1. PROUEVANJE TEMELJEV EKONOMIJE Ekonomija raziskuje, kako ljudje in druba zaposljujemo redke resurse, ki imajo alternativno uporabo, s ciljem, proizvajati razline dobrine in jih razdeliti med sedanjo in bodoo potronjo ter posameznike in drubene skupine. METODE PROUEVANJA: Metoda abstrakcije: hipotetina stvar, ki v realnosto ni resnina; deluje na obnaanju veine. Poznamo: Strategiji: induktivna metoda: opazovanje posameznika, deduktivna metoda: sploni pojav pri posamezniku, ki ga uporabimo za pojasnjevanje obnaanja. 2 pristopa: pozitivni: ta opisuje ekonomsko dogajanje, razlago, dokumentira in ponazarja s statistinimi podatki. Normativni: nasveti, sodba kako naj gospodarstvo dela( problem, ki ga je treba reiti tako ali tako....) RAZDELITEV EKONOMSKE ZNANOSTI: MIKROEKONOMIJA prouuje obnaanje posameznih potronikov , podjetij,trgov, panog..... MAKROEKONOMIJA prouuje delovanje gospodarstva kot celote. 2. EKONOMSKI PROBLEM DRUBE IN POSAMEZNIKA (DRUBA) POJMI: Proizvodnja je proces, v katerem se preoblikujejo dejavniki in kjer se pridobiva dobrina oziroma produkt. Proizvod ali produkt je rezultat proizvodnje (lastnost: zadovoljtev potreb) Blago je menjalna vrednost, ki je hkrati uporabna in pripravljena za trg. Cena je v denarju izraena vrednost blaga. 3 temeljna vpraanja: kaj proizvaja, kako bomo proizvajali, za koga bomo proizvajali. Gospodraski proces: prozvodnja, razdelitev (dohodki), potronja PROIZVODNI DEJAVNIKI GLEDE NA: VLOGO na produkcijiski proces: Delo Delovna sredstva (postopno se obrabljajo) Predmeti dela ( v celoti se porabijo) DOHODKE, ki jih lastnik prejema v razdelitvi: Delo (dohodek-plaa) Kapital ( dohodek-dobiek) Zemlja ( dohodek- renta) ODNOSI POTREBA : DOBRINA Dobrina = Potreba zgolj teoretina monost Dobrina > Potreba proste dobrine ali neekonomske dobrine Dobrina < Potreba relativno redke ali ekonomske dobrine, s katerimi je potrebno gospodariti

PRODUKCIJSKI DEJAVNIKI so omejeni, zato se mora vsaka druba vpraati: KAJ IN KOLIKO PROIZVAJATI? KAKO PROIZVAJATI? ZA KOGA PROIZVAJATI? NAELO GOSPODARJENJA: z danimi sredstvi maximalni uinek (sredstvo uinek) dani uinek z minimalnimi sredstvi ( uinek sredstva) MEHANIZEM DOLOITVE OBSEGA PROIZVODNJE:

1

PROIZVODNI DEJAVNIKI (drubeni sklad dela) MEHANIZEM Dobrina 1 Dobrina 2 Dobrina 3 Dobrina 4 DRUBENE POTREBE OBLIKA DRUBENE PRODUKCIJE: Naturalna proizvodnja: za nae potrebe Blagovna proizvodnja: proizvodi za trg Uresnievanje 'zakona sorazmerne delitve drubenega sklada dela' NATURALNA P. Plan Zakon total.planiranja BLAGOVNA P. Trni ( censki) Zakon vrednosti SODBNA GOSPO. Trno-planski Kombin.trga in plana

MEHANIZEM OBLIKA ZAKONA

LASTNOSTI KRIVULJE: krivulja ni premica: oportunitetni stroki produkcije naraajo krivulja je padajoa: zakon odpovedovanja; pri poveanju ene dobrine, se moramo odpovedati drugi toka na krivulji: kae maximalno monost kae vse tvorce resurse uporaba na najbolji moni nain NAKLONSKI KOT je doloen z alternativnimi stroki (naraajo).

PREMIKI TRANSFORMACIJSKIH KRIVULJ:

2

LASTNOSTI PREMICE: toka na krivulji: pove nam max.moen nakup pri danem dohodku in danih cenah je premica: naklonski kot se NE spreminja, enako razmerje med cenami premica je padajoa: omejeni smo z dohodkom in ob poveanju nakupa, moramo zaniati nakup 2 dobrin naklonsko kot merimo : tan =

Ch CO

KORISTNOST DOBRIN IN OPTIMUM POTRONIKA: Koristnost dobrin: takrat, ko je dobrina 'sposobna' zadovoljiti doloeno potrebo. To pomeni, da potronikkupi neko dobrino zaradi njene koristnosti ali uporabnosti; ima tudi razlien odnos do nje glede na koliino njene porabe. (ejen v Sahari) LESTVICA SKUPNE IN MEJNE KORISTNOSTI: Skupna korist: korist vseh porabljenih dobrin; vsota mej Mejna korist: koristnost posamezne porabljene enote

INDEFERENNA KRIVULJA: Kae kombinacije dveh dobrin, pri katerih posameznik dosega enako skupno korist Vija kot je IK, veja je korist

OPTIMUM POTRONIKA: Kriteriji dohodkovnih monosti Kriterij koristnosti 3. TRNI MEHANIZEM IN ANALIZA POVPRAEVANJA TRG IN NJEGOVA STRUKTURA: Stik med kupci in prodajalci Razline vrste trgov ( ivilski, avtomobilski....) Stopnja konkurence: Kazalci tevilo prodajalcev + kupcev velikost (kapital, zaposleni) trni dele informiranost vstop (mobilnost) v panogo homogenost blaga racionalno obnaanje kupcev in prodajalcev VRSTE TRGOV GLEDE NA STOPNJO KONKURENCE t.kupcev t. EN KUPEC MALO KUPCEV VELIKO KUPCEV

opt . potr . =

Ca MK a = Cb MK b

3

prodajalcev EN PRODAJALEC MALO PRODAJALCEV VELIKO PRODAJALCEV

Obojestranski monopol Omejeni monopol Omejeni Monopol Obojestranski Oligopson Monopol Oligopol ista konkurenca

MODEL POPOLNE KONKURENCE: 3 TEMELJNE ZNAILNOSTI: Produkti so homogeni Veliko t.kupcev in prodajalcev (ista konkurenca) Popolna mobilnost proizvodnih dejavnikov (prosta konkurenca)

POVPRAEVANJE: Prouevanje: Delovanje kupcev Trg doloenega blaga Zakon povpraevanja (izjema je Giffenovo blago oz.meritorne dobrine) uinek realnega dohodka (e se cena povea, se realni dohodek znia-kupoval bo manj; dohodek se ne spremeni) uinek substitucije ( e se cena doloene dobrine povea, potronik kupuje substitute; kupoval bo manj dol.dobrin- cena substituta se ne spremeni) Krivulja povpraevanja individualna in trna LESTVICA POVPRAEVANJA: Dejavniki: Cena blaga se zvia ali znia Cena ostalih dobrin (komplementarne ali substituti) Dohodek potronika Reference/elje potronika

SPREMEMBA POVPRAEVANJA: Ob upotevanju C. P. Sprememba obsega povpraevanja ( ko se spremeni cena blaga -cena dol.dobrine- premik po krivulj)

4

Sprememba samega povpraevanja ( ko se spremenijo ostali dejavniki povpraevanja premakne se krivulja)

Povpraevanje se povea, e se: Povea potronikov dohodek Poveajo preference po tej dobrini Povea cena substituta Znia cena komplementarne dobrine

ELASTINOST POVPRAEVANJA: Elastinost povrpaevanja je mera, s katero izmerimo, za koliko se (obseg) povpraevanja spremeni, e se spremenijo trni pogoji. MONE VRSTE SPREMEMBE TRNIH POGOJEV SPREMEMBA Cene doloene dobrine Dohodka potronikov Cene drugega blaga VSRTE ELASTINOSTI Cenovna elastinost Dohodkovna elastinost Krina elastinost

Koeficient cenovne elastinosti: Q P Ep = P Q Koeficient cenovne elastinosti povpraevanja izmeri, za koliko se spreminja obseg povpraevanja po neki dobrini, e se njena cena spremeni za 1% c.p.. To je obiajno negativno tevilo, ki zavzema vrednosti od 0 do

.

TIPINE VRSTE POVPRAEVANJA GLEDE NA VREDNOST KOEFICIENTA Ep Ep=0 0