Dragi učenci!

V veliko veselje mi je, da vas je tako veliko poslalo poročilo o opravljenem delu v prejšnjem tednu. Tisti, ki tega še niste naredili, prosim, da to opravite čim prej.

Lepo pozdravljeni,

Teja Pintarič

NALOGA ZA TA TEDEN:

1. V učbeniku si preberi snov na strani 50 in 51.

2. Nato reši delovni zvezek na strani 38, nalogo 1.

3. Spodaj vam za vsak slučaj pošiljam še delovni list (mislim, da ste ga drugače že dobili). Na strani tri imate kratek povzetek glede kemijskih reakcij. Rešite 1 in 2 nalogo na strani 4.

Rešitve učnega lista poslikaj in mi ga do petka, 10.4.2020 pošlji na moj mail ( pintaric.teja@hotmail.com ).

Želim vam čudovit sončkast dan

KEMIJSKE REAKCIJE

V tem sklopu se boš naučil:

· prepoznavati kemijske spremembe, jih opredelil kot kemijske reakcije oz. kot snovne in energijske spremembe,

· opredeliti reaktante in produkte kemijskih reakcij,

· razlikovati med kemijskimi reakcijami, kjer se energija sprošča oz. veže (porablja),

· zakon o ohranitvi mase, ki velja za kemijske reakcije,

· zapisati kemijsko reakcijo in jo urediti.

FIZIKALNA ALI KEMIJSKA SPREMEMBA?

Med fizikalno spremembo se snov kemijsko ne spremeni oz. ne pride do nastanka nove snovi.

Če pri spremembi snovi nastane nova snov z novimi lastnosti, rečemo, da je potekla kemijska sprememba. Kemijsko spremembo prepoznamo po tem, da je:

· praviloma težko obrnljiva,

· energija se lahko sprošča ali porablja,

· nastane nova snov z novimi lastnostmi.

KEMIJSKA SPREMEMBA KOT KEMIJSKA REAKCIJA

Za kemijsko spremembo je značilno, da se gradniki snovi med spremembo prerazporedijo v drugo snov. Vezi med atomi v molekulah ali med ioni v ionskih kristalih se prekinejo. Med delci nastanejo nove vezi in s tem nova snov z drugačnimi lastnostmi. Poteku kemijske spremembe snovi pravimo kemijska reakcija.

NASTANEK NOVE SNOVI SPOZNAMO PO:

· spremembi barve in videza snovi,

· povečanju mase (primer: snov reagira s plini iz zraka),

· nastajanju saj, plina ...

Kemijske reakcije − korozija kovin, gnitje, ognjemet, gorenje ... − so del našega vsakdanjega življenja.

KEMIJSKA REAKCIJA KOT SNOVNA IN ENERGIJSKA SPREMEMBA

Kemijska reakcija je snovna in energijska sprememba. Za kemijske reakcije je značilno, da ne moremo iz novonastalih snovi na preprost način dobiti nazaj prvotne snovi.

Sprememba energije se pri kemijskih reakcijah lahko opazi kot:

· zvok: pok, eksplozija, prasketanje ...

· svetloba: plamen, iskrenje ...

· toplota: segrevanje, ohlajanje.

* Oglej si fotografije snovi med segrevanjem. Katera snov se je med segrevanjem kemijsko spremenila?

· Napačno

· Pravilno

· Napačno

* Med različnimi poskusi je učitelj poslikal štiri fotografije. Razmisli in ugotovi, pri katerih poskusih je prišlo do kemijske reakcije?

A

B

C

D

poskus B poskusa A, B poskusa B, C poskusi B, C, D

* Katera fotografija prikazuje, da je med kemijsko spremembo snovi prišlo do energijske spremembe? Obkroži ustrezno črko.

A

B

C

Pravilno

* Katera fotografija NE prikazuje kemijske spremembe?

fotografija A fotografija B fotografija C

HITROST KEMIJSKE REAKCIJE

Na hitrost kemijske reakcije vpliva:

· količina katalizatorja – večja kot je količina katalizatorja, hitrejša je reakcija

· velikost delcev – manjša kot je velikost delcev, hitrejša je reakcija

· koncentracija – višja kot je koncentracija snovi, bolj burna je reakcija

· temperatura – pri višji temperaturi reakcije potekajo hitreje.

REAKTANTI IN PRODUKTI

Kemijske reakcije zapišemo s kemijsko enačbo. Na levi strani enačbe so zapisane snovi, ki reagirajo med seboj (reaktanti), na desni strani pa snovi, ki med reakcijo nastanejo (produkti).

VRSTE ZAPISOV KEMIJSKIH REAKCIJ

Reakcijo zapišemo z imeni reaktantov in produktov. Puščica kaže smer kemijske reakcije.

Najbolj nedvoumen zapis kemijske reakcije je kemijska enačba, ki jo zapišemo s simboli in formulami snovi, ki vstopajo ali nastanejo pri reakciji. Ob kemijskem zapisu snovi zapišemo v oklepaju črko za agregatno stanje te snovi.

MODELNI PRIKAZ KEMIJSKIH REAKCIJ

Za razumevanje kemijske reakcije je zelo pomemben prikaz na nivoju delcev. Pozoren moraš biti na to, da se število atomov pri kemijski reakciji ne spremeni, le drugače se razporedijo.

Utrjevanje

1. Učitelj je na tablo napisal kemijsko enačbo gorenja butana (plina, ki se nahaja v kartušah gorilnikov, ki jih učenci uporabljajo pri poskusih):

2C4H10 + 13O2 → 8CO2 + 10H2O

Katere snovi so pri kemijski reakciji gorenje butana produkti?

C4H10 O2 CO2 H2O

Katere snovi so pri kemijski reakciji gorenje butana reaktanti?

C4H10 O2 CO2 H2O

2. Oglej si shematske prikaze sprememb na nivoju delcev in označi, v katerem primeru ni prišlo do kemijske spremembe?

  

UREJANJE KEMIJSKIH ENAČB

PRAVILO:

Kemijska enačba je urejena, ko je število atomov določenega elementa na obeh straneh enačbe ENAKO.

Primer: Vodik se eksplozivno spaja s kisikom. Pri reakciji nastane voda.

Če sestaviš modele delcev določene snovi, ugotoviš, da število atomov kisika na levi strani ni enako številu atomov na desni strani enačbe → enačba ni urejena!

NA LEVI:2 atoma vodika2 atoma kisika

 

NA DESNI:2 atoma vodika1 atoma kisika

Da izenačimo število atomov kisika, morata nastati dve molekuli vode. V tem primeru potrebujemo tudi na levi strani še eno molekulo vodika.

NA LEVI:4 atomi vodika2 atoma kisika

 

NA DESNI:4 atomi vodika2 atoma kisika

Kemijske enačbe urejamo tako, da število delcev, ki med seboj reagirajo, zapišemo pred kemijsko formulo/simbol. Formule spojin pri tem ne spreminjamo.

ENERGIJA PRI KEMIJSKIH REAKCIJAH

Za kemijske reakcije je značilna tudi sprememba energije. Med vsako kemijsko reakcijo se spremeni energija snovi oz. njenih delcev.

Shema prikazuje delitev kemijskih reakcij glede na energijo.

EKSOTERMNE REAKCIJE

Energija se med reakcijo sprosti, če imajo delci produktov nižjo energijo kot delci reaktantov.

S preprostim grafom lahko eksotermno reakcijo prikažemo takole:

ENDOTERMNE REAKCIJE

Energija se med reakcijo porablja, če imajo delci produktov višjo energijo kot delci reaktantov.

S preprostim grafom lahko endotermno reakcijo prikažemo takole

ZAKON O OHRANITVI MASE

Zakon o ohranitvi mase: Masa se med kemijsko reakcijo ne spremeni.

Prvi znanstvenik , ki je dokazal ta zakon je bil A. L. Lavosier

Napačno

Napačno

Pravilno

VRSTE KEMIJSKIH REAKCIJ

Poznamo več vrst kemijskih reakcij:

· spajanje ali sinteza

· razkroj ali analiza

· obarjanje

· oksidacija in redukcija

· ...

Razkroj ali analiza

Razkroj ali analiza je kemijska reakcija, pri kateri iz ene snovi nastaneta dve ali več novih snovi. Primer takšne reakcije je elektroliza vode.

AB → A + B

* Katera snov je pri kemijski reakciji reaktant?

voda kisik vodikPravilno

Napačno

Napačno

*Kaj se dogaja z energijo pri kemijski reakciji?

energija se porablja energija nastaja

* Kateri produkt reakcije dokazujemo kot pokalni plin?

vodik kisik

Pravilno

Napačno

* Kateri plin pospešuje gorenje?

vodik kisik

Napačno

Pravilno

*V kakšnem razmerju nastaneta plina vodik in kisik pri razkroju vode?

vodik : kisik = 1 : 2 vodik : kisik = 2 : 1

Spajanje ali sinteza

Spajanje ali sinteza je kemijska reakcija, pri kateri iz dveh ali več snovi nastane ena nova snov. Primer takšne reakcije je spajanje elementa cinka z žveplom in je eksotermna reakcija, pri kateri se sproščata svetloba in toplota.

A + B → AB

*Katera besedna enačba ustreza tej kemijski reakciji?

cink + žveplo → cinkov žveplid cinkov sulfid → cink + žveplo

cinkov sulfid + žveplo → cink + žveplo cink + žveplo → cinkov sulfid

*Kateri modelni prikaz bi lahko ustrezal kemijski reakciji spajanja?

  

* Kateri energijski diagram pravilno prikazuje spajanje cinka in žvepla?

graf A graf B graf C graf D

Obarjanje

Obarjanje je primer kemijske reakcije, pri kateri se iz dveh raztopin izloči (obori) trdna težko topna snov.

* V merilnih valjih je raztopina kalijevega jodida − KI(aq). V merilni valj, na filtrirni papir, natresemo kristale srebrovega nitrata AgNO3(aq) oz. svinčevega nitrata Pb(NO3)2(aq). Ko se kristali raztopijo, nastanejo ioni. Nastanek trdne snovi kaže na to, da je med ioni prišlo do kemijske reakcije.

Dopolni besedno enačbo reakcije v 1. merilnem valju.

_____________ __________JXUwMDMyJXUwMDA1JXUwMDBiJXUwMDBkJXUwMDBk + srebrov nitrat → srebrov jodid + ______________ _______  

Izberi kemijsko enačbo, ki pravilno prikazuje kemijsko reakcijo v 1. merilnem valju.

KI(aq) + AgNO3(aq) → AgI(aq) + KNO3(aq) …

KI(s) + AgNO3(s) → AgI(s) + KNO3(s)

KI(aq) + AgNO3(aq) → AgI(s) + KNO3(aq)

KI(l) + AgNO3(l) → AgI(s) + KNO3(l)

Dopolni besedno enačbo reakcije v 2. merilnem valju.

kalijev jodid + ______________ _________JXUwMDM2JXUwMDA3JXUwMDFkJXUwMDA2JXUwMDEzJXUwMDE1 → _______________ __________JXUwMDMyJXUwMDA1JXUwMDBiJXUwMDBkJXUwMDBk + kalijev nitrat

  

Obkroži trditve, ki veljajo za obarjanje.

Pride do spremembe topnosti snovi. Nastane dobro topna trdna snov.

Kem. reakcija poteče med ioni v raztopini. Pride do dvojne zamenjave ionov med reaktanti.

Oksidacija in redukcija

Oksidacija je kemijska reakcija, pri kateri se določena snov spoji s kisikom, se oksidira.

Redukcija je kemijska reakcija, pri kateri snov odda kisik, se reducira.

CuO + H2 → Cu + H2O

CuO med reakcijo odda kisik, se reducira. H2 sprejme kisik, se oksidira.

Električni tok kemijska reakcija

Pri nekaterih kemijskih reakcijah je za začetek poteka reakcije potreben električni tok.

Primer takšne reakcije je gorenje železne volne

*Kateri so reaktanti reakcije gorenja železne volne?

električni tok železo kisik železov oksid

*S pomočjo prikaza reakcije na nivoju delcev zapiši urejeno kemijsko enačbo.

_____ JXUwMDZhJXUwMDc0JXUwMDIz (s) + O2(g) → _____ JXUwMDZhJXUwMDc0JXUwMDIzJXUwMDJh (s)

*Katera vrsta kemijske reakcije je potekla?

spajanje razkroj oksidacija in redukcija obarjanje

Pravilno

Napačno

Napačno

Napačno

*Kakšno vlogo opravlja električni tok pri tej reakciji?

je eden izmed reaktantov pospešuje reakcijo nima nobene vloge

Napačno

Pravilno

Napačno

*Kakšna je reakcija z energijskega stališča?

eksotermna endotermna