Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana T: 01 369 78 13

F: 01 369 78 29

E: gp.mddsz@gov.si

www.mddsz.gov.si

Številka: 090-24/2013-1Datum: 21. 11. 2013

Zadeva: Odgovori na vprašanja, ki ste jih posredovali na MDDSZ

1. Zanima nas, kateri organ je zadolžen za spremljanje in izvajanje ZN Konvencije o pravicah invalidov; ali je to telo oz. organ, ki spremlja izvajanje konvencije neodvisen?

Na podlagi šeste alineje 3. odstavka 28. člena Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS št. 94/2010) je Svet za invalide RS odgovoren tudi za spodbujanje in spremljanje izvajanje Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov. Svet je bil ustanovljen dne 28.10.2013. Z ustanovitvijo Sveta je uresničen 33. člen Konvencije o pravicah invalidov, ki določa, da države pogodbenice v skladu s svojimi pravili in upravnimi sistemi v državi vzdržujejo, krepijo, določijo ali vzpostavijo okvir, po potrebi tudi eno ali več neodvisnih teles za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja konvencije.

Prosimo za vsa poročila, ki so bila predložena o izvajanju konvencije v RS in doseženem napredku v skladu z 33. in 35. členom konvencije.

Priprava osnutka prvega poročila o ukrepih za izpolnjevanje obveznosti iz Konvencije o pravicah invalidov je v zaključni fazi, potrebujemo še zadnje statistične podatke, zagotovo pa bo zaključeno v mesecu decembru 2013. Osnutek poročila bo posredovan v javno razpravo, se pravi tudi vsem reprezentativnim invalidskim organizacijam (to pomeni tudi YHD – Društvu za teorijo in kulturo hendikepa) ter vsem resornim ministrstvom oziroma institucijam v dopolnitev.

Prosimo za imena članov tega organa in tudi za povezave na morebitne javne objave.

Elena PečaričZA – MISLI

Sestavo članov Sveta za invalide RS smo prejšnji teden v obliki Sklepa že posredovali na YHD - Društvo za kulturo hendikepa.

2. kakšni so razlogi, da ZIMI še ni izvršljiv; kako to opravičujete imate že kakšne zahtevke na podlagi sprejetega zakona in kako jih obravnavate?

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/2010, v nadaljnjem besedilu: ZIMI), se zaenkrat še ne izvaja predvsem na področju sofinanciranja tehničnih pripomočkov za invalide s senzornimi okvarami in prilagoditve vozil. ZIMI določa, da se izbor dobaviteljev tehničnih pripomočkov in izvajalcev prilagoditve vozil opravi po postopkih javnega naročanja. Ta ureditev je povsem drugačna kot izbor in naročanje medicinskih pripomočkov v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10-ZUPJS, 87/11 in 40/12-ZUJF). Namen drugačne ureditve je bil v tem, da bi se dolgoročno zagotovila najnižja možna cena tehničnih pripomočkov. Enako kot pri medicinskih pripomočkih se je tudi pri pripravi pravilnika, s katerim bi bili podrobneje opredeljeni ti tehnični pripomočki ugotovilo, da ni jasnega zagotovila, da bi bila cena dejansko nižja. Z javnim naročilom pa bi se omejila možnost izbire upravičencev, hkrati pa bi se zožila tudi dostopnost pripomočkov.

Potem, ko je delovna skupina pripravila osnutek pravilnika, je ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo ocenilo, da je zaradi razlogov, pojasnjenih v prejšnjem odstavku odgovora, potrebno pripraviti predlog sprememb in dopolnitev ZIMI. Ministrstvo je k pripravi sprememb in dopolnitev ZIMI že pristopilo. Ker je osnutek pravilnika tudi že pripravljen, ocenjujemo, da bodo gluhi in naglušni, slepi in slabovidni ter gluhoslepi lahko uveljavljali pravico do tehničnih pripomočkov v drugi polovici leta 2014.

Do sedaj je ministrstvo prejelo eno vlogo za uveljavljanje pravice do prilagoditve vozil in jo je, ker še ni sprejet pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozil, zavrnilo.

3. Koliko javnih uslužbencev je zaposlenih na ministrstvu, ki so prišli iz Urada za enake možnosti in kakšne konkretne zadolžitve te osebe opravljajo v okviru različnih direktoratov?

S prevzemom zaposlenih iz bivšega Urada za enake možnosti smo s spremembo Akta o sistemizaciji razširili že obstoječo Službo, ki se je preimenovala v Službo za enake možnosti in evropsko koordinacijo. Iz Urada je na ministrstvo prišlo deset javnih uslužbencev (od tega 3 javne uslužbenke za določen čas). Prevzeti javni uslužbenci opravljajo delovne naloge kot so jih izvajali do ukinitve, ena javna uslužbenka opravlja delovne naloge na področju Direktorata za trg dela in zaposlovanje. En javni uslužbenec je zagovornik načela enakosti. ena uslužbenka se je upokojila.

4. Kakšni so bili stroški ob zamenjavi vlade in nastopu vašega ministrovanja zgolj glede zamenjave imena ministrstva oz. preimenovanjem v Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; logo, sprememba vseh dopisov in PR tabel ter ozadja, spletne strani, pisarniškega materiala... kjer se v praksi vidijo te enake možnosti, ki so dodane v imenu?

Za MDDSZ so zaradi menjave imena nastali stroški v višini 1.791,60 EUR, ki vključujejo menjavo zunanje table in plakata v novinarski sobi, vizitke za vodilne javne uslužbence in menjava štampiljk.

5. Zakaj se ne odzivate na pozive KPK in nekaterih invalidskih organizacij o problematiki FIHO in privilegiranih invalidskih organizacij?

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti spremlja delo fundacije na različne načine. Najprej tako, da skladno z določbami Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS št. 44/1996, 47/1997, 102/2007, 26/2011, 109/2011, 58/2012) predlaga Vladi RS enega člana Sveta fundacije. Nato tako, da sodeluje pri pripravi mnenja k letnim poročilom oziroma internim aktom, h katerim daje soglasje Državni zbor RS. Seveda pa spremlja tudi odzive različnih institucij, ki so pristojne za nadzor nad delom fundacije. Ministrstvo deluje v takih primerih skladno s svojimi pristojnostmi.

6. Kdo je lastnik stavbe na Kotnikovi, kjer je ministrstvo; koliko znaša najemnina in koliko ste porabili za vse varnostne sisteme (kartica, s katero se potuje z dvigalom) v zadnjih dveh letih?

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nima lastnih prostorov zato uporabljamo najete prostore na Kotnikovi 28, in sicer 5.973,74 m2 poslovnih površin. Mesečna najemnina znaša 116.175,67 EUR.

Najemodajalci so: Slavko Štepec, Zavod za blagovne rezerve, DZS, Založništvo in trgovina, d. d., Forplan, svetovanje, poslovne storitve in trgovina, d.o.o., Iskra, d. d., DRI upravljanje, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o., Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica, d.v.z..

Za vzpostavitev varnostnega sistema smo v zadnjih dveh letih porabili 6201,60 EUR.

7. Kakšna je dodana vrednost zaposlitve g. Miloša Pavlice?

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je trenutno v pripravi oziroma v postopku sprejemanja 12 zakonov, med njimi tudi nekaj povsem novih sistemskih zakonov. Poleg strokovne priprave besedil zakonov jih je potrebno tudi interesno uskladiti z različnimi deležniki. Večino zakonov je že v času priprave treba uskladiti tudi s socialnimi partnerji. Prav tako je treba vse zakone uskladiti medresorsko, koalicijsko, jih v postopku sprejemanja predstavljati in zagovarjati na odborih, sejah državnega zbora...., za kar je potrebnega veliko napora in časa. Še posebno, ker gre, kot že zapisano, večinoma za sistemske zakone, ki zahtevajo poglobljeno pripravo in intenzivno usklajevanje.

Vse te obveznosti, ki zahtevajo aktivno prisotnost ministrice ali državnega sekretarja, predvsem pa tudi dolgoletne izkušnje Miloša Pavlice - tako politične kot tudi strokovne - so razlogi, da si je ministrica zelo prizadevala Miloša Pavlico dobiti v svojo ekipo. Nenazadnje je Miloš Pavlica v preteklosti v kabinetu predsednika vlade že opravljal

delo državnega sekretarja, zadolženega za socialni dialog. MDDSZ je tudi eno redkih ministrstev, ki je do imenovanja Miloša Pavlice imelo le enega državnega sekretarja.

Aleksandra Klinar BlaznikVodja Službe za odnose z javnostmi