TAB 4201 7508 CTA 1.1
Pacient: ___________________________________________________ Datum preiskave: _____________________________________________ Napotnico E IMAMO PRINESITE S SEBOJ SPOTOVANI! Pripravljate se na CT preiskavo, ki jo na moderni 128-rezinski PET-CT napravi izvajamo na Kliniki za nuklearno medicino (KNM) UKC Ljubljana. Pojasnilni obrazec in vpraalnik, ki sta pred vami, vam bosta dala podatke o preiskavi, ki je pred vami, pripravi nanjo, ter ravnanju pred in po njej. Prosimo Vas, da si pojasnilo temeljito preberete in izpolnite vpraalnik (po potrebi v sodelovanju z vaim osebnim zdravnikom, oziroma zdravnikom ki vas napotuje na preiskavo). Ob prihodu na KNM se bo z Vami pogovoril zdravnik, ki bo preiskavo vodil. Odgovoril bo na vaa vpraanja, ter pregledal VAO ZDRAVSTVENO DOKUMENTACIJO IZVIDE. Za varno in kvalitetno izvedbo CT preiskave je torej nujno, da s seboj prinesete KOPIJE ZDRAVSTVENE DOKUMENTACIJE KOPIJE IZVIDOV. PRIPRAVA NA CT PREISKAVO: Posebna priprava na CT preiskavo ni potrebna. Nujno pa je, da s seboj prinesete do sedem dni star laboratorijski izvid o elovanju ledvic: vrednosti senine, kreatinina, GFR. Prinesite tudi kopije izvidov zdravljenja srca (motnje ritma, kirurki posegi ali postavitve ilnih opornic, o zdravilih ki jih jemljete..), morebitnih drugih kirurkih posegov, izvidov zdravljenja ledvic in itnice, izvidov glede sladkorne bolezni, povianega krvnega tlaka, onkolokih rakavih obolenjih, ter e posebej glede alergij! Tik pred CT preiskavo morate odtraniti kovinske predmete iz podroja, ki ga bomo med preiskavo slikali: nakit, oblaila s kovinskimi deli ipd., oz. obvestiti osebje radiolokega inenirja o morebitnih vsadkiv v vaem telesu, saj vse nateto vpliva na kvaliteto slike. NA DAN PREISKAVE VZAMETE VSA ZDRAVILA, KI JIH OBIAJNO JEMLJETE. NA DAN PREISKAVE NE SMETE ZAUITI KAVE ALI DRUGIH POIVILNIH NAPITKOV OZ. HRANE. OPIS CT PREISKAVE Raunalnika tomografija (CT) je slikanje telesa s pomojo rentgenskih arkov. Raunalnik PET-CT naprave podatke, ki jih dobimo s presvetlitvijo telesa z rentgenskimi arki, pretvori v slike. Slike na to pregleda ter na podalgi njih postavi diagnozo in poda mnenje glede nadaljnega ukrepanja zdravnik specialst-radiolog. Pred preiskavo vas sprejme in na preiskavo pripravi radioloki inenir, ki tudi upravlja s PET-CT napravo med preiskavo. Pri CT angiografski preiskavi je potrebno, da v veno na roki dobite kontrastno sredstvo, ki vsebuje jod. To omogoi prikaz ilja, in zanesljiveji prikaz organov v telesu, ter s tem boljo in natannejo oceno diagnozo. Vensko kanilo vam pred preiskavo v veno na roki postavi vija medicinska sestra intrumentarka. Seveda v redkih primerih tudi CT preiskava s kontrastnim sredstvom ne zadostuje za postavitev diagnoze. Pred preiskavo koronarnih arterij oz. srca bomo posebej pozorni na vae odgovore pod toko 12. Zato vas ponovno prosimo, da skrbno preberete vpraalnik, in na vsa vpraanja odgovorite. Pred preiskavo bomo morali uporabiti zdravilo za upoasnitev vaega srnega ritma blokator beta ali pa blokator kalcijevih kanalkov. Zdravilo bomo tik pred preiskavo vbrizgali v veno na vai roki. Med uporabo zdravila in po tem bomo nadzorovali delovanje vaega srca z EKG in merjenjem pritiska.
TAB 4201 7508 CTA 1.1
CT preiskava traja, skupaj s pripravami, od 20 do 30 minut, lahko tudi nekoliko ve. Med preiskavo leite na hrbtu na premini mizi, ki se med slikanjem premika in vas popelje skozi CT napravo. Pomembno je, da med preiskavo popolnoma mirujete, in natanno izpolnjujete navodila osebja. e posebej je popolno mirovanje pomembno med samim slikanjem takrat, ko vas preko zvonika zaprosimo, da ne dihate in ne poirate sline. V tem delu preiskave namre vsako, tudi najmanje premikanje prsnega koa mono poslaba kvaliteto posnetkov. Osebje vas ves as, tudi takrat, ko ste v preiskovalnem prostoru sami, vidi in nadzoruje s pomojo kamer, ki vas neprestano snemajo iz ve zornih kotov. RAVNANJE PO PREISKAVI Po preiskavi morate ostati v akalnici ali opazovalnici od pol (zaradi prejetega jodnega kontrastnega sredstva) do ene ure (v primeru, da smo za upoasnitev srnega ritma uporabili tudi zdravilo). V tem asu je monost za morebitne zaplete alergije, ali neeljene uinke danega zdravila najveja, in zaradi tega je potrebno, da ste vpod nadzorom. V tem asu bodite pozorni na pojav srbeice, izpuaja pokoi, praskanja v grlu ali obutka tekega dihanja, nenadne otekline obraza ali zg. dela trupa. e se pojavi kaken od teh znakov, o tem takoj opozorite nae osebje! e se podobni znaki pojavijo kasneje, e po odpustu iz nae ustanove, morate poiskati nasvet leeega ali osebnega zdravnika, v primeru hujih teav pa nujne medicinske pomoi. Na dan preiskave, po odpustu, pijte veliko tekoin, da se prejeto kontrastno sredstvo imprej izplavi iz telesa. (Bolniki, ki morajo paziti na koliino dnevnega vnosa tekoin, ne smejo prekoraiti priporoene dnevne koliine oz. se morajo o tem predhodno posvetovati z leeim zdravnikom!). Po preteku pol do ene ure od konca preiskave, vam odstranimo vensko kanilo, in lahko odidete. TVEGANJA CT PREISKAVE Med CT preiskavo vae telo prejme ionizirajoe sevanje, in sicer v povpreju toliko, kot bi ga sicer dobili v dveh do petih letih (v nekaterih primerih ve) letih ivljenja od vseprisotnega sevanja v naravnem okolju temu sevanju pravimo naravno ozadje. To je sprejemljiva obremenitev v primerjavi s priakovano diagnostino koristjo, ki jo CT preiskava prinaa. Preiskavo sicer opravimo le takrat, ko je priakovana korist preiskave veja od priakovanega tveganja. Preiskave ne opravimo pri nosenici (razen v izjemno redkih, predhodno posebej pretehtanih primerih), ker bi sevanje lahko pokodovalo plod v maternici. Zato je izjemno pomembno, da osebje pred preiskavo obvestite o nosenosti oz. monosti, da ste nosei! Po jodnem kontrastnem sredstvu lahko imate nekoliko neprijetne obutke: lahko vas sili na bruhanje, pojavi se kovinski outek v ustih, obutek, da vas sili na vodo ali da ste nehote vodo odvajali. Najpogosteji pa je obutek toplega, vroega vala po telesu, ki je lahko zelo izrazit je pa povsem obiajen. Lahko pa kontrastno sredstvo povzroi resneje zaplete: alergije ali poslabanje delovanja ledvic. Alergije so najvekrat blage: rdeica, srbeica koe. Lahko pa se pojavi oteklina obraza ali trupa, teko dihanje, astmatini napad, kri, ok. Opisani zapleti so redki. Mona je tudi smrt, vendar je izjemno redek dogodek: statistino en primer na 250 000 do 400 000 preiskav s kontrastnim sredstvom. Predvsem pri pacientih, ki imajo poslabano delovanje izloanje ledvic in diabetikih, lahko jodno kontrastno sredstvo e poslaba delovanje ledvic. Takrat je pred preiskavo potrebna posebna priprava (z zdravili, pitjem ali intravenskim dajanjem tekoine). Najvekrat je tako poslabanje zaasno, v redkih primerih pa trajno pride do popolne odpovedi ledvic in je potrebna trajna hemodializa. Takemu zapletu se v veliki meri lahko izognemo, e imamo pred preiskavo na razpolago sve laboratorijski izvid ledvine funkcije.
Veselimo se sreanja z vami! Klinika za nuklearno medicino UKC Ljubljana
