želeti »egiptov-skih loncev mesa« (oz. državnih jaslih).Pojdimo raje v puščavo samostojnosti.Cerkveno premoženje upravljajmo umnoin po merilih, ki veljajo za gospodarstvo.Sadove (dobiček) pa namenimo vzdrže-vanju duhovščine in drugih pastoralnihsodelavcev in ustanov, ki jih potrebuje-mo za vzgojo vernikov, ter za karitativnodelo, kakor tudi za vzdrževanje stavb, pričemer smemo upravičeno pričakovati de-nar od primernih razpisov. Najprej mo-ramo končno urediti status duhovščine,šele potem pa zaposlovati nove sodelav-ce in to kljub pomanjkanju klera. Kakotežko je to dejansko uresničiti, lahko leslutim, ni pa naloga vaškega župnika, dabi se s tem ukvarjal.

Kako zaposlovati?Ker je izumljanje tople vode prav zo-

prna zadeva, se mi zdi pametno, da se od-govorni ozrejo na naše sosede, kjer ob-stajata dva modela laiškega sodelovanja(zaposlovanja) v Cerkvi: italijanski innemški. Vsak ima svoje prednosti in po-manjkljivosti. Nemci imajo sicer vsestrukturirano in pregledno, a praznecerkve, Italijani pa imajo malce več kao-sa in malce več življenja, njihove cerkvepa so prav tako prazne.

Kaj hočemo torej zase? Mislim, da jeitalijanski model boljši, ker se okoli du-hovščine zbirajo verni laiki, ki darujejoza življenje Cerkve svoj prosti čas. Kljubvsemu pa imajo tudi plačane sodelavce.Prav nerodno je sedeti za mizo, kjer jeeden od laiških udeležencev zaposlen(»živi od Cerkve«) drugi pa so prostovolj-ci (»živijo za Cerkev«). Čeprav vsi oprav-ljajo isto delo, so eni plačani zanj, dru-gi pa ne. Kaj ne velja več načelo za enakodelo, enako plačilo? Poleg tega laik nikoline more nadomestiti duhovnika. Mašebrez duhovnika ni in ne more biti.

Katoliška Cerkev se je odločila, da boskupnost gradila na duhovniku. Kolikorje mogoče, naj bi bil le-ta edini cerkvenipastoralni profesionalec. Laiki naj prevzema-jo čim več odgovornosti, vendar naj sebreme razdeli med mnoge in ne naložinekaterim »profesionalnim pastoralnimsodelavcem«. Naj se jasno pove, da nihčenima pravice pričakovati zaposlitve odCerkve!

Sedanjost trka na naša vrata in zah-teva premišljeno modrost in pogumnoter odločno ukrepanje.


Sveto pismo v osebnem življenju

Molitev brevirjaČeprav velja, da je brevir molitev Cerk-

ve, duhovnikova molitev za vernike, paše kako drži, da je molitev brevirja moli-tev nas, duhovnikov, drug za drugega.Apostol nam naroča: »Naj vas napolnjujeDuh: nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in zduhovnimi pesmimi« (Ef 5,18–19).

Skušnjava biti brez dela kaj hitro obi-de tudi duhovnika. Podleči takšni skuš-njavi je lahko, bistveno težje pa si je povr-niti duševni mir ... Slaba vest in občutekkrivde, da eno govorim in pridigam, de-lam pa povsem nekaj drugega, je neza-nemarljivo dejstvo.

Znane so besede Gregorja iz Nise: »Mo-litev je zagotovilo miru, sprava razdvojenih instanovitnost složnih, molitev je pečat devištva,zvestoba v zakonu, orožje popotnikov, čuvarspečih, pogum bdečih, rodovitnost polj, rešitevpomorščakov.« Sam je namreč izkusil, kakoje za zvestobo v zakonu potrebna moli-tev. Bil je srečno poročen z lepo Teose-bejo, ki je začutila, da je Gregor ustvar-jen za študij svetih ved, zato je v sporazu-mu z njo odšel v samoto, kmalu nato papostal škof v Nisi. Tako zelo se je vživel vMojzesa, da je opisal Mojzesovo notranježivljenje.

Tudi njegov brat, Bazilij Veliki je ver-jel v moč molitve. Ko je postal škof, se jenajbolj posvetil ubogim. Med drugimje zgradil velikansko bolnišnico, imeno-vano Bazileja. Čez dan je osebno skrbelza bolnike, zvečer pa je zanje maševal.Po maši je med njimi molil psalme injih pomirjal. Zapisal je: »Psalm je glas

Cerkve: razveseljuje praznične dni, odganjademone, privablja angele in tudi iz kamni-tega srca izvabi solze spokornosti.« Tovrst-na molitev je bila neke vrste molitev bre-virja, s katero je zdravil in opogumljalbolnike, med katerimi so bili tudi neoz-dravljivo bolni gobavci.

Sv. Bazilij je verjel v zdravilno močpsalmov. Med drugim je s to molitvijoozdravil cesarjevega sina – to je sicer anek-dota, ki pa ji spričo poznavanja velikeosebnosti sv. Bazilija ne manjka verodo-stojnosti. Seveda se nehote prikrade vpra-šanje, s kakšnim zaupanjem za bolnikemolimo mi? Kako zares jemljemo proš-nje in maše za zdravje, ko nas za pomočprosijo naši verniki, rekoč: »Vašo moli-tev bo Bog gotovo uslišal.« V to naši bol-niki verjamejo. Kaj pa mi?

Dogmatična konstitucija o Bož-jem razodetju

Znana je misel sv. Hieronima: »Nepoz-navanje Svetega pisma namreč pomeni nepoz-navanje Kristusa.« (BR 25) Ker pa je Bog vSvetem pismu govoril po ljudeh na človeš-ki način, mora razlagalec Svetega pismaskrbno preiskati, kaj so sveti pisatelji vresnici hoteli povedati oz. kaj je Bog ponjihovih besedah hotel razkriti. Sv. JanezZlatousti pravi, da se Bog v Svetem pismusklanja k človeku, kakor mati k detetu,da ga ljubeče dvigne. Da pa lahko občutito Božje sklanjanje, se mora spustiti v glo-bine zapisane Božje besede.

Cerkev je Sveto pismo vedno spoštova-la podobno kakor Gospodovo telo, saj k

Marjan Lampret




obema mizama – k mizi Božje besede inmizi evharistije – vabi svoje vernike. Krš-čansko vernost in oznanjevanje morehraniti in usmerjati Sveto pismo. Iz njegaspoznamo, da Bog noče ostati zagrnjenv skrivnost in da noče ostati neznani Bog.Nasprotno! Ko beremo Biblijo, imamo ob-čutek, da prav rad vidi, da ga odkrivamo.Vsi, ki smo poklicani k oznanjevanju Bož-je besede, vedimo, da je glavna hrana zahomilije, katehezo in ves krščanski poukravno svetopisemska beseda. Zato pravikoncil, da morajo vsi duhovniki nepre-stano gojiti duhovno branje in temeljito

preučevanje Svetega pisma, da ne bi kdood nas postal prazen oznanjevalec Božjebesede na zunaj, ne da bi bil poslušalecod znotraj. S pogostnim branjem Svetegapisma pridobivamo vzvišeno spoznanjeKristusa Jezusa (prim. Flp 3, 8). Kakobomo namreč ljudem oznanjali »sveto-pisemskega« Kristusa, če ga ne poznamo?

Boga nagovarjamo, kadar molimo,poslušamo pa ga tedaj, ko beremo Božjeizreke. V Svetem pismu seveda ni napisa-no vse, kar bi morali vedeti o svetu in osebi. Bog nam je dal tudi radovednost indar raziskovanja, da lahko mnogo stvariodkrijemo sami. Pa vendar v Svetem pismuspoznamo resnico o tem, kako prav ži-veti. Bog kot avtor celotnega Svetega pi-sma zahteva našo pozornost pri branjuin pričakuje odgovor. Po prebranem sve-topisemskem odlomku ne moremo os-tati ravnodušni in pasivni!

V letu Svetega pismaV tem letu, proglašenem za leto Svete-

ga pisma, pogosteje kot sicer nagovarja-mo vernike, naj berejo in premišljujejo toknjigo. V naši župniji jo bodo prihodnjonedeljo prejeli birmanci, ki se pripravlja-jo na prejem svetega zakramenta. K lepipripravi na birmo naj jim bo v pomočtudi Biblija (žepna izdaja, primerna zanošnjo s seboj). Kot podeželjski župnikbi si želel, da bi mi Sveto pismo kot obvezoin kot znamenje očetovske naklonjeno-sti in pozornosti v tem letu podaril mojnadškof ...

“Mi pa oznanjamo križanega Mesija ...” (1 Kor 1,23)


Meditacije na dekanijskih rekolekcijah

»Od oskrbnikov se najprej zahteva, da jevsak zvest« in v tem je na prvem mestulastna duhovniška identiteta, potem še-le delo. »Dva najbolj uporabna načina pre-nove, ki ju lahko škof predpiše za svojo škofi-jo, sta: dan, namenjen duhovni obnovi ali re-kolekciji, ki naj bo po možnosti vsak mesec, inletne duhovne vaje« (CD 56, čl. 85). Dolgoduhovno izkustvo Cerkve namreč potr-juje, da sta ta dva načina prenove učin-koviti sredstvi za ustrezno nenehno obli-kovanje klera. Čas počitnic, ko se večinaduhovnikov običajno odmakne tudi naduhovne vaje, je za nami. Prihaja novopastoralno leto in mesečne dekanijske re-kolekcije kot spodbuda za poglabljanje v

lastno duhovnost in dragoceni izraz po-vezanosti med duhovniki.

V ta namen smo 18. julija 2007 na sre-čanju v Celju, na katerega so bili povablje-ni predstavniki Pastoralnih služb iz vsehškofij v Cerkvi na Slovenskem, naredili vse-binski načrt meditacij za dekanijske reko-lekcije v prihajajočem pastoralnem letu.Življenjski in oznanjevalni poudarek bo nadružinskih vrednotah, ki so večno veljav-ne tako v družini kot v Cerkvi. Obe skup-nosti sta bili ustanovljeni po posebni Božjibesedi in bosta ostali do konca sveta, zatonaj bi nam bile njune vrednote posebej sve-te in drage: »Mihi (sacerdoti) sancta et cara«(Anton M. Slomšek).

Anton Slabe

Meditacije na dekanijskih rekolekcijah

Teme meditacij na dekanijskih rekolekcijah v letu 2007/2008

Mesec Naslov meditacije Avtor meditacijesept. Moja družinska dediščina p. dr. Vinko Škafarokt. Duhovnik, učenec in učitelj molitve p. dr. Anton Nadrahnov. In kdo je moj bližnji? msgr. dr. Peter Štumpfdec. Kdaj pa se jaz učim praznovati? p. dr. Vili Lovšejan. Odkupujmo čas dr. Rafko Valenčičfeb. Moj jarem je prijeten in breme lahko dr. Alojz Pirnatmar. Verujem v vstajenje in večno življenje dr. Primož Krečičapr. Največja pa je ljubezen p. mag. Branko Cestnikmaj Do kod segajo meje mojega srca? Alojzij Kozarjun. Moj zaklad in moje srce msgr. Andrej Glavan


Sveto pismo za gospodinje

Vedno več posameznikov, skupin induhovnih gibanj se odloča za duhovnevaje. Prav je, da imajo tudi gospodinje du-hovnikov nekaj dni v letu prostih. V Ma-rijinem mesecu, maju je zanje vsako letona Brezjah rezerviran prostor in voditelj.

Letos smo od 21. do 24. maja skupajpremišljevali na temo Sveto pismo in gos-podinjstvo. Sprva smo imeli pred očmi Ve-liko slovensko kuharico dr. Felicite Kalinšeks kuharskimi recepti. Že med prvim na-govorom smo pred njo postavili še večjoknjigo z »recepti«, Lampetove Zgodbe Sve-tega pisma. Pri zadnjem premišljevanju stabili obe knjigi receptov (duhovnih in ku-harskih) postavljeni druga ob drugi. Zad-

Anton Pust CM

Sveto pismo za gospodinje

nji večer smo se v baziliki skupaj z ostali-mi udeležili pobožnosti s procesijo.

Osebno mi je bilo v zadovoljstvo, dasem lahko vodil duhovno obnovo in se stem na nek način oddolžil gospodinjamza plemenito in požrtvovalno služenje.Hvala gostiteljicam, sestram frančiš-kankam Brezmadežnega spočetja za pri-jetno počutje, oskrbo in za recepte.

Pripis uredništva Naše pastoraleGospodinje duhovnikov so v sredo,

17. oktobra 2007, med 9.30 in 16.00 to-plo vabljene na duhovno obnovo za gos-podinje, ki bo na Brezjah in v župniščuLjubljana – Bežigrad.

Nekatere izmed udeleženk na letošnjih duhovnih vajah.


Sveto pismo za mobilne naprave

V letu Svetega pisma je Svetopisemskadružba Slovenije (SDS) izdala Novo zavezoin Psalme za mobilne telefone in dlanč-nike z namenom, da bi bilo Sveto pismovedno in povsod pri roki. V telefonu po-trebujete le dovolj prostega pomnilnika.Ta omejitev bo najbrž preprečila upora-bo marsikateremu lastniku starejšega te-lefona.

Program je mogoče naložiti s spletnestrani Svetopisemske družbe, www.bibli-ja.net. Za pridobitev programa boste po-trebovali veljavni e-poštni naslov, na ka-terega vam bodo poslali povezavo, prekokatere boste lahko na mobilno napravonaložili svoj izvod. Namestitev programaje najtežji del in marsikomu pride pravtudi prijateljeva pomoč.

Uporaba je zelo preprosta – programenostavno izberete, poženete in že vamje na voljo besedilo Svetega pisma. Polegskoka na določeno knjigo, poglavje in vr-stico omogoča tudi iskanje po besedilu.Na rezultate zadnjega iskanja se lahkovečkrat vrnete, priljubljene vrstice pa lah-ko shranite med zaznamke. Urejanje zaz-namkov in zgodovina vam le še olajšatadelo z besedilom.

Evangelij posreduj naprejBožjo besedo je res lahko posredovati

tudi naprej in ni razloga, da to ne bi sto-rili. Z mobilnim telefonom lahko pošlje-te izbrani svetopisemski odlomek prekosporočil SMS ali MMS.

Program je na voljo brezplačno, s čimerje še dostopnejši mladim. Namestitev vam samotoplo priporočim in komaj čakam na celotnoizdajo.

Primož Govekar

Sveto pismo za mobilne naprave


Novi Priročnik priprave na krščanski zakon

V teh dneh je izšel novi Priročnik pri-prave na krščanski zakon v ljubljanski nadš-kofiji. Močan izziv za njegov nastanek stabila slovenska sinoda in cerkveni doku-ment Priprava na zakon (CD 71).

V mali pastoralni Sloveniji je potreb-no ustvariti enotnost, ki se gotovo izražavsaj v smernicah priprav na zakon, ki sonam v pomoč k še boljšim pripravam.

V priročniku so zbrana temeljna po-dročja, ki smo jih na različne načine mla-dim posredovali v ustaljenih pripravah(na klasičnih tečajih, v Šoli za zakon vokviru Najine poti, na vikend pripravi terna e-pripravi). Smernice so lahko pomoč

Benedikt Lavrih DJ

Novi priročnik priprave na zakon

pri ustvarjalnejši predstavitvi pomem-bnih področij. Zakonski pari, duhovni-ki, zdravniki, sociologi, psihologi in vsisodelujoči na pripravah naj bi ob teh po-gledih pridobili še boljši način posredo-vanja vrednot zakonskega življenja.

Priročnik je pomoč zakonskim pa-storalnim delavcem, ker vsebuje različ-ne izzive za pogovore in razmišljanja zapare, ki se pripravljajo na zakon in žeporočenim.

Uvodnik z naslovom Družina – kje si?dr. Rafka Valenčiča nas uvaja v zahtevnopodročje zakonskega in družinskega živ-ljenja. Daje nam polet in pogled v prihod-nost zakonske in družinske pastorale.

Pet različnih pogledov na zakon, ki jihpredstavljajo Smernice priprave na zakon,so Ljubezen in zakon, Razlika med moško inžensko naravo, Vzgoja otrok, Zakon in zakra-ment in Zdravnik na tečaju, nudijo izziveza nadaljnje razmišljanje in poglabljanje.Ob smernicah prepuščamo izvajalcem te-čajev in priprav svobodo pri posredova-nju tem. Osrednja želja je, da mlade vo-dimo h Kristusu. Ker prihajajo iz različ-nih okolij in imajo zelo različne verskeizkušnje in način življenja, naj vsaki smer-nici sledi tudi Jezusovo sporočilo.

Priročnik lahko dobite na Škofij-skem uradu za družino oz. na Betaniji(Ciril- Metodov trg 7 v Ljubljani).Naslovnica novega priročnika


Betanija – družinski svetovalni center

»Ne oddaljuj se od mene v stiskahin bodi mi blizu!« (Ps 22)

Kdo smo?Ime Betanija narekuje naš program: od-

prtost, strokovnost, zasidranost v veri, po-sluh za človeka in njegovo stisko, zaupanjev Božjo navzočnost in naklonjenost vsake-mu človeku. Jezus je prišel iskat izgubljeneovce, zdravit bolne in jim prinašal odreše-nje. To še zmeraj počne tudi po nas.

V Betaniji svetujemo in spremljamo.

Kje smo?V Ljubljani, na Ciril-Metodovem trgu

7. Pokličete nas lahko na telefon (01) 432–31–79 ali pa nam pišite: [email protected] in se naročite za obisk ali pa se in-formirate o programih pomoči, ki jih po-nujamo.

Programi pomoči• Svetovanje in spremljanje

K nam prihajajo zakonci zaradi težavv medsebojnem razumevanju, starši zvzgojnimi vprašanji, mladostniki v sti-skah, samski in ovdoveli. V skupini za sve-tovanje sodelujejo usposobljeni svetoval-ci, zdravniki, duhovnik in psiholog.

• Učenje naravnega načrtovanjaspočetijPoučujemo simpto-termalno metodo,

ki se uporablja za določanje plodnega ob-

Štefanija Mole

Betanija – družinski svetovalni center

dobja pri ženi. Metoda je naravna, da seje naučiti, je zanesljiva, zdrava in dvigaženino samozavest ter paru pomaga, dase bolje razumeta. Temelji na naravni za-konitosti, da je žena večji del ciklusa ne-plodna.

• Samopomočna skupina za žalujočeŽalujočemu ali tistemu, ki je utrpel

kakršno koli izgubo, v veliko pomoč, čese lahko pogovarja z ljudmi, ki so samiprehodili podobno pot. V skupini se ža-lujoči srečujejo in izražajo čustva ob iz-gubah. Sklepajo prijateljstva in tako drugdrugemu pomagajo v najtežjih živ-ljenjskih situacijah.

• Skupina za samske Novo upanjeSkupina Novo upanje je pomoč pri is-

kanju sebi primernega fanta oziroma de-kleta za krščanski zakon. Pogoj za vklju-čitev v skupino je samskost, vera, poštennamen, psihosocialna zrelost, oziromasposobnost za zakon ter individualni po-govor z voditeljico programa.

• Delavnice za zakonce in staršeZ aktivnimi metodami pomagajo pri

osebni in duhovni rasti poročenih, k iz-boljšanju komunikacije in pri doseganjuusklajene vzgoje. Izvajajo jih strokovnja-ki, zakonci in duhovnik, na sedežu druš-tva v Ljubljani, po dogovoru z ŽPS patudi po župnijah.


Novi rekord avstrijske pastorale

Vsem ljudem je skupno hrepenenje poBogu. Iščemo ga na različne načine. Dne1. junija ponoči je avstrijske cerkve obi-skalo več kot 160.000 ljudi. Letos so se vAvstriji dunajskim cerkvam, kjer je bilatakšna noč že tretje leto, prvič pridružiletudi cerkve v Gradcu, Celovcu in Salzbur-gu, cerkve v Linzu pa že drugo leto.

vega in še ne izkušanega. Edina vrednotaje posameznik, dostojanstvo človeškeosebe. Postmoderni človek živi samo zasedanji trenutek, zaposlen je s samim se-boj, obseden je od svojega »jaza« in sa-moanaliziranja. Nobena njegova želja nidocela potešena, kajti želje so bistveno ve-zane na imaginacijo, fantazijo in fantaz-mo. Službe zahtevajo vedno popolnejšegačloveka, ki funkcionira stoodstotno. Kerčlovek ne more uresničevati tega ideala,narašča število depresivnih ljudi, pone-kod že kar 45 % prebivalstva.

Kakor koli se sliši paradoksno, je ven-darle dejstvo, da mnogi želijo biti kristjani,vendar ne znotraj institucionalnih okvirov.Velika mobilnost se izraža tudi v odnosudo župnije, ki bi ga lahko opisali kot »va-gabundska« pripadnost občestvu. Vaga-bund je pogosto do Cerkve kritičen, v sebizaradi različnih izkušenj pogosto globokoprizadet in ranjen, končno pa vedno iščeneko rešitev iz življenjskih stisk. V kakršnokoli utemeljevanje in racionalno dokazo-vanje ne verjame več, verjame pa v doživet-ja in izkušnje ter rad prisluhne psihologom.Od vere pričakuje predvsem duhovnosti, sepravi življenjske modrosti, ki bi mu poma-gala živeti v raztreščenem svetu. Blizu muje zavest o neobvladljivem bivanju, o milo-sti in daru. Novo tisočletje na verskem po-dročju zahteva doživeto osebno vernost.Karl Rahner je zapisal: »Kristjan prihodno-sti bo mistik, ali pa ga ne bo,« podobno menitudi Pavel Florenski: »Mislim, da prihaja čas,ko ne bo več mogoče ostati na pol kristjan, na polateist, ne hladen in ne vroč.«

Brigita Perše

Novi rekord avstrijske pastorale

Človek 21. stoletjaČas, v katerem živimo, teoretiki ime-

nujejo postmoderna, za katero je značil-na globalizacija, mobilnost, kriza obče ve-ljavnih vrednot, potrošništvo, prevladamedijev in odprt dialog, privlačnost no-

“Moja duša hrepeni po tebi ponoči ...” (Iz 26,9)


Novi rekord avstrijske pastoraleProjekt Dolge noči cerkvaCerkev se trudi razumeti današnjega

človeka. Da bi slišala njegovo »veselje in upa-nje, žalost in tesnobo« (CS 1), odpira svojavrata (v dobesednem in prenesenem po-menu). V večjih evropskih mestih je edenod takšnih poskusov Dolga noč Cerkva.

Organizatorji so vključili vse krščan-ske Cerkve in skupnosti na določenem,predvsem mestnem teritoriju, zato jeskupna otvoritvena svečanost običajnov ekumenskem duhu. Nadaljnji pro-gram pripravi vsaka župnija posebej inje v vsaki župniji drugačen. To noč lah-ko sodobnik izkusi vero(vanje) ob spoz-navanju Cerkva. Župnije želijo z razno-likim sporedom nagovoriti čim več lju-di, da brez pridržka prestopijo prag,mimo katerega hodijo sicer vsak dan, neda bi se zavedali kulturnih zakladov, živ-ljenja in kreativnosti za vrati. To noč jemoč pogledati tudi v zakulisja, ki sicerniso dostopna.

Program Dolge noči CerkvaZačetek Dolge noči Cerkva naznani de-

setminutno zvonjenje po vseh cerkvah.Čar noči je predvsem v mističnihglasbenih in svetlobnih učinkih, nemanjka pa tudi zanimivih predavanj,razprav, gledaliških iger, filmov, plesa,umetnostno-zgodovinskih vodstev, hra-ne in pijače ... Samo na Dunaju, kjer sembila tudi sama, se je od 18.00 do 1.00ure zjutraj zvrstilo okrog 1000 priredi-tev. Glavna atrakcija je bila nedvomnodunajska stolnica z domiselnim svet-lobnim efektom.

Brez vstopnin smo si lahko ogledalisicer zaprte kraje – katakombe, cerkvenestolpe in se seznanili tudi z drugimi krš-čanskimi Cerkvami, ki so nas pričakova-le s svojimi programi.

To noč je bil na ulici redko kateri mi-moidoči brez programske knjižice, ki jebila najboljši vodič skozi številne istoča-sne programe. Tavali smo iz ene v drugocerkev, polni pričakovanja in delno z gren-kim priokusom, ker se sočasno nismo ude-ležili programov v ostalih cerkvah. Bila ječudovita noč, utrinek pravljičnega sredipustega, enoličnega vsakdana. Koliko rokje sodelovalo in koliko ur so investirale,da so nam to noč pričarale posebno doži-vetje – novo vrsto Božje izkušnje!

Noč Cerkva v prihodnosti»Številni pozitivni odzivi nas spodbujajo,

da bomo Dolgo noč cerkva izvedli tudi prihod-nje leto,« je navdušen zagotovil škof msgr.dr. Alojz Schwarz po prvi noči Cerkva vCelovcu.

»Kaj bi bilo mesto brez svojih cerkva,« sesprašuje dunajski škofov vikar KarlRühringer. Slovenci pa imamo še en raz-log več, da se o tem sprašujemo – od vsehevropskih držav ima namreč ravno Slo-venija največ sakralnih objektov na 1000prebivalcev.

“... duh v moji notranjosti te išče ...” (Iz 26,9)


Primož Govekar, org. dela, svetovalec za informacijske tehnologije,operativni vodja in soustanovitelj VRNET-a.

Tone Kompare, dipl. teolog, župnik, direktor Škofijske KaritasLjubljana, voditelj Škofijske komisije za karitativne dejavnosti, Ljubljana.

Peter Kvaternik, dr. teologije, docent na Teol. fakulteti UL, tajnikŠkofijskega pastoralnega sveta, Ljubljana.

Marjan Lampret, univ. teolog, župnik, koordinator za pastoracijoromov v Cerkvi na Slovenskem, Šmartno pri Litiji.

Benedikt Lavrih, jezuit, mag. moralne teologije, voditelj priprave nazakon (Šola za zakon - Najina pot, vikend priprava na zakon), član MOD,Ljubljana.

Štefanija Mole, viš. uravna šola, spec. za svetovanje, voditeljicaskupine za samopomoč žalujočim, sodelavka v Betaniji.

Marija Maučec – Suša, univ. dipl teolog, voditeljica Škofijskegaodbora za družino in Betanije, Ljubljana.

Brigita Perše, univ. dipl. teolog, dipl. ekonomist, tajnica Pastoralneslužbe, Ljubljana.

Andrej Marko Poznič, dr. teologije, župnik, Ihan.Anton Pust, lazarist, univ. dipl. teolog, raziskovalec, voditelj misijonov

in duhovnih vaj, preiskovalec mučencev 20. stoletja za koprsko škofijo,Ljubljana.

Roman Starc, mag. duhovne teologije, župnik, voditelj Škofijskeliturgične komisije, Tržič.

Anton Slabe, univ. teolog, prelat, kanonik, arhidiakon.Tadej Stegu, dr. teologije, tajnik Škofijskega katehetskega urada,

Ljubljana.Vinko Škafar, kapucin, dr. teologije, profesor v pokoju, Maribor


Človek je nagnjen k prestopanju zapovedi, kajtivsak človek je grešnik.

Ob srečanju z Bogom srce, jezik, obraz, ... celočloveško bitje nevede zažari. Mojzes ni vedel, daje njegov obraz žarel med štiridesetdnevnim bi-vanjem na gori Sinaj, kjer je »od zgoraj« prejeltabli postave. Ko se je vrnil v tabor in zagledalsvoje ljudstvo okrog ulitega zlatega teleta, je obetabli od jeze razbil. Na naslovnici revije je Rem-brandtova upodobitev tega svetopisemskega pri-zora (prim. 2 Mz 32, 15–16. 19–20). Mojzesovobraz ne izraža pretirane žalosti in jeze, ampakprecejšnjo mero samoobvladovanja.

Kristus je obe tabli zapovedi povzel v eno zapo-ved ljubezni do Boga in do bližnjega: »Ljubi Gospo-da, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo inz vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samegasebe« (Lk 10, 27).

NadškofijaLJUBLJANA

Slika na naslovnici: Rembrandt, Mojzes razbije tabli postave,olje na platnu, 1659, Berlin – Staatliche Museen.

Documents

NP 2007 - 30nadskofija-ljubljana.si/pastorala/wp-content/uploads/Naša-pastorala-2007-št.-30.pdfNaša pastorala VII (2007) 30 55 Pred nami je novo pastoralno leto, ki je posvečeno