ČASOPISKO, spletno glasilo učencev podaljšanega bivanja OŠ Drska

Letnik VI, št. 1, junij 2013

IZHAJA KONEC ŠOLSKEGA LETA NA SPLETNI STRANI PB www.os-drska.si/pb

1

KDO JE ČASOPISKO?

Kot vsi veste, je na svetu ogromno časopisov, revij, reklam… vendar govori ta zgodba o

posebnem časopisu. In to res zelo posebnem. Ta časopis je svojemu prijatelju svinčniku rekel,

da mu doda zlog ko. Od tega trenutka naprej je bil ČASOPISKO. Poseben je bil tudi zato, ker

si je želel, da vanj natisnejo veliko literarnih in pisnih izdelkov.

Nekega dne je kazalo, da bo prvi prodani časopis, toda reviji Ona in Delo sta se vrinila.

Časopisko je bil žalosten, ker je ostal na polici do 4. ure popoldne. Gospa z rdečimi lasmi ga

je kupila. Naslednji dan je ugotovil, da je v dobrih rokah ravnateljice. Prišel je v šolo in

učiteljice so si prebrale veliko strani in prelistale veliko listov. Eden izmed učencev je

predlagal, da v šolsko glasilo ISKRICE vključijo še ČASOPISKA in sedaj je Časopisko del

Iskric in predstavlja podaljšano bivanje.

Neža Račečič, 5. skupina OPB

Tokrat uvodnika prvič nismo napisali učitelji, saj je bil ta zapis preveč zanimiv, da bi ga

»skrivali« v notranjosti Časopiska

KAZALO

OPB1

STR. 2

OPB 2

STR. 13

OPB 3

STR. 25

OPB 4

STR. 31

OPB 5

STR. 47

OPB 6

STR. 60

Uredila za objavo: Mojca Kadivnik

Urejanje strani posameznih strani skupin: Ana Oman (opb1), Mojca Kadivnik (opb2), Andrej

Vindiš (opb3), Darja Banovec (opb4), Simona Lešnjak (opb5), Damjana Tramte (opb6)

Avtorica naslovnice Časopiska 2013 je DAŠA KAFOL, opb4 (2.c).

TEMA: TO SEM JAZ.

2

1. skupina podaljšanega bivanja

Pozdravljeni bralci Časopiska! Smo 1. skupina OPB, pravi mali navihančki. Tukaj je naša

slika, smo super, kajne?

1. skupina - 1.a in 1.b

V podaljšanem bivanju se najraje igramo zunaj na igralih. Včasih prinesemo svoje igrače in se

igramo z njimi. Imeli smo ţe turnir v enki, pa tudi šah obvladamo! Smo pa tudi zelo

ustvarjalni, zelo radi rišemo! Oglejte si spodnje umetnine izpod naših rok:

Kaj najraje počnem v podaljšanem bivanju (risbe)

3

Erik

Mlekuţ,

1.a

Žiga Muhič, 1.a Vid Fon, 1.a

Dafina Sulimani, 1.b

Oskar Plantan, 1.a

4

Zala Kirn, 1.a

Saša Milosavljević, 1.a

Žiga Ajdič, 1.a

5

Naše risbe so super, kajne? Zelo smo ustvarjalni, kar poglejte kaj vse smo letos ustvarjali:

Voščilnice za valentinovo:

Šopek roţic za naše mamice:

6

Pustne maske:

Metuljčki

Velikonočni piščančki

7

Ob rojstnem dnevu naše šole so nastale slastne torte:

Vključili pa smo se tudi v projekt Comenius, kjer smo izdelovali razglednice Novega mesta:

Ela Ilinković, 1.a

Oskar Luzar, 1.a

8

Ne samo, da lepo rišemo, odlično nam grejo do rok tudi zgodbice. Cela skupina je napisala

zgodbo o skrivnostnem obisku v naši skupini...

LILI IN BINE V PODALJŠANEM BIVANJU

Nekega dne smo bili v skupini tako zelo pridni, da je po kosilu nekaj potrkalo na vrata. Vsi

smo pogledali proti vratom. Ko so se odprla, smo zagledali dve majhni čebelici. Takoj smo

jiju prepoznali – bila sta Lili in Bine!

Veseli smo jiju pozdravili in povabili v razred. Ker smo ravno delali domačno nalogo, sta nam

pri tem pomagala. Nato smo skupaj odšli ven. Igrali smo se Bratec, reši me. Spuščali smo se

po toboganu in se igrali še veliko različnih iger. Odšli smo tudi v računalniško učilnico, kjer

smo se igrali v deţeli Lilibi. Lili in Bine sta potoţila, da sta lačna, zato smo hitro odšli na

malico. Ko so jiju drugi otroci zagledali, niso mogli verjeti svojim očem. Tudi oni so ţeleli,

da jih Lili in Bine obiščeta, vendar sta rekla, da morajo biti tako pridni kot smo mi.

Kmalu smo se poslovili, Lili in Bine sta odšla nazaj v deţelo Lilibi. Obljubila sta, da nas bosta

še obiskala, a le, če bomo pridni.

1. skupina OPB (zapisala učiteljica Ana Oman).

Ţiva in Zala Kirn, 1.a

9

Ela Ilinković in Liza Andelič, 1.a

Kaltrina Raci, 1.b

10

Znamo pisati tudi obnove zgodb in sestaviti pravo kriţanko!

Vid Fon in Oskar Plantan, 1.a

Tim K. Novina, 1.a

11

Tako, videli ste, da nam v podaljšanem bivanju nikakor ni dolgčas. Vsem ţelimo dolge

počitnice in veliko sladoleda!

1. skupina OPB z učiteljico Ano Oman

12

2. skupina podaljšanega bivanja

13

FOTOREPORTAŢA: Naše skupno popoldne

Zberemo se v koloni in odidemo na kosilo.

Ali vidite, kako smo lačni??

Sedimo za skupno mizo in si hrano

jemljemo iz jušnikov. Pri tem nam pomaga

tudi učiteljica.

Po kosilu radi poslušamo pravljice.

Večkrat nam kakšno prebrejo drugošolci,

ki so ţe prav spretni v branju.

14

Naš sošolec Jakob ima vsak teden med PB

uro kitare, pa nas je zanimalo, kaj ţe zna. Z

zanimanjem smo mi prisluhnili.

Obiska veliki prijateljic iz 7. razreda se

vedno razveselimo.

Radi tudi reţemo, lepimo, slikamo....

razvijamo ustvarjalnost, spretnosti in

veliko potrpeţljivosti

15

Najlepše pa je, ko .... gremo ven!

16

Ob prihodu v šolo se najprej

preobujemo.............

....nato pa pripravimo za reševanje domačih nalog. Kdor je hiter, se uči v zvezek PB ali igra.

17

Projekti….

Pogosto se udeleţujemo raznih natečajev, ustvarjamo dekoracijo... Za projekt Comenius smo

narisali razglednice Novega mesta in nekaj jih je odpotovalo z našima učiteljicama in

učenkama na gostovanje na Dansko. V marcu smo veliko ustvarjali za mamice – naredili smo

roţice, sliko z odtisi rok, voščilnico in se naučili pesmico. Pred veliko nočjo smo posadili

velikonočno pšeničko ter pobarvali spihana jajca, da so nastale čebelice in pikapolonice. Lepo

dekoracijo smo pred prazniki odnesli domov. Pridruţili smo se Karitasovemu projektu Tek

podnebne solidarnosti, v okviru katerega smo spoznavali podnebne spremembe, ţivljenje v

Afriki in sprejemali okoljske odločitve. Izdelali smo kartončke za tek in vsak da pridno

nabiramo metre in kondicijo za veliki tek konec maja. Risali smo tudi izseke iz ţivljenja brez

elektrike in ugotovili, da bi brez nje teţko ţiveli. Naše risbe smo poslani na natečaj Mladi v

svetu energije.Zmagali sicer nismo, smo se pa o elektriki veliko naučili.

Pišemo in rišemo v zvezek podaljšanega bivanja

18

Ţiga Kastelic Sofya Revo Ţiva Windisch

Mišjak

Učimo se risati ţivali. Urban Poslušamo pravljice in ustvarjamo: Marin Mandić

Kaj bom počel med počitnicami

19

Bine Judeţ. Tim Struhar

Poročamo o dogodkih, ki so se nam zgodili...

Jakob Testen Klara Strajnar

20

Anja Ljubi

Po veselih uricah smo vedno polni vtisov

21

Kdo sem?

Filip Lotrič Tian Pavlin

Jakob Lorković Nika Lunder

22

23

Uganke…

Marin Mandić

In še legenda:

1- Kaj je rdeče in gre dol in gor (paradiţnik v dvigalu)

2- Kaj leti in je modro? (muha v kavbojkah)

3- Ko gre gor, je zeleno, ko gre dol, je rdeče (lubenica)

4- Ţivi na drevesu, je kosmata in rjava, ima dve nogi (veverica)

UČENCA SE POGOVARJATA

Učenka: Glava me boli.

Učenec: Kupi si zdravilo iz reklame. Jaz sem mamici ţe naročil, naj to kupi.

24

3.skupina podaljšanega bivanja

To smo mi

V skupini nas je bilo 23 drugošolcev. Moramo povedati, da smo vsak dan jedli. Kosilo nam je

različno teknilo, enim bolj, posameznikom pa se je ţe pri juhi ustavljalo, da ne povemo o

solati. V tem času smo se najraje igrali, a kaj ko so nas čakale tudi domače naloge. »Pa saj ni

bilo tako hudo,« hitro popravijo. Radi smo se igrali igre, kjer se ţe izločijo najboljši, kot so:

šah, mikado, enka in še druge. Še lepše nam je bilo na igrišču, pa tudi v telovadnici in plesni

dvorani. Spodbujala sta nas učitelj Andrej in učiteljica Majda. Spoznali smo več igric, ki se

jih ne moreš igrati sam ali za enim igralcem, ampak je potrebna skupina. In to nam je bilo s

časoma najbolj všeč. Včasih pa smo ob novi igri začutili tesnobo, kaj če ne bom zmogel, ali

ne bo šlo vodenje, ne bom dovolj hiter, ne zmorem vloge. Zato pravijo sošolci, pa kaj, saj je

samo igra…«. Iz naše skupine se je večkrat slišalo petje, pomirjale in sproščale pa so nas nove

pravljice in drobna presenečenja. V tem času so potekali tudi kroţki in tiste zanimive

dejavnosti, kjer smo ustvarjali tako za šolo, kot za natečaje in darila za mamice. Ne smemo

pozabiti teka na krosu, nabiranja gozdnih jagod, prilegel se nam je tudi ogled risank… ampak

najlepše je bilo in je, igranje na igrišču, a ne sam – IGRANJE S SOŠOLCI!

3. skupina

Meni je bilo najlepše, ko sem prvič šla na pink-ponk in smo se učili razne vaje. V sredo smo v

podaljšanem bivanju pri učiteljici Majdi, v ponedeljek, torek, četrtek in petek pa smo pri

učitelju Andreju. Učimo se računati do sto in znamo ţe vse male pisane črke. Rada se igram s

25

sošolci in sošolkami. Hodim v 2.b. V podaljšanem bivanju smo obiskali tudi Rdeči Kriţ.

Naučila sem se, da imajo tam tudi čevlje. Všeč mi je bilo, ko nam je gospa povedala pravljico

kriţemkapico.

Tinka Grobler 2.b

V podaljšanem bivanju delamo domače naloge, se igramo in smo veseli. Igramo tudi pink-

ponk, nogomet in športne igre. Hodim tudi k pevskemu zboru kjer pojemo. Imam veliko

prijateljev in se z njimi veliko igram. V podaljšanem bivanju mi je všeč, ko hodim na kroţke.

Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se šli ven igrat mlinerja. V podaljšanem bivanju sem se veliko

naučil in mi je zelo dobro. Naučil sem se tudi biti priden in hitro teči.

Benjamin Grobler 2.b

V podaljšanem bivanju mi je najbolj všeč, ko gremo ven in nimam naloge saj se lahko igram.

V podaljšanem počnemo veliko stvari: se kaj novega naučimo, beremo, rišemo, izdelujemo

roke, pišemo, barvamo, se igramo, gremo ven ali pa v telovadnico… Učimo se računati na

dolg način, pisati in še kaj. Tudi domačo nalogo lahko naredimo. Učitelju je ime Andrej in je

prijazen. V podaljšanem bivanju imam prijatelje in je zabavno. Rad igram nogomet in nerad

imam nalogo. Moji prijatelji so: Benjamin, Tinka, Jaka in Anţe. S prijatelji se igramo

nogomet in se lovimo.

26

Beno Selan 2.b

V drugem razredu je zelo lepo. Na začetku sem bil prestrašen, potem pa je bilo ţe bolje. Zelo

rad sem delal domače naloge. Naučili smo se male pisane črke. Priznam, da sem zelo lepo

pisal. V šoli se še nikoli nisem jokal, saj sem bil pogumen. Učiteljica je prijazna, zato sem

tudi jaz. Rad imam likovno ustvarjanje. Zelo lepo mi je bilo, ko smo šli v kekčevo deţelo. V

šoli mi je zelo lepo.

Klemen Longar 2.a

GIBALNA DEJAVNOST V PODALJŠANEM BIVANJU

Gibalna dejavnost ima v vseh ţivljenjskih obdobjih pomembno vlogo za normalen biološki,

socialni in mentalni razvoj, za zdravje mladih ter redno in primerno izbrano telesno dejavnost

starejših za ohranjanje vitalnosti (Škof, 2010).

Najpomembnejši del gibalnega razvoja se začne ţe v prvi triadi, kjer športno vzgojo večinoma

še vedno poučujejo razredne učiteljice, ponekod pa se ţe dogaja, da to delo opravlja športni

pedagog sam ali v kombinaciji z razredno učiteljico. V zadnjih letih se je v Sloveniji povečalo

zaposlovanje učiteljev športne vzgoje v podaljšanem bivanju, ki v različnih kombinacijah

sodelujejo tudi pri športni vzgoji otrok. Vse več otrok v osnovnih šolah in vrtcih je vključenih

v jutranje varstvo in podaljšano bivanje, saj je preobremenjenost staršev zelo velika, hkrati pa

se delavniki podaljšujejo in je skoraj potrebno delati od zore do mraka. Najbolj pogosto

izvajajo vzgojno-izobraţevalno delo v oddelkih podaljšanega bivanja učitelji razrednega

pouka, lahko ga pa izvajajo tudi učitelji predmetnega pouka, torej tudi učitelji športne vzgoje.

27

Po nekaj letih podaljšanega bivanja, smo opazili, da mnogi otroci kaţejo znake slabe drţe, so

nezainteresirani za športno aktivnost, največji problem pa je prav gotovo debelost, ki je dokaj

pogosta pri učencih. Veliko otrok, ki jih poučujemo, se športno udejstvuje le v okviru rednega

dopoldanskega pouka in dvakrat tedensko. Zelo pomembno je, da se otroke ţe pri teh letih

opozarja in uči, kako pomembna je športna aktivnost in skrb za svoje lastno telo. Otroku v

podaljšanem bivanju je potrebno pokazati, kako se aktivno in kvalitetno preţivlja prosti čas.

Gibalna/športna dejavnost je primerna za to, saj otroci vse več prostega časa preţivljajo pred

računalniki in zaprti med štirimi stenami. Obdobje med 6. in 12. letom starosti je za otrokov

razvoj in za osvajanje gibalnih navad zelo pomembno.

Narava otroka je ţe sama po sebi taka, da ga sili k tekanju, skakanju, plezanju in drugemu

elementarnemu gibanju, saj raziskuje svoje sposobnosti in okolico, v kateri se znajde. Opazili

smo, da je pri teh letih vse več razlik v gibalnih sposobnostih. Razlike opaţajo tudi učiteljice

v podaljšanem bivanju (razredne učiteljice), ki pa vedno ne vedo, kako usmerjati te otroke -

otroke s slabšimi gibalnimi sposobnostmi - kako jih popravljati, voditi, usmerjati preko igre;

otrokom z boljšimi gibalnimi sposobnostmi pa preko igre dati dodatne naloge, pri katerih

utrjujejo ţe naučene gibalne naloge in spoznavajo nove ter tako preizkusijo nove izzive. Preko

športa poteka tudi pomemben del procesa socializacije. Otrok se uči športno prenesti poraz in

28

se kot zmagovalec veseliti in se hkrati ne postavljati pred drugimi. Dandanes se veliko govori

o preobremenjenosti osnovnošolcev. Učenci so pri pouku nenehno izpostavljeni različnim

pritiskom – strah jih je negativne ocene, strah jih je zaradi prevelikih zahtev in pričakovanj,

strah jih je pred neuspehom, posmehovanjem, porazom. Če nam uspe otroke skozi šport

naučiti optimizma (kljub neuspehu) vztrajanja z dvignjeno glavo, smo naredili veliko. Potreba

po gibanju je povsem naravna in ne moremo si predstavljati celostnega razvoja otroka brez

gibalne in športne dejavnosti. Za otrokovo ustvarjalno in polno ţivljenje je šport v začetnih

letih najboljša naloţba.

Ob gibanju otrok razvija in krepi svoje telo, usklajuje se njegova motorika, urijo se njegove

sposobnosti in nenazadnje lahko pri otroku z ustreznimi vzpodbudami vplivamo na njegov

kasnejši ţivljenjski slog (Škof, 2007). Gibalna aktivnost ima med drugim preventivno vlogo

pri preprečevanju in nadziranju neţelenega vedenja pri otrocih in mladostnikih, kot npr.

nasilje, nezdrava prehrana, pomanjkanje počitka, uporaba tobaka, alkohola in ostalih

škodljivih in nepotrebnih snovi (Zurc, 2008). Priporočljiv obseg dnevne zmerno intenzivne

telesne dejavnosti za normalen razvoj otrok in

mladostnikov je po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) najmanj 30

oziroma bolj priporočljivo 60 minut. Ţal priporočene vrednosti telesne dejavnosti ne dosega

niti polovica slovenske mladine (Škof, 2007). Za otrokov razvoj in usvajanje gibalnih navad

29

je obdobje od 6. do 12. leta zelo pomembno, zato je potrebno motoričnemu razvoju otroka

posvetiti več pozornosti.

Dejavniki, ki vzpodbujajo ali zavirajo športno aktivnost mladih, so različni. Med

najpomembnejše uvrščamo otrokovo okolje, druţino in šolo (Škof, 2007). Tako starši kot

učitelji imamo pri tem pomembno vlogo. Vse več pozornosti se posveča učenju znanja iz

slovenskega jezika, matematike ter

spoznavanja narave in druţbe oz. »glavnim« predmetom. Zelo pomembno za otroke v prvem

triletju je, da jih pri športni vzgoji in podobnih dejavnostih, ki lahko potekajo v okviru

podaljšanega bivanja, usmerja učitelj športne vzgoje, saj le on opazi pomanjkljivosti,

prekomerno telesno teţo in druge razvojne posebnosti, ki se pojavljajo pri otrocih. Pomembno

je, da mlajšim učencem ponudimo čim boljše moţnosti za različne aktivnosti. Poiskati je

potrebno najbolj ustrezne načine in oblike zdruţevanja različno sposobnih otrok. Izhajati

moramo iz dveh temeljnih izhodišč: kar najbolj razvijati športne potenciale vsakega učenca,

hkrati pa tudi omogočiti razvoj športno nadarjenih učencev. Vsem tistim otrokom, ki kaţejo

posebne sposobnosti in interese, je potrebno predlagati ustrezne izbirne programe oz.

interesne dejavnosti v šoli in zunaj nje (društva, klubi). V teh programih in dejavnostih se

lahko nakazuje tudi specialna usmerjenost, ki je pri nekaterih učencih ţe izrazita.

30

4. skupina podaljšanega bivanja

MI SMO 4. SKUPINA PB

31

V skupini smo učenci 2.c razreda in dve učemki iz 2. a. V skupini sem spoznala nove

prijateljice: Eliso, Heleno, Dašo, Marushko, Merjam, Ţivo, Petro in Enejo. Rade se druţimo,

igramo, rišemo in se igramo na igrišču. Imamo zelo prijazne učiteljice.

TARA FICKO

Mi smo super skupina zato ker se zabavamo, smejimo in imamo pet dobrih učiteljic. Smo zelo

pridni. Kmalu bodo počitnice in se dolgo ne bomo videli.

LUKA BRDAR

V 4. skupini PB se imamo lepo. Lepo se imamo zaradi tega ker imamo dobre učiteljice.Lahko

se igramo in delamo domačo nalogo. Bliţajo se poletne počitnice in se ne bomo videli.

JAKOB SEČEN

V 4. skupini PB sta dve učenkio iz 2. c razreda, to sta Mina in Tara ter vsi učenci iz 2. c. Smo

kul skupina. kmalu bodo počitnice in se nekaj mesecev ne bomo videli. se ţe veselimo

bliţnjih počitnic. Zelo veliko se smejemo in zabavamo.

PETRA BLATNIK

ŢIVJO!

Jaz sem Daša. predstavila vam bom mojo skupino. Imamo štiri učiteljice to so darja, Zdenka,

Simona in Damjana. V PB se igramo in izdelujemo različne izdelke. pri tem se zelo

zabavamo. Z Eliso se igram najraje. Zato lahko rečem , da je v naši skupini najboljše. kot

prvič imamo najboljše učiteljice.

DAŠA KAFOL

ŢIVJO!

Mi smo 4. skupina PB. Zelo smo ustvarjalni in pametni. Imamo kar pet učiteljic. Mi smo kul

skupina. Kmalu bodo počitnice. Doma bomo dva meseca. Zelo bom pogrešala sošolce.

MARUSCHKA LENART

32

Predstavimo se vam še s fotografijami, ki jih je posnela naša učiteljica Darja.

33

Predstavimo vam se še s slikami, ki smo jih narislikali na natečaju za naslovnico Časopiska.

Bilo je veliko izvirnih in ustvarjalnih naslovnic, tako da je komisija imela teţko nalogo izbrati

najboljšo naslovnico. Veseli smo, da je bila izbrana naslovica, ki jo je narisala naša Daša.

34

TEK V MRZLI DOLINI ( ( H. Avbar)

35

PLES V NARAVI ( Elisa A. Laubry)

KOTIČEK ZA LJUBITELJE MALIH ŢIVALI

OD LARE ZA DARJO!

MIKI IN ČUPI

Imam dva morska prašička. Miki je star pet mesecev, je kratko dlak in rad grize kletko. Čupi

je star štiri mesece in je dolgodlak in rad crklja. Skupaj sta ţe en mesec. Rada jesta regratove

lučke.

TARA FICKO

OPIS MOJEGA ZAJČKA

Moj zajček je zelo zabaven. Ime mu je Barni. Rad se prehranjuje s solato, korenjem in suho

travo. Moj očka ga je ţe po riti. Zelo rada se igram z njim.

LEA JUDEŢ

36

ZGODBICE ZA VSAK DAN

NA RIBARJENJU

Ribič Joţe zelo dobro ribari. Vsak dan gre loviti ribe. Vedno gre na isto jezero. Ima tri

vnučke. Ko pridejo k njemu na obisk, jih povabi ribarit. Z nijmi preţivi veliko časa.

Upam, da imate tudi vi radi ribe? Njaam...

LEA JUDEŢ

POMLAD

Ptice so se vrnile v gnezda. Race so se odločile, da zaplavjo v reki. Nato je začel padati deţ.

Vetrer je začel majati drevesa ob reki. Reka je tekla proti zahodu. kmalu se bodo izlegli

mladički.

MATIC IN LUKA

OB RIBNIKU

Nekega dne je k ribniku prišel ribič. Lovil je ribe. Uspelo mu je uloviti deset rib. Medtem, ko

je lovil, je videl ptico na drevesu in raco, ki je odplavala, ko ga je zagledala.

Ko se je naveličal, je šel domov.

JAKOB in JANI

37

38

39

40

41

42

43

KOTIČEK S PESMICAMI

KLOBUČEK

takšnega klobučka,

ki ga jaz imam, ni nikjer na svetu,

ni ne tu in tam.

Če se z njim pokrijem,

se mi vse smeji,

dobro me poglejte,

smejte se še vi.

BURJA PIHA

44

Burja piha čez goro, deţek pada na polje.

Sonce se skozi veje smeje, veter pa oblake šteje:

En, dva, tri, pojdi ven ti.

METULJ

dobo jutro, zvonček beli,

dobro jutro pisan cvet.

dobro jutro sončne trave, spet prišel sem srkat med.

Pesmice je zbrala Petra Blatnik

Avtor: Janez Bitenc

45

ČAROBNI SVET ( ELISA IN DAŠA)

46

5. skupina podaljšanega bivanja

Smo ţivahna skupina tretješolcev. Radi ustvarjamo in se igramo, najrajši pa preţivljamo

prosti čas na igralih in igrišču. Fantje včasih nagajamo dekletom in učiteljici. Imamo se zelo

lepo. Vsi uţivamo.

V PB se počutim dobro, ker veliko ustvarjam in se veliko lahko tudi naučim. Najlepše mi je v

telovadnici. (Robi Fink, 3. b)

V PB se počutim dobro. Najrajši ustvarjam. (Luka Vesel, 3. a)

V podaljšanem bivanju mi je zelo všeč, ker se zelo zabavamo in veliko ustvarjamo. (Tina

Bartolj, 3. a)

47

V PB je dobro in zabavno. Najbolj mi je všeč, ko gremo na igrišče. (Jakob Hussein, 3. B

Včasih ostanem v PB pri učiteljici Simoni. To je druga vrsta pouka. Tam je zelo lepo. Veliko

se igramo, pišemo in rišemo. Jaz zelo rada ustvarjam, zato je PB pravi čas za to. V PB mi je

zelo všeč, še posebej pa, ko gremo na igrala. (Elhana Sinanović, 3. b)

UTRINKI ali KAJ VSE SMO POČELI V TEM ŠOLSKEM LETU?

Nekateri ustvarjajo gusarsko ladjo…

…ostali pa smo narisali zemljevid s potjo do skritega zaklada.

48

TUDI PISALI SMO…

IN VELIKO RISALI…

49

Robi Fink, 3. B Erika Marjanović, 3. a

50

Neţa Račečič, Pia Kump, Zara Bartolj, 3. A

KRIŢANKA

1. pokrivalo

2. Ima dve zračnici, volan, sedeţ,

dinamo…

3. Oseba, ki te rodi

4. Po čem stopaš?

5. Vozilo, ki leti in

ni raketa

51

6. Sosednja drţava

Slovenije

Rešitev izpolnjevanke je: __________________________________________

Sestavil: Jakob Hussein

52

53

UGANKE

Vsi otroci za velik praznik so:

Mačka, princeske, vitezi, miši in še kaj.

Kaj je to?

To so pustne ___________________________.

Hodimo vanjo čisto cel teden, razen ob vikendih ne.

To je _______________________.

V gozdu rastejo in tam jih tudi nabiramo.

Okusna večerja so,

a nekatere ne,

saj so strupene.

Ali veš, kaj so? To so _____________________.

Se vrti in lahko ga poganja voda, veter… To je ____________________.

Ta velika ţival v Afriki ţivi, a slon ni. To je _______________________.

Tina Bartolj, Luka Vesel, 3. A

54

IZPOLNJEVANKA

1. KDO ME JE RODIL?

2. DRUG IZRAZ ZA PACKO.

3. PROSTOR, KJER SE

UČIMO.

4. POMLADNI MESEC

5. Ţival, ki jo lahko

jahamo.

6. Oče mojega očeta je

moj…

7. Roţa, ki ima cvet.

8. Odtrgamo jo na travniku

in jo damo v lase.

Rešitev izpolnjevanke je pasma konja __________________________________.

Larisa Ljubi, 3. A

55

IZPOLNJEVANKA

PRIPOMOČEK ZA TENIS

URADNA OSEBA V

MODREM

ŢIVAL, KI NABIRA MED

PRIPOMOČEK ZA ŠIVANJE

.

SLOVENSKI

PEVEC JAN

KADAR NAS BOLI GRLO,

IMAMO…

MAJHNA ŢOGA

SLOVENSKA

HIMNA

GLAVNO

MESTO

HRVAŠKE

GESLO: HURA, ___________________________________________

56

57

Jan Kacin, 3. a Urška Klobučar in Elhana Sinanović, 3. b

Izdelovali smo tudi zastave drţav, udeleţenih v projektu Comenius.

58

Letos so nas obiskali:

Poljaki, Francozi, Španci, Italijani, Angleţi, Nemci, Turki in Danci. Obenem smo izdelovali

razglednice in pozdrave dobrodošlice.

59

6. skupina podaljšanega bivanja

PESMI

LJUBEZEN

Ko v šoli se fant zaljubi,

če punca hoče,

za njo lahko tudi kokoš oskubi.

Ves čas ji pošilja pisma,

a vedno ena in ista.

Če pa se punca zaljubi,

nerada kokoš oskubi.

Raje mu nosi čokolade

In domače marmelade.

V šoli se to hitro razve,

še posebej, če učiteljica to ve.

Po navadi se to na mlajše naleze,

še posebej na prve razrede.

Lana Anderlič, 3.b

UGANKE

60

Pet sinov iz ene hiše, pa se vsak drugače piše. PRSTI NA ROKI

Noge v blatu, glava v zlatu. PŠENICA

Poznam rudarja, ki gore ustvarja. KRT

Sodi, sodi, omahuje, prav razsodi, ostrmi. TEHTNICA

Skozi zaprto okno skočila, šipe nobene ni razbila. JUTRANJA ZARJA

Teja Božič, 3.b

Kaj je rumeno in stoji v kotu? Poredna banana.

Zakaj je jagoda pustila limono? Ker je kisla.

Klarisa Seličanec, 3.b

KRIŢANKE

REŠITVE KRIŢANKE:

61

Avto, oblak, kmet, triangel

Žiga Čelič, 5.b

REŠITVE KRIŢANKE

1. Cvetlica

62

2. Avto

3. Očala

4. Pes

5. Radirka

6. Racman

7. Roka

Križanko pripravili učenci 4.b: Lea Danev, Nika Judež, Eva Vehar in Matija Blatnik

VICI

Po cesti gresta dva pralna stroja. Enega zbije avto. Drugi reče: Da pralni stroj bo dlje ţivel,

dodaj calgon.

Kakšen je Slovenec, ki pride iz Rdečega morja? Moker in slan.

Hodita slon in slonica po cesti ter se drţita za rilca. Pa reče slon slonici: »Ljubim te.« Pa reče

slonica: A res, ali me samo vlečeš za nos?

Lea Danev, 4.b

Kdo je bil prednik sesalcev? Metla.

Bil je lep sončen dan. Na travniku sta bila dva kuţka. Mali je kuţa je imel male hlače, veliki

kuţa je imel velike hlače. Mali kuţa je imel mali srajco, veliki kuţa je imel veliko srajco.

Mali kuţa je imel mali deţnik z malo luknjico, veliki z velim deţnikom z veliko luknjo. Kdo

je bil bolj moker?

REŠITEV: Nobeden, ker je bil lep sončen dan.

Nika Kovačič, 4.a

Petelin se sprehaja in vidi kokoši na ţaru ter reče: ˝Punce, solarij aaa. ˝

Zakaj ne smeš ob polnoči po dţungli?

Zato, ker imajo sloni padalne vaje.

Zakaj so krokodili ploščati?

Zato, ker so ob polnoči hodili po dţungli.

Gresta dva prašiča po ulici in prideta do mesarije, pa en reče:

˝ Glej, rezervni deli.˝

Zakaj konj gleda čez zid?

Ker skozenj ne more.

Zakaj ne smeš purana vprašati, kje bo preţivel boţič?

63

Ker ga to uţali.

Janezek je vprašan, pa ga učitelj vpraša:

˝Koliko ţarnic je v razredu?˝

Janezek: ˝Ena.˝

Učitelj: ˝Narobe, eno sem imel jaz.˝

Učitelj: ˝Janezek, koliko ţarnic je v razredu?˝

Janezek: ˝Dve.˝

Učitelj:˝ Ne, danes pa je odgovor ena, ker je danes nimam.˝

Janezek: ˝Jo imam pa jaz.˝

Črv svoji izbranki: ˝Če se ne boš poročila z mano, se bom vrgel pred kuro.˝

V ŠOLI

Učiteljica:"Janezek! To mi je pa ţe zelo sumljivo. Kadarkoli pišemo kontrolno nalogo,

manjkaš in nato trdiš, da je zbolela babica."

Janezek:"Učiteljica imate čisto prav!"

Učiteljica:"Kako to misliš?"

Janezek:"Tudi doma z očetom ţe sumiva, da si babica bolezen le izmišljuje!"

Ponos

-Janezek, tvoj očka sploh ne hodi na roditeljske sestanke.

-Tovarišica, na enem je bil, pa je rekel, da ga je bilo sram povedati , da se piše isto kot jaz.

Matija Blatnik 4.B

REBUSI

1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 5

REŠITEV: PUŠKA (PUŠČICA, MASKA)

Gospod ţenskega spola

64

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 6 7

REŠITEV: GOSKE (GOSPA, KOKOŠKE)

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

REŠITEV: MARKO (KOMAR, KOKOŠ)

Gal fon in Marko Lukšič, 4.a

1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5

REŠITEV: ZVEZEK (ZVEZDA, MUCEK)

1 2 3 4 1 2 3 4 5 6 7 8

REŠITEV:GOS (GOBA, SLADOLED) Blažka Hrovat, Lara Golob, 3.b