8/8/2019 O Francu Jezi

1/3

O Francu Jezi

Bivajo v Trstu, na pragu Slovenije, je bil Franc Jeza najbolj neposreden in odloenglasnik samostojne slovenske drave. In to e v tistih letih po drugi vojni, ko se jemisel nanjo zdela e naivna in smena. Miljenje slovenskih ljudi so bili namre

sistematino preeli s predstavo o narodni majhnosti. Kako pa naj bi preiveli v nekimali Sloveniji, kjer nam manjka surovin? Kako naj bi se sploh ubranili pohlepa"velikih" sosedov, Nemcev in Italijanov, e nas ne bo ve itila bratskaJugoslavija?

Na pragu druge vojne je bil Franc Jeza e tudent na ljubljanski univerzi. Na zaetkuvojne se je kot pripadnik kransko socialne skupine pridruil OF. Toda e decembra1941 so ga zajeli in odpeljali v Dachau. Po vojni je deloval kot asnikar. Leta 1948 jezaradi nasprotovanja komunistinemu reimu prebeal v Trst. Tu je deloval naslovenski radijski postaji vse do svoje smrti ( 1984).

Jugoslovanski reim ga kot nekdanjega pripadnika OF ni mogel razglasiti zaizdajalca, emigranta, lana bele garde ipd. Zato je bilo njegovo delovanje zaslovensko dravo jugo-reimu e toliko bolj motee. V zamejstvu so ga po svojihzaupnikih osamili. Leviarski tabor v Trstu, bogato financiran od jugoslovanske strani,je moral njegovo delovanje in njega samega povsem prezreti. V kranskem taboru,kateremu je Jeza pripadal, pa so ga sprejemali le kot kulturnika, prosvetaa inknjievnika.

V njegovi ideji za slovensko dravose mu ni v zamejstvu pridruil nihe. Vsaj javnone, zato da mu jugoslovanski reim ne bi zaprl vstopa v Slovenijo. Danes strmimonad pokonno dro in dostojanstvom, s katerim je Franc Jeza prenaal osamitev patudi ponianja in smeenja, ko ga je, zaradi nepopustljivosti v njegovem zavzemanjuza samostojno Slovenijo, tudi kaka "katolika" osebnost prikazovala kot Don Kihota.

Zavedajo se lane ideologije o izvoru vseh Slovanov nekje za Karpati, je Slovencemiskal njihov pravi narodni izvor. V zvezi s tem je napisal tudijo o njihovemskandinavskem izvoru (Franc Jeza, 1967), in sicer na podlagi jezikoslovnih innarodopisnih primerjav. Njen zakljuek sicer ne vzdri kritike, vendar je bila tudija vtistem asu pomemben poskus iskanja reitve vpraanja izvora Slovencev tudi izvenvsiljenega zakarpatskega modela. Torej tisto, esar nekje v svobodnem svetu nitiuenci velikega Ehrlicha niso uspeli nakazati.

S svojim delovanjem, tudi kadar se mu kaj ni posreilo, je Franc Jeza vztrajnopodiral zakoreninjene kalupe miljenja, predvsem pa zlagano ideologijo o "starihSlovanih" in njihovi veji Jugoslovanih. V tej zvezi je treba navesti tudi njegovo delo Okljunih vpraanjih rane karantansko slovenske zgodovine (Buenos Aires1977). Gre za zbornik etnolokih in jezikoslovnih razprav, v katerih e vedno vztrajana skandinavskem izvoru Slovencev, vendar pa so njegove raziskave veliko boljpoglobljene. Njegove ugotovitve se skladajo s poznejimi odkritji v zvezi z Veneti,predniki Slovencev.

8/8/2019 O Francu Jezi

2/3

Izhodie njegove zgodovinsko politine misli je bila karantanska drava. Tudi na tempolju je prestavljal teke klade, pod katere sta zgodnjo slovensko dravo vsak s svojoideologijo zakopala avstronemki in jugoslovanski reim. V cilju, da bo samostojnaslovenska drava neko uresniena, so izli njegovi kraji zborniki: Alternativa(1978), Iniciativa(1979), Demokracija (1980), Akcija (1981), Neodvisna Slovenija

(1983). V njih se na ve mestih sooi z izjavami in stalii vidnejih slovenskih ljudi, kisi v strahu, da ne bi bilo stanje e slabe, in seveda tudi za njih same, niso upaliizrei besed slovenska drava.

etudi je bil veren katolian, se Franc Jeza ni uklanjal niti cerkveni avtoriteti, prekokatere je jugoslovanski reim hotel v duhu jugoslovanstva od asa do asa vplivati namiljenje vernega slovenskega obestva. Leta 1977 npr. je ljubljanski nadkofPoganik, oitno pod silnim pritiskom jugo-reima, izrekel naslednje besede: Tudinajslaba Jugoslavija je e vedno najbolja reitev za slovenski narod.Ob tej izjavi jeslovensko zdomstvo v svobodnem svetu, oitno zaradi cerkvene avtoritete, molalo.Leta 1978 je nadkof izrekel e naslednje: e prvi pape apostol Peter nam je v

svojem pismu naroil: Podvrzite se zaradi Gospoda vsakemu lovekemu redu. Tudi tokrat je svobodno zdomstvo molalo. Edino Franc Jeza je tisti, ki se ob tem venem od svojih zbornikov vpraa: "Torej tudi faizmu, nacizmu, komunizmu?"(Alternativa 1978, 39).

Jugoslovanstvo proti slovenstvu- Na zaetku osemdesetih ni e nihe ve resnoverjel v smisel obstoja jugoslovanske drave. To je jugoslovanski reim po svojihzaupnikih, ki so prislukovali ljudskemu mnenju, prav dobro zaznal. V obtok je zaelspravljati vrsto "jugoslovanskih" senzacij oz. lai. Med njimi je bila ena najboljodvratnih tista o odkritju Troje ob izlivu Neretve. Za njeno resnost je proti dobrinagradi poskrbel nek mehiki arheolog. Ljubljanski dnevnik Delo je zgodbo oneretvanski "Troji" prinaalo v nadaljevanjih. Akademski krogi so morali ob tejsenzaciji molati.

Ko take senzacije pri Slovencih niso ve vgale, si je jugo-reim skual znovapridobiti verodostojnost pri katolikih ovcah, ki so bile e najbolj tevilne. Besedeljubljanskega kofa oitno niso imele zaelenega uinka, zato je reimu povoljnomnenje, da bi bilo prepriljivo, moralo priti od zunaj, iz svobodnega sveta in sevedaiz katolikih vrst. To nalogo je prevzel goriki tednik Katoliki glas, ki je februarja1980 na prvi strani objavil (sodim da podtaknjen) lanek z naslovom "Nevarnostpolitine praznine na Balkanu".

V tem lanku njegov pisec hvali "politino uvidevnost Tita in veine partijcev" (leta1948), in se zatem znebi e taknele trditve: e bi se, kar Bog ne daj, Jugoslavija poTitovi smrti zruila po krivdi njenih narodov, posebno e Hrvatov in Srbov, bi naBalkanu nastal nov politini vacuum, politina praznina. Morebitne samostojnedrave, ki bi v tem politino praznem prostoru nastale (Hrvatska, Srbija, mordaSlovenija), bi neizbeno pristale v politinem prostoru Sovjetske zveze. Druge izbirebi ne imele. Alternativa je samo naslednja: ali Jugoslavija kot samostojna drava ali pa status sovjetske province oz. sovjetskega satelita. Kakna je usoda sovjetskihsatelitov, tako gospodarska kot politina, lahko ugotavljajo Jugoslovani, e lepogledajo prek svojih vzhodnih mej na Ogrsko in Bolgarijo. Ali si elijo sline usode

oz. e slabe? Saj bi bili e bolj izpostavljeni skunjavam zahodnega imperializma inzato e bolj zastraeni. e je v kakem odgovornem politiku jugoslovanskih narodov

8/8/2019 O Francu Jezi

3/3

kaka taka skunjava po razbitju Jugoslavije kot drave, bi pred navedeno alternativone smel niti za trenutek oklevati: Jugoslavija kot drava mora obstati, ker je edino jamstvo pred velikoruskim imperializmom in kolonializmom za vse jugoslovanskenarode(Kazimir Humar, Katoliki glas 14. 2., Gorica 1980).

Objava taknega lanka je krepko presegala obzorja takratnih katolikih bralcev vzamejstvu, ki jim je bil Katoliki glas v prvi vrsti namenjen. Danes, ko lanek ponovnoprebiramo, skoraj ne moremo verjeti, da je lahko nek "katoliki" list, v pridkriminalnega jugoslovanskega reima, kaj takega sploh objavil. Pisanje je bilo oitnonaroeno in preraunano na zavest Primorcev e iz asov po prvi vojni, ko jim je bilaJugoslavija edina drava, kjer so lahko nali zatoie pred faizmom. Pisanje tegakatolikega tednika naj bi bilo, kot glas iz svobodne tujine, prepriljivo tudi za verneljudi v Sloveniji. In spet je bil Franc Jeza edini, ki si je upal komentirati ta neverjetenpolitien izpad (Demokracija, Trst 1980, 39).

Kritina stalia Franc Jeze do Jugoslavije in njegovo zavzemanje za slovensko

samostojnost so bila delena ponievanja in pomilovanja celo v spominskem zapisuob njegovi smrti. Traki pisatelj Alojz Rebula je njegovemu spominu namenil mdr.tudi naslednje besede: Ljubezen do slovenstva - ta njegova e mitina ljubezen - jepognala tudi njegovo aktivistino dejavnost za idejo slovenske drave. Kako naj bitudi tukaj njegov zanos ne el v patetino konkretnost, od nastavljanja letakovavtomobilom s slovensko registracijo na Rusem mostu tja do poiljanja subverzivnihnovoletnih voilnic po Sloveniji... "Ve, jaz sem predvsem politik," mi je rekel nekoz znailno nasajenim palcem. A za to je manjkalo dvoje: prvi ravnodunosti, e ene cinizma, ki je za politiko potreben, drugiuta za zgodovinsko konkretnost, da bina primer pretehtal, ali bi Slovenija - ta dananja narodno izmedlela Slovenija - resimela trdneje zagotovljeno prihodnost v neki vpraljivi neodvisnosti sredi vencaneugaslih imperialistinih apetitov, kakor v e tako majavi jugoslovanski federaciji.(Celovki zvon 1984, 61).