Odsev, st. 14, leto 3

14glasilo Občine Mokronog - Trebelno, december 2010, leto III

2ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Pravijo,da je moč besedev njeni izvirnosti.Ob začetkunovega štiriletnega druženjavam,spoštovani bralciin soustvarjalciglasila Odsev,želimo čaroben božičinvsaj malo pravljični začeteknovega leta,ki naj vsakomur prinese tisto,kar si najbolj želi.

Srečno in zdravo 2011!

Uredništvo glasila Odsev

Občina Mokronog-Trebelno Pod Gradom 2 SI-8230 Mokronog Tel: 07/ 34-98-262, GSM: 041/669-210 Fax: 07/34-98-269 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.mokronog-trebelno.siUradne ureponedeljek, torek in četrtek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. uresreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. urepetek od 8. do 13. ureSPREJEMNA PISARNA: Jožica Samide 07/34 98 260ŽUPAN: Anton Maver, 07/34 98 261, 041/641-647DIREKTORICA OBČINSKE UPRAVE: Mojca Pekolj, 07/34 98 262, 041/669-210SPLOŠNA SLUŽBA in GOSPODARSTVO: Marija Sitar 07/34 98 270

PRAVNA SLUŽBA: Saša Mežnaršič, 07/34 98 268FINANCE IN KMETIJSTVO: Marijana Jereb, 07/34 98 263OKOLJE IN PROSTOR: Uroš Pikl, 07/34 98 264KOMUNALA IN INFRASTRUKTURA: Davorin Fink, 07/34 98 265DRUŽBENE DEJAVNOSTI: Mateja Vrabec, 07/34 98 266Mojca Pekolj Direktorica občinske upraveSVET OBČINE MOKRONOG-TREBELNOTomaž Brzin, Puščava 4, 8230 Mokronog, 041/732-985, [email protected] Deu, Stari trg 29, 8230 Mokronog, 041/620-074, [email protected] Dragan, Cerovec pri Trebelnem 3, 8231 Trebelno, 031/611-301, [email protected] Eržen, Velika Strmica 3, 8231 Trebelno,

041/802-283Alojz Kocjan, Gorenje Laknice 40, 8230 Mokronog, 041/732-985, [email protected] Korošec, Češnjice pri Trebelnem 37, 8231 Trebelno, 041/455-033, [email protected] Kostrevc, Trebelno 2, 8231 Trebelno, 051/351-422, [email protected] Rajer, Slepšek 21, 8230 Mokronog, 041/217-705, [email protected] Starič, Ornuška vas 12. 8231 Trebelno, 041/760-156Gregor Škoporc, Hrastovica 35, 8230 Mokronog, 040/439-837Elizabeta Žlajpah, Stari trg 29, 8230 Mokronog, 041/319-578, [email protected]

Dober dan»Če si ljudje vrednot ne bi delili, bi družba razpadla v prah posameznikov.« (Anton Komet)

In prišlo je močno deževje in dež se je zbiral v poplavni val. Ljudje na Puščavi, v Mokro-nogu, v Čužnji vasi, v dolini Radulje so zgroženo strmeli v splet posledic. Ure so postajale pozne, nočne. Strah pred močjo vode je naraščal do groze. Pogled v narasle vode me je spet prepričal, da so poplave poleg potresa najhujše naravne ujme. Tam je odneslo del ceste, drugje je zemeljski plaz ljudem zaprl pot do doma, nekje je v kleteh voda vse bolj naraščala in uničevala vse, kar je dosegla. Vreče s peskom niso zalegle. In takrat, v tistih hudih urah, žarek svetlobe: gasilci! Po najboljših močeh, z vso po-žrtvovalnostjo so se spoprijeli z ujmo, reševali premoženje ljudi in se trudili za njihovo varnost.Vrednota, ki se je ne da plačati in na katero računamo vsi, občani in tisti, ki smo v lokal-nem prostoru odgovorni za varnost. Hvala, spoštovani gasilci in gasilke. Hvala v imenu vseh, ki so bili deležni vaše pomoči.Hvala tudi v mojem imenu!

Prednovoletni čas nas nehote sili v pričakovanje in želje, da bi v letu, ki prihaja, ostalo vsaj tako, kot je, tiste, ki nosijo še težja življenjska bremena, pa v upanje, da bo bolje.Decembrski čas prinaša tudi tople občutke, druženja in prijetne dogodke. In prav slednje bi vam rad polepšal z željo, da vas spremlja zdravje, mir, toplina in zadovoljstvo.Prijeten božič, čestitke ob dnevu samostojnosti ter vse dobro v prihajajočem letu 2011.Naj bo vaše življenje obarvano s srečo, zdravjem in uspehi.

Župan Anton Maver s sodelavci

Občina Mokronog-Trebelno v sodelovanju s KUD Emil Adamič Mokronog, v času Veselega decembra, organizira za otroke od 1 do 5 let starosti, lutkovno predstavo Dva snežaka z obdarovanjem in sicer v naslednjih terminih:

• predstava za otroke na Trebelnem: nedelja, 26. december 2010, ob 11.00 uri v dvorani večnamenskega doma na Trebelnem,

• 1. predstava za otroke v Mokronogu: nedelja, 26. december 2010, ob 13.00 uri v dvorani Kulturnega doma Mokronog,

• 2. predstava za otroke v Mokronogu: nedelja, 26. decembra 2010, ob 14.30 uri v dvorani Kulturnega doma Mokronog.

Otroci bodo vabila z razporeditvijo predstave prejeli po pošti.

Obvestilo

Občina Mokronog-Trebelno, Občinska uprava

mailto:[email protected]

http://www.mokronog-trebelno.si

3leto III., številka 14, december 2010

Konstitutivna seja Občinskega sveta Občine Mokronog-Trebelno je bila 20. oktobra 2010.Na seji je bilo navzočih 10 članic in članov novoizvoljenega ob-činskega sveta, en član je bil opravičeno odsoten.Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno se je seznanil s poro-čilom Občinske volilne komisije o izidu volitev župana in članov občinskega sveta v občini Mokronog-Trebelno, ki so bile dne 10.10.2010.

Sprejeta sta bila dva ugotovitvena sklepa:• potrjeni so bili mandati članicam in članom Občinskega

sveta Občine Mokronog-Trebelno: Tomaž Brzin, Puščava Peter Deu, Mokronog Franc Dragan, Cerovec pri Trebelnem Rafael Eržen, Velika Strmica Alojz Kocjan, Gorenje Laknice Milica Korošec, Češnjice pri Trebelnem Marko Kostrevc, Trebelno Stanislav Rajer, Slepšek Marjan Starič, Ornuška vas Gregor Škoporc, Hrastovica Elizabeta Žlajpah, Mokronog• potrjen je bil mandat županu Občine Mokronog-Trebelno,

g. Antonu MAVRU.

V Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je OS imenoval: Milico Korošec, Gregorja Škoporca, Stanislava Rajerja, Petra Deua in Rafaela Eržena.

2. redna seja Občinskega sveta Občine Mokronog-Trebelno je bila 10. novembra 2010.Na dnevnem redu je imel 3 točke. Osrednja točka dnevnega reda je bila Imenovanje odborov, komisij in drugih delovnih teles Občinskega sveta

1. Odbor za proračun in finance:

Milica Korošec, Češnjice pri Trebelnem 37, 8231 Trebelno predsednica

Marjan Starič, Ornuška vas 12, 8231 Trebelno članAlojz Kocjan, Gorenje Laknice 40, 8230 Mokronog članFranc Nahtigal, Brezje pri Trebelnem 7, 8231 Trebelno član

Zvonko Preskar, Puščava 15, 8230 Mokronog član

2. Odbor za okolje, prostor in infrastrukturo:

Marjan Starič, Ornuška vas 12, 8231 Trebelno predsednikFranc Dragan, Cerovec pri Trebelnem 3, 8231 Trebelno članGregor Škoporc, Hrastovica 35, 8230 Mokronog članKarolina Koračin, Preloge 22, 8230 Mokronog članicaFranc Glušič, Log 18, 8230 Mokronog član

3.Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem:

Peter Deu, Stari trg 3, 8230 Mokronog predsednikMilica Korošec, Češnjice pri Trebelnem 37, 8231 Trebelno članica

Rafael Eržen, Velika Strmica 3, 8231 Trebelno članAlojzij Gregorčič, Preloge 16 a, 8230 Mokronog članJanez Bregant, Paradiž 4, 8230 Mokronog član

4. Odbor za družbene dejavnosti:

Elizabeta Žlajpah, Stari trg 29, 8230 Mokronog predsednicaTomaž Brzin, Puščava 4, 8230 Mokronog članStanislav Rajer, Slepšek 21, 8230 Mokronog članBranko Zore, Bogneča vas 6, 8231 Trebelno članBožidara Janežič, Lončaričeva ulica 8, 8230 Mokronog članica

5.Statutarno pravna komisija:

Marko Kostrevc, Trebelno 2, 8231 Trebelno predsednikAlojz Kocjan, Gorenje Laknice 40, 8230 Mokronog članElizabeta Žlajpah, Stari trg 29, 8230 Mokronog članicaPeter Deu, Stari trg 3, 8230 Mokronog članFranc Dragan, Cerovec pri Trebelnem 3, 8231 Trebelno član

6. Nadzorni odbor:

Polona Ajdič, Ornuška vas 2, 8231 Trebelno predsednicaJerneja Dragan, Cerovec pri Trebelnem 3, 8231 Trebelno članica

Adriana Zavrl, Most 5, 8230 Mokronog članica

7. Uredniški odbor glasila Odsev:

Stanislav Peček, Ulica Talcev 10, 8230 Mokronog odgovorni urednik

Petra Krnc, Sokolska 12, 8233 Mirna namestnica urednika

Jerneja Dragan, Cerovec pri Trebelnem 3, 8231 Trebelno članica

Miroslav Hrovat, Rožna ulica 10, 8230 Mokronog članMojca Pekolj, direktorica Občinske uprave članicaMilena Hvastija, Čilpah 21, 8231 Trebelno članicaVesna Magovec Regent, Hrastovica 24, 8230 Mokronog lektorica

8. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu:

Marko Kostrevc, predstavnik Občinskega sveta Jože Uhan, predstavnik izvajalca vzdrževanja javne prometne infrastruktureJanez Šenica, predstavnik organa varovanja javnega reda in miru Elizabeta Žlajpah, predstavnica javne zdravstvene ustanoveMarica Tratar, predstavnica javnega zavoda vzgoje in izobraževanjaNataša Mejaš, predstavnica sveta staršev Zvonko Muhič, predstavnik Zveze šoferjev in avtomehanikovDavorin Fink, tajnik SPVCP

9. Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada:

Alojz Dragan, Štatenberk 6, 8231 Trebelno Miran Kočan, Trebelno 48, 8231 TrebelnoMojca Pekolj, direktorica Občinske uprave

Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno


V reševanje vse hujše situacije, so se vključevali številni akterji, tudi jaz. Toda … Predsednik uprave g. Bruno Gričar je bil optimističen vse do zadnjega. Osebno mu verjamem, da se je zelo trudil, da bi Tom rešil, ne morem pa pritrditi vodstvu podjetja, da se je trudilo v pravem času, na pravi način in v pravo smer. 13. oktobra sva s predsednikom uprave direktorju Direktorata za podjetništvo (Ministrstvo za gospodarstvo) predstavila situacijo, v kateri se je znašel Tom. Nič spodbudnega se nismo dogovorili. (Za subvencije za ohranitev delovnih mest naj bi bilo pristojno Ministrstvo za delo, a so tam subvencije že izčrpane, pa še za subvencije obrestnih mer in za garancijo kreditov ni več denarja itd.)

Osebno sem bil v kontaktih z vodstvom novomeškega podjetja ADRIA MOBIL vse od septembra. Po daljših pogovorih z odgovornimi sem prepoznal rešitev za približno polovico zaposlenih v Tomu. Pod-jetje ADRIA MOBIL d.o.o. je bilo namreč še vedno zainteresirano, da ohrani delo zaposlenih v družbi Tom in si tako zagotovi dolgoročno in nemoteno oskrbo s programom oblazinjeno pohištvo. Podjetje Adria Mobil je zato na lokaciji Toma ustanovilo novo podjetje z imenom Adria Oprema. Tu bi za začetek ostalo zaposlenih 41 Tomovih delavcev, po-zneje pa bi se morda zaposlili še drugi delavci s programa oblazinjenega pohištva. Delavcem so bile 25. oktobra ponujene v podpis pogodbe, ki bi jim prinesle kontinuiteto zaposlitve in ohranitev vseh pravic iz delovnega razmerja.

Osebno še vedno menim, to sem povedal tudi na zboru stavkajočih delavcev v Tomu 25. oktobra, da so Tomovi delavci glede na čas in situacijo slovenskega gospodarstva žrtve neustreznih Tomovih po-slovnih odločitev in ekonomsko neupravičenih naložb, vendar pa se za začetek vsaj tistim, ki bi podpisali pogodbo z ADRIA OPREMO ni bati, da bi ostali brez dela. Toda skoraj enotno in tudi iz solidarnosti se zaradi nestrinjanja z vsebino pogodbe za sodelovanje z Adrio Opremo delavci niso odločili.

Zelo žal mi je, da je v občini Mokronog-Trebelno tako reko čez noč ugasnilo največje podjetje. Žal mi je tudi zato, ker je v stečaju hkrati tudi

TOMCOMMERCE s Puščave, pa tudi zato, ker podobna uso-da čaka TOMING Ljubljana, s katerim ima občina sklenjeno pogodbo za dobavo športne opreme za športno dvorano, ki se gradi v Mokronogu (mimogrede: za razrešitev tega problema občina že izvaja postopek za prenos pogodbenih obveznosti na drugega dobavitelja).

Večina Tomovih delavcev se je odločila za status čakajočega na Zavodu za zaposlovanje, nekateri pa že pridno delajo pri Tomovi konkurenci.

Zaradi različnih pogledov na »ponujeno roko« Adria Mo-bila tudi v našem glasilu objavljamo sporočilo, ki ga je 05. novembra za javnost pripravilo vodstvo ADRIA MOBIL, d.o.o.

Osnovni in edini cilj ustanovitve družbe Adria Oprema je bil ohraniti delo zaposlenih v družbi Tom ter tako zagotoviti dolgoročno in nemoteno oskrbo Adrie Mobil s programom oblazinjenega pohištva. Družba Tom bi imela tako zagotov-ljena naročila Adrie Mobil, s tem boljšo likvidnost ter večje možnosti in dodaten čas za sanacijo stanja; delavcem bi bilo zagotovljeno izplačilo plač, ki jih v trenutnih razmerah niso prejemali, Adria Mobil pa bi si zagotovila nadaljnjo kakovost-no in pravočasno oskrbo proizvodnje in kupcev.

Pogodbe, ki so bile ponujene delu zaposlenih v družbi Tom, predstavljajo pravno vzdržen in v praksi preverjen način, ki delavcem prinaša kontinuiteto zaposlitve ter ohranitev vseh pravic iz delavnega razmerja. V primeru uresničitve dogo-vora bi delavci sočasno podpisali pogodbe za določen čas (en mesec) v družbi Adrii Oprema in pogodbo za nedoločen čas v družbi Tom, kjer bi z delom nadaljevali že naslednji dan po končanem delu za določen čas v Adrii Oprema. V obeh pogodbah je bilo zapisano določilo, ki zavezuje obe družbi k ohranjanju kontinuitete zaposlitve in vseh pravic zaposlenih

iz delovnega razmerja, Adria Oprema in Tom pa bi ob tem pod-pisali tudi krovni dokument - sporazum o urejanju in spoštovanju tega dogovora. Zaposlenim je bilo pri tem ponujeno enako plačilo, kot so ga prejemali do sedaj ter zagotovljene vse pravice, ki izhajajo iz njihovih pogodb ter Zakona o delovnih razmerjih (sorazmeren del letnega dopusta, sorazmeren del regresa).

Čas za sprejem odločitve za sprejem dela v Adrii Oprema je bil pogojen z zagotavljanjem redne in pravočasne oskrbe Adrie Mobil. Zaposleni v družbi Tom so bili s to ponudbo seznanjenji neposredno in že v času nastanka težav v družbi Tom. Namen Adrie Mobil nikakor ni bil izvajati pritisk na zaposlene temveč ravno nasprotno – ponudba je bila podana izključno z namenom zagotoviti dolgoročno proizvodnjo oblazinjenega pohištva v Tomu, kakovostno oskrbo Adrie Mobil ter hkrati ohraniti delovna mesta in plačilo delavcem za opravljeno delo. Tudi v primeru, da Tom ne bi uspel sanirati poslovanja, bi družba Adria Oprema lahko nemoteno zagotavljala delo zaposlenim ter nadaljevala s proiz-vodnjo programa oblazinjenega pohištva.

Namen dogovora je bil izključno pozitiven in bi pomenil vza-jemno korist za vse vpletene, saj so za Adrio Mobil obstajali tudi enostavnejši scenariji za zagotavljanje dobave oblazinjenega po-hištva. Končna odločitev glede sprejema ponudbe pa je bila ves čas na strani družbe Tom in njegovih zaposlenih zato se v družbi Adria Mobil distanciramo od vseh namigovanj glede škodljivosti predloga in se nanje ne bomo več odzivali.

P.S. Morda pa je stečaj Toma le vmesno dejanje. Stroji, oprema, krasni proizvodni prostori, vse je ostalo tam, kjer je bilo. Pravijo, da je v vsaki nesreči tudi delček sreče. Morda pa se bo našel kdo, ki bo nadaljeval s Tomovo proizvodnjo. Morda bo nekdo za svojo vzel njegovo lokacijo. Morda ADRIA MOBIL, d.o.o. še ni zaprla zadnjih vrat. Ali pač?

Anton Maver, župan

Stečajni cunami Toma ni obšelTOM, Tovarna oblazinjenega pohištva Mokronog, delniška družba, je še do »včeraj« zagotavljal socialno varnost 125 delavcem v Mokronogu in okoli 60 v Slovenj Gradcu. Še do »včeraj« je bil v ponos državi, po-hištveni industriji pa je predstavljal prestiž. Globalna gospodarska, kriza v kateri se je znašla Slovenija, se je Toma lotila v zadnjem letu. Likvidnostne težave so postale vse bolj resne. Zaradi prezadolženosti je postajalo matično podjetje vse bolj izčrpano. Začelo je zmanjkovati denarja za obresti … Dejanja vodstva in direktorjeva dejanja so ostajala pri obljubah. 24. novembra so delavci siti obljub sami vložili predlog stečajnega postopka.

V zadnjih mesecih ste me pogosto vprašali: „Kaj pa je s trgovi-no v Mokronogu?“ Da je ni več, ste opazili, da se nič ne premika na bolje, tudi. A v ozadju so številni telefonski pogovori, ki sem jih imel z različnimi trgovci – Spar želi devet tisoč prebivalcev v kraju, Eurospin bi le najel 600 kvadratnih metrov pokritih prostorov in ustrezno število parkirišč, Hofer naj bi v dveh do treh letih zrasel v Prelesju, Tuš pa …

Trenutno imamo v Mokronogu eno samo trgovino z živili (Kmetijska zadruga), ki je sicer dobro založena, a konkurenca, ki bi jo prinesla še ena trgovina v kraju, bi dobro dela vsem. Trgovcem, ker bi vedeli, da je pomembno, kaj prodajajo, in kupcem, ker bi lahko izbirali. In to bi se prav gotovo poznalo

tudi v proračunu gospodinjstev. Nekdanja Tuševa franšiza v spodnjem delu Mokronoga naj bi

se prejšnji mesec odprla. A tik pred zdajci je nečesa zmanjkalo … Poguma, motivacije, energije, denarja? Za zagon trgovine v Mokronogu bi bilo treba zagotoviti od 25 do 30 tisoč evrov za nakup zaloge (ob tem velja povedati, da je Tuš na sodelovanje pripravljen), hkrati pa bi moral biti nekdo dovolj pogumen in pripravljen sprejeti izzive, ki jih trgovina prinaša, se soočiti z željami in potrebami kupcev in ponuditi tisto nekaj več, zaradi česar bi trgovina v vseh svojih razsežnostih lahko zaživela. Po-znate tega nekoga?

Anton Maver, župan

Trgovina – izziv za pogumnega


V reševanje vse hujše situacije, so se vključevali številni akterji, tudi jaz. Toda … Predsednik uprave g. Bruno Gričar je bil optimističen vse do zadnjega. Osebno mu verjamem, da se je zelo trudil, da bi Tom rešil, ne morem pa pritrditi vodstvu podjetja, da se je trudilo v pravem času, na pravi način in v pravo smer. 13. oktobra sva s predsednikom uprave direktorju Direktorata za podjetništvo (Ministrstvo za gospodarstvo) predstavila situacijo, v kateri se je znašel Tom. Nič spodbudnega se nismo dogovorili. (Za subvencije za ohranitev delovnih mest naj bi bilo pristojno Ministrstvo za delo, a so tam subvencije že izčrpane, pa še za subvencije obrestnih mer in za garancijo kreditov ni več denarja itd.)

Osebno sem bil v kontaktih z vodstvom novomeškega podjetja ADRIA MOBIL vse od septembra. Po daljših pogovorih z odgovornimi sem prepoznal rešitev za približno polovico zaposlenih v Tomu. Pod-jetje ADRIA MOBIL d.o.o. je bilo namreč še vedno zainteresirano, da ohrani delo zaposlenih v družbi Tom in si tako zagotovi dolgoročno in nemoteno oskrbo s programom oblazinjeno pohištvo. Podjetje Adria Mobil je zato na lokaciji Toma ustanovilo novo podjetje z imenom Adria Oprema. Tu bi za začetek ostalo zaposlenih 41 Tomovih delavcev, po-zneje pa bi se morda zaposlili še drugi delavci s programa oblazinjenega pohištva. Delavcem so bile 25. oktobra ponujene v podpis pogodbe, ki bi jim prinesle kontinuiteto zaposlitve in ohranitev vseh pravic iz delovnega razmerja.

Osebno še vedno menim, to sem povedal tudi na zboru stavkajočih delavcev v Tomu 25. oktobra, da so Tomovi delavci glede na čas in situacijo slovenskega gospodarstva žrtve neustreznih Tomovih po-slovnih odločitev in ekonomsko neupravičenih naložb, vendar pa se za začetek vsaj tistim, ki bi podpisali pogodbo z ADRIA OPREMO ni bati, da bi ostali brez dela. Toda skoraj enotno in tudi iz solidarnosti se zaradi nestrinjanja z vsebino pogodbe za sodelovanje z Adrio Opremo delavci niso odločili.

Zelo žal mi je, da je v občini Mokronog-Trebelno tako reko čez noč ugasnilo največje podjetje. Žal mi je tudi zato, ker je v stečaju hkrati tudi

TOMCOMMERCE s Puščave, pa tudi zato, ker podobna uso-da čaka TOMING Ljubljana, s katerim ima občina sklenjeno pogodbo za dobavo športne opreme za športno dvorano, ki se gradi v Mokronogu (mimogrede: za razrešitev tega problema občina že izvaja postopek za prenos pogodbenih obveznosti na drugega dobavitelja).

Večina Tomovih delavcev se je odločila za status čakajočega na Zavodu za zaposlovanje, nekateri pa že pridno delajo pri Tomovi konkurenci.

Zaradi različnih pogledov na »ponujeno roko« Adria Mo-bila tudi v našem glasilu objavljamo sporočilo, ki ga je 05. novembra za javnost pripravilo vodstvo ADRIA MOBIL, d.o.o.

Osnovni in edini cilj ustanovitve družbe Adria Oprema je bil ohraniti delo zaposlenih v družbi Tom ter tako zagotoviti dolgoročno in nemoteno oskrbo Adrie Mobil s programom oblazinjenega pohištva. Družba Tom bi imela tako zagotov-ljena naročila Adrie Mobil, s tem boljšo likvidnost ter večje možnosti in dodaten čas za sanacijo stanja; delavcem bi bilo zagotovljeno izplačilo plač, ki jih v trenutnih razmerah niso prejemali, Adria Mobil pa bi si zagotovila nadaljnjo kakovost-no in pravočasno oskrbo proizvodnje in kupcev.

Pogodbe, ki so bile ponujene delu zaposlenih v družbi Tom, predstavljajo pravno vzdržen in v praksi preverjen način, ki delavcem prinaša kontinuiteto zaposlitve ter ohranitev vseh pravic iz delavnega razmerja. V primeru uresničitve dogo-vora bi delavci sočasno podpisali pogodbe za določen čas (en mesec) v družbi Adrii Oprema in pogodbo za nedoločen čas v družbi Tom, kjer bi z delom nadaljevali že naslednji dan po končanem delu za določen čas v Adrii Oprema. V obeh pogodbah je bilo zapisano določilo, ki zavezuje obe družbi k ohranjanju kontinuitete zaposlitve in vseh pravic zaposlenih

iz delovnega razmerja, Adria Oprema in Tom pa bi ob tem pod-pisali tudi krovni dokument - sporazum o urejanju in spoštovanju tega dogovora. Zaposlenim je bilo pri tem ponujeno enako plačilo, kot so ga prejemali do sedaj ter zagotovljene vse pravice, ki izhajajo iz njihovih pogodb ter Zakona o delovnih razmerjih (sorazmeren del letnega dopusta, sorazmeren del regresa).

Čas za sprejem odločitve za sprejem dela v Adrii Oprema je bil pogojen z zagotavljanjem redne in pravočasne oskrbe Adrie Mobil. Zaposleni v družbi Tom so bili s to ponudbo seznanjenji neposredno in že v času nastanka težav v družbi Tom. Namen Adrie Mobil nikakor ni bil izvajati pritisk na zaposlene temveč ravno nasprotno – ponudba je bila podana izključno z namenom zagotoviti dolgoročno proizvodnjo oblazinjenega pohištva v Tomu, kakovostno oskrbo Adrie Mobil ter hkrati ohraniti delovna mesta in plačilo delavcem za opravljeno delo. Tudi v primeru, da Tom ne bi uspel sanirati poslovanja, bi družba Adria Oprema lahko nemoteno zagotavljala delo zaposlenim ter nadaljevala s proiz-vodnjo programa oblazinjenega pohištva.

Namen dogovora je bil izključno pozitiven in bi pomenil vza-jemno korist za vse vpletene, saj so za Adrio Mobil obstajali tudi enostavnejši scenariji za zagotavljanje dobave oblazinjenega po-hištva. Končna odločitev glede sprejema ponudbe pa je bila ves čas na strani družbe Tom in njegovih zaposlenih zato se v družbi Adria Mobil distanciramo od vseh namigovanj glede škodljivosti predloga in se nanje ne bomo več odzivali.

P.S. Morda pa je stečaj Toma le vmesno dejanje. Stroji, oprema, krasni proizvodni prostori, vse je ostalo tam, kjer je bilo. Pravijo, da je v vsaki nesreči tudi delček sreče. Morda pa se bo našel kdo, ki bo nadaljeval s Tomovo proizvodnjo. Morda bo nekdo za svojo vzel njegovo lokacijo. Morda ADRIA MOBIL, d.o.o. še ni zaprla zadnjih vrat. Ali pač?

Anton Maver, župan

BOŽIČNI KONCERTso pripravile pevke DPŽ Tavžentrože

s solistko Ivico Kocjan Anderlič in solistom Jernejem Žagarjem

Vljudno vabljeniv nedeljo, 26. 12. 2010, ob 18. uriv cerkev sv. Križa na Trebelnem

V primeru sprejema bi ponudba Adrie Mobil prinesla vzajemno koristV letu 2009 sta novomeški družbi Adria Mobil, d. o. o., ter Revoz, d. d., sklenili dogovor o začasni prezaposlitvi dela za-poslenih. Dogovor je prinašal vzajemne koristi tako podjet-jema kot tudi zaposlenim, ki so pri tem ohranili kontinuiteto zaposlitve ter vse pravice iz delavnega razmerja. Ta dogovor je bil kasneje prepoznan kot primer dobre prakse sodelo-vanja v gospodarstvu in je predstavljal podlago za sklenitev dogovora med družbama Adria Mobil in Tom.

Zimska službaZimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil potrebnih

za omogočanje prevoznosti cest in varnosti prometa v zimskih razmerah. V občini Mokronog-Trebelno se zimska služba izvaja ločeno glede na lokalne ceste in javne poti ter obsega predvsem pluženje snega in posipavanje proti poledici.

Zimsko službo na lokalnih cestah izvaja po koncesijski pogodbi CGP – Cestno in gradbeno podjetje Novo mesto d. d., zimsko službo na javnih poteh pa izvajajo lokalni iz-vajalci, ki imajo z občino sklenjene pogodbe za posamezno sezono.

Izvajalci pričnejo z izvajanjem zimske službe po tem, ko zapade 5 cm južnega oziroma 10 cm sipkega snega, posipanje pa se začne takoj, ko se na cestišču pojavi poledica oziroma ko vremenska napoved napoveduje veliko verjetnost le-te.

Dodatno imamo ob nevarnejših, izpostavljenih klan-cih nameščene zabojnike s soljo, s katero lahko občani omenjene nevarne odseke sami ustrezno posujejo. Da so zabojniki napolnjeni s posipnim materialom (sol, pe-sek) so dolžni poskrbeti uporabniki javnih poti sami. V občini Mokronog-Trebelno si bomo še naprej prizadevali, da bi v zimskih razmerah na cestah v naši občini bilo čim manj nevšečnosti, uporabnike cest pa prosimo za razumevanje in prilagoditev potreb vožnje zimskim razmeram.

V primeru vprašanj oziroma pripomb z izvajanjem zimske službe se občani lahko obrnejo na Občinsko upravo (Davorin Fink) na tel.: 07/34-98-265 oz. gsm: 051 641 647 oziroma di-rektno na spodaj navedenega izvajalca.

Zimsko službo na javnih poteh izvajajo naslednji izvajalci:

• Območje naselij Dolenje Laknice, Gorenje Laknice, Priča, Srednje Laknice, Sveti Vrh in Bruna vas - Tež-ka gradbena mehanizacija, Toni Grabnar s. p., telefon: 041/642-501

• Območje naselij Bitnja vas, Bogneča vas, Cerovec, Češ-njice, Jagodnik, Lahko, Ornuška vas, Podturn, Radna vas, Štatenberk - Gradbena mehanizacija Primož Pugelj s. p., telefon: 041/726-626

• Območje naselij Brezovica in Zabukovje - Tesarstvo in krovstvo, Jože Grlica s.p, telefon: 041/636-752

• Območje naselij Škarpa, Hrastovica, Most, Beli grič, Gorenja vas, Križni Vrh, Mokronog, Ostrožnik, Vrh, Žempoh in Log – Janez Bregant, telefon: 041/609-264

• Območje naselij Martinja vas, Preloge, Pugled, Puščava, Ribjek, Slepšek - Branislav Kos, telefon: 031/304-351

• Območje naselij Cikava, Drečji Vrh in Mirna vas - Kra-lovš, Transporti in gradbena mehanizacija d. o. o., telefon: 031/250-321 (Grabnar Jožko)

• Območje naselij Čužnja vas, Jerenga in Mirna vas - Ro-man PIŠKUR, telefon: 041/614-455;

• Območje naselij Maline in Trebelno - Alojz KRAMŽAR, telefon: 041/865-503;


Otroci pomagajo otrokomNa pobudo OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas (pri Škofji Loki) in v sodelo-vanju z RK Slovenija je bil v Tednu Rdečega križa razpisan likovni natečaj OTROCI POMAGAJO OTROKOM, z žlahtnim namenom: »Otroci naj bi se zavedali predvsem socialnih razlik, razvijali naj bi kulturo medseboj-nega razumevanja in spoštovanja ter iskali rešitve k boljšemu življenju.

S kreativnimi likovnimi motivi in idejami ter z doživetim in občutenim likovnim izražanjem že-limo otroke vzpodbuditi k iskanju rešitev, kako si lahko otroci pomagajo v kakršni koli stiski v tem kriznem času.« Na natečaju je sodelovalo 39 šol, 77 oddelkov, 71 učiteljev, poslanih pa je bilo 478 likovnih del. Med likovnimi deli v skupini 2. triada osnovne šole je strokovno žirijo najbolj prepričala slika Mokronožanke KLARE

PUCELJ ŠOBERL, učenke 5. r. Osnovne šole Mokronog. Nagrado ji je 20. novembra, na zaključni slovesnosti v Gorenji vasi, izročil generalni sekretar RK gospod Janez Pezelj. K nagradi je bil priložen tudi darilni bon, ki bo nagrajenki in še trem članom družine omogočil brezplačen vikend veselja na Debelem rtiču. Klari in njeni mentorici, ge. Marici Tratar, iskreno čestita tudi naše uredništvo. Nagrajeno sliko objavljamo na naslovnici.

REPUBLIKA SLOVENIJAUPRAVNA ENOTA TREBNJEODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVEGoliev trg 5, 8210 Trebnjet: 07 34 82 252, f: 07 34 82 270, www.upravneenote.gov.si/trebnje/, e: [email protected]

Potek veljavnosti večjega števila osebnih izkaznic ter pravočasna pridobitev nove osebne izkaznicePo podatkih Ministrstva za notranje zadeve Repu-blike Slovenije do konca leta 2010 poteče veljavnost osebnih izkaznic 1500-tim državljanom z območja Upravne enote Trebnje. Večini osebnih izkaznic poteče veljavnost ravno v mesecu novembru in de-cembru. Pričakujemo povečano število vlog in s tem podaljšanje roka za izdelavo osebnih izkaznic, zato v izogib daljšim čakalnim vrstam, vse državljane pozivamo, da preverijo veljavnost svojih osebnih izkaznic ter vlogo za izdajo nove osebne izkaznice vložijo pravočasno.

Dodatne informacije: Osebna izkaznica ni obvezen dokument za mlado-letne državljane, mora pa jo imeti vsak polnoleten državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Slove-niji, če nima druge veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (torej čenima veljavnega potnega lista, vozniškega dovolje-nja, obmejne prepustnice, orožnega lista ipd.). Vloga za izdajo osebne izkaznice se lahko vloži le osebno, na katerikoli upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Vlogo za izdajo osebne izkaznice mladoletne osebe, vloži zakoniti zastop-nik. Otrok po dopolnjenem 8 letu starosti, mora biti ob vlogi navzoč. Vlogi je potrebno predložiti foto-grafijo ali potrdilo z referenčno številko iz sistemaE-fotograf (slika v digitalni obliki) ter staro osebno izkaznico, ki jo uradna oseba uniči.Cena, ki vsebuje plačilo obrazca s personalizacijo in upravno takso, znaša: - 16,70 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 10

let (za polnoletne državljane); - 13,16 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 5 let

(za državljane od 3 do 18 leta starosti);- 13,16 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 3 let

(za državljane do 3 leta starosti).

Osebna izkaznica je dokument za izkazovanje istovetnosti ter državljanstva, z veljavno osebno izkaznico pa lahko slovenski državljani tudi po-tujejo in sicer v Avstrijo, Andoro, Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Ciper, Češko, Črno Goro, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Irsko, Italijo, Islandijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Makedonijo, Nemčijo, Nizo-zemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Srbijo, Španijo, Švedsko, Švico in Veliko Britanijo.

Trebnje, oktober 2010

IZJAVA ZA JAVNOST OO NSi TREBNJE

Trebnje, 6. december 2010

Mirna le še korak do svoje občineObčinski odbor Nove Slove-nije Trebnje pozdravlja od-ločitev Ustavnega sodišča, ki je danes Državnemu zboru

naložilo, da ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku dveh mesecev in ustanovi občini Mirna in Ankaran. Obžalujemo, da so se zaradi političnih in gospodarskih interesov, postopki za ustanovitev nove ob-čine tako dolgo vlekli. Poslanci DZ so z današnjo odločitvijo Ustavnega sodišča prejeli veliko nezaupnico.

Predsednik DZ bo moral nato v 20 dneh razpisati volitve občinskih svetov in županov tako v novih dveh občinah, kot v obeh občinah, iz katerih se bosta izločili, torej v Občini Trebnje in Mestni občini Koper.

Spomnimo naj, da so se prebivalci Mirne na referendumu skoraj plebis-citarno izrekli za novo občino. Nova Slovenija se vedno zavzema za nove občine tam, kjer so se zanje odločili prebivalci. Da so manjše občine tudi uspešne, dokazujejo leta 1994 ustanovljene občine. Vlada naj opusti svojo zgrešeno strategijo, da nadaljnje ustanavljanje občin ni smiselno.

V Novi Sloveniji upamo, da DZ tokrat s popravkom zakona o ustano-vitvi občine Mirna in Ankaran, ne bo zavlačeval.

Občinski odbor NSi Trebnje

Generalni sekretar RKS Janez Pezelj izroča Klari nagrado


Medena malica V vrtcu Mokronožci smo v povezavi s Čebelarsko zvezo Slovenije že četrto leto organizirali dobrodelno akcijo z geslom »En dan med slovenskih čebelarjev za zaj-trk v naših vrtcih«. Akcijo v letošnjem letu podpira tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki je svoje sporočilo otrokom zapisal v zgibanki, ki so jo čebelarji razdelili otrokom in strokovnim delavkam. Akcijo smo v našem vrtcu poimenovali Medena malica. V uvodu so se otroci pred-stavili s kratkim simpatičnim programom, ki sta ga nadaljevala učenca čebelarskega krožka v popolni čebelarski opremi. Na kratko sta predstavila čebelo in njen pik ter spretno odgovarjala na vsa zastavljena vprašanja.Z obloženih mizic je ves čas prijetno dišalo in vabilo vse udeležence na medeno malico, ki so jo pripravili otroci in vzgojiteljice

vrtca. Težko se je bilo odločiti med števil-nimi medenimi sladicami in napitki, ki so bili skrbno pripravljeni in dekorirani. Vse pripravljene jedi so bile zelo okusne, energijsko bogate in zdrave.Gosti, med katerimi so bili čebelarji, župan, višja svetovalka za družbene dejavnosti in ravnateljica, so iz otroških rok prejeli

skromno darilce, ki jih bo še nekaj časa spominjalo na medeno malico. V zahva-lo za prijetno druženje je župan Občine Mokronog Trebelno otrokom vseh skupin poklonil zanimive igrače.Medena malica je bila prijetna in koristna. Takih in podobnih srečanj pa si želimo tudi v bodoče. Polona Kralj Zupančič

Utrinki iz vrtca MokronožciOBISK EKOKMETIJE ZIHERLCilj prvega jesenskega pohoda za športni program ZLATI SONČEK, ki ga izvaja starejša skupina vrtca Mokronožci, je bil obisk EKOKMETIJE ZIHERL v Ostrožniku. Preizkusili smo se v spretnostih pri domačih opravilih: luščenje fižola, iskanju semen sončnic in buč, trenju lešnikov in ličkanju koruze. Gospa Malči nas je pogostila z do-mačim čajem in suhimi sadjem. Za nova doživetja in prijetne izkušnje se ji prav lepo zahvaljujemo.OGLED ČEBELJAKAOtroci starejše skupine SOVICE smo se novembra odpravili na 2. pohod za športni program Zlati sonček. Pot nas je pripeljala na Sv. Vrh k družini Oštir, kjer smo si ogledali novi čebelnjak in čebelarske pri-pomočke. Kljub hladnemu in vetrovnemu vremenu pa smo videli tudi kar nekaj čebelic, za katere smo s skupnimi močni

pobarvali nove panje, ki bodo krasili čebel-njak. Oštirjevi so nas pogostili s kruhom in domačim medenim namazom, mi pa smo se polni lepih vtisov in novega znanja o čebelah vrnili nazaj v vrtec.

OBISK GASILCEVOb zvokih gasilske sirene so se otroci skupi-ne SOVICE in METULJI v gasilskem vozilu odpeljali do gasilnega doma v Mokronogu. Tam so si nadeli gasilske čelade in se ob gašenju z vodo spremenili v male gasilce. Gasilcem PGD Mokronog se zahvaljujemo za poučno sodelovanje, v katerem smo spo-

znali njihov pogum in spretnosti.

OBISK MIKLAVŽATudi v vrtcu se je oglasil MIKLAVŽ in ob-daril otroke s kopico raznovrstnih knjig, na mizi pa se je znašlo tudi nekaj šib in pečenih parkeljcev. Le komu so bili namenjeni, saj so v našem vrtcu samo pridni otroci?OBISK MOKRONOŽICV teh prazničnih dneh so nas obiskale tudi Mokronožice in v vrtcu je spet lepo zadišalo, saj so skupaj z otroki spekle slastne pletenice za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Strokovne delavke vrtca Mokronožci


Tehniški dan malo drugačeV ponedeljek, 11. 10. 2010, smo se učenci 9. razreda OŠ Mokronog z radovednostjo odpravili v Eko terme Snovik, da bi nam tam

predstavili, kako varujejo naravo z uporabo lesne biomase in s sončnimi zbiralniki. Najprej so nam na kratko predstavili Eko terme Snovik – njihovo sobivanje z naravo in uspeh pri tem. Zatem pa smo bili na

vrsti mi, da podrobneje spoznamo načine pridobivanja električne energije in ogrevanja. Razdelili smo se v skupine, kjer smo ob priloženi literaturi napisali povzetke in jih predstavili. Naučili smo se, kaj sploh je lesna biomasa in zakaj je okolju prijaz-na. Dobro smo si zapomnili, da sončne celice sončno toploto pretvarjajo v električno energijo, zbiralniki pa v toploto. Izvedeli smo, zakaj se lesna biomasa ne uporablja toliko, če se pa, se na daljše obdobje izkaže kot modra odločitev. Po malici smo si v dveh skupinah ogledali, kako je to v resnici. Odčitavali smo temperature, pogledali peč, šli v prostore pod bazeni, kjer smo videli, kje voda kroži. Povedali so nam, da za prečiščevanje vode uporabljajo pesek, in pokazali posebne kroglice za prečišče-vanje odpadne vode, ki gre nazaj v potok. Na koncu smo pokukali v sodobno opremljene, a kljub temu okolju prijazne hiške. Najverjetneje se ne bi nihče upiral kakšnemu tednu v Snoviku. Kljub temu pa nas je avtobus že čakal in tako smo preživeli lep, poučen tehniški dan.

Tina Zupančič, 9. b

Snežna odeja in od mraza pordela lička nakazujejo, da je tu zima, z njo pa konec leta. Da bi bil odhod starega leta bolj sve-čan, smo v petek, 3. decembra, delavci in učenci OŠ Mokronog, Podružnice Trebelno ter vrtca Mokronožci priredili kar dva praznična dogodka.

Prvi se je odvijal v kulturnem domu, kjer so se predstavili vsi pevski zbori ma-tične in podružnične šole. Pod vodstvom

zborovodkinj Jelke Gregorčič Pintar in Ivice Kocjan Anderlič je iz grl naših na-dobudnih pevcev zadonela vesela pesem. Na prireditvi so se z glasbeno pravljico predstavile tudi učenke izbirnega predmeta glasbeni projekt.

Po koncertu pa so se obiskovalci lahko odpravili še na Praznični sejem v šolo. Na hodnikih so jih že pričakale stojnice s številnimi novoletnimi okraski, aranžmaji,

šatuljami, darilnimi vrečkami, voščilnica-mi, ogrlicami, dišalo pa je tudi po piškotkih in sivki. Lično narejeni izdelki so kmalu našli nove lastnike. Gotovo so kupce vodile tudi dobrodelne misli, saj bomo zbrani denar namenili v šolski sklad za sofinan-ciranje šole v naravi.

Ob koncu bi se rada zahvalila vsem stro-kovnim delavcem šole in vrtca ter otrokom, da so se tako odgovorno lotili tega projekta, in seveda staršem ter ostalim obiskovalcem, da so se tako številčno odzvali našemu povabilu. Stanka Ban Virant

Praznično popoldne


Za strpno in socialno sožitje vseh generacij

Že deseto leto zapored so v Ljubljani priredili Festival za tretje življenjsko obdobje, ki se je odvijal tri dni, od 29. septembra do 1. oktobra 2010.

Skozi številne delavnice, prireditve in predavanja so predstavili pomembnost pravilnega odnosa med generacijami in zdravega načina življenja.

Na odprtju festivala, 29. septembra, je sodelovala tudi učenka naše šole Tina Zupančič. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je prebrala svoj spis na temo starejših, revščine in prijateljstva, ki je bil razpisan v lanskem šolskem letu v okviru 10. festivala za tretje življenjsko obdobje. Izmed 362 sodelujočih otrok je njen spis v tretji triadi osnovnih šol najbolj navdušil. Tina je tako zmagala na literarnem natečaju in bila nagrajena z branjem na otvoritvi festivala in s praktično nagrado.

Samo odprtje festivala je bilo sestavljeno iz številnih uvodnih govorov in nagovorov. Med njimi naj omenim nagovor dr. Pavla

Gantarja, predsednika državnega zbora, in gospe Mateje Kožuh Novak, predsednice Zveze društev upokojencev Slovenije. Le-ta je izvrstno predstavila svoje (in njenih vrstnikov) želje ter poglede na današnji čas. Program odprtja so popestrili tudi pevski zbori in orkester ter druge glasbene in dramske točke.

Festival pri marsikaterem človeku zbudi zavest, da so v življenju pomembne prav vse tri generacije, ker dve izmed teh ne bi zmogli brez tretje.

Ana Penca, 9. a

P. S.: Tina je na prireditev povabila tudi ravnateljico Osnovne šole Mokronog Zvonimiro Kostrevc, sošolko Ano Penca, svoje starše in sestri. Vsem se zahvaljujem, da so si vzeli čas in Tino spremljali ob pomembnem dogodku, Tini pa čestitam za doseženi uspeh.

Vesna Magovec Regent

Desa MUCK: KONČNO SREČNA!V nedeljo, 16. januarja 2011, ob 16. uri na Trebelnem

v dvorani večnamenskega doma bo gostovala pisateljica, filmska in gledališka igralka, humoristka in televizijska

zvezda Desa Muck z lastno monokomedijo Končno srečna!

Če je v Kranjski gori Kekče-va dežela, pri Slovenj Gradcu Dežela škratov, če pod Olim-sko goro lahko vstopite v svet pravljic, v Velenju vas pova-bijo na Pikin festival… zakaj ne bi v Mirnski dolini imeli MAKRONOVA, doživljajsko turističnega kompleksa s prav-ljičnimi objekti in ustreznim programom, kjer je z logistiko okolja možno nekajurno, ce-lodnevno ali celo večdnevno organizirano bivanje.

Gre torej za domovanje že uveljavljenih in avtohtonih škratov Mokronožcev, po-stavljeno v naravnem zatišju, ob gozdu, z živo vodo in ne predaleč od urejene ceste. Prostor bi moral biti dovolj velik, da bi po postavitvi teht-no izbrane startne zasnove

naselja dovoljeval širjenje. Vsi objekti v naselju bi bili prepro-sti, ne dragi in že z zunanjim izgledom pripovedni, hkrati pa usposobljeni za nudenje različnih možnosti doživljanja in oživljanja pravljičnega sveta skozi razne dejavnosti, igre, delavnice, projekcije, rekre-acijo… z možnostjo nakupa spominkov, fotografiranja sškrati, s posebnimi poštnimi storitvami in seveda s ponudbo domačih izdelkov izbranih vrst. V bistvu običajne stvari, le na malo drugačen in sproščen način, za aktivno doživljanje in ustvarjanje pravljičnega sveta, za druženje zabavnega s koristnim, za doživljanje pro-stega časa na drugačen način. Gre tudi za oživljanje in osmiš-ljanje stvari, ki jih prostor že

ponuja. Vsebino bi polnil stalni in gostujoči program.

To je skop povzetek moje idejne zasnove, ki sem jo pre-veril pri nekaterih strokovnja-

kih različnih profilov in no-vembra s skupino poznavalcev - dr. Marko Koščak, German Lamovšek, Marko Kapus (mag. Franc Hočevar je bil službeno zadržan) - predstavil županu g. Antonu Mavru in direkto-rici občinske uprave ge. Mojci Pekolj. Potrjena je bila teza, da ideja, čeprav vezana na Mokronog, že v svoji osnovi dokazuje in povezuje geograf-sko, zgodovinsko in kulturno celoto Mirnske doline, hkrati pa jo večplastno vzpodbuja, saj realizacija, med drugim, ponuja tudi ekonomske učin-ke, redno in sezonsko delo, ter možnost dopolnilnega zasluž-ka. Iz teh dejstev je ideja gotovo vredna razmisleka izbranega strokovnega tima, razmisleka Mirnske doline in razmisleka o skupnem nastopu Mirnske doline za evropska sredstva.

Stane Peček

Na podelitvi v Cankarjevem domuZ leve proti desni: Ana Penca, Tina Zupančič (nagrajenka), ravnateljica Zvonimira Kostrevc in mentorica Vesna Magovec Regent

Makronovo


Znanje predstavlja pomemben del razvoja in obstoja sleherne družbe. Kljub temu je vrednota, ki je v množici drugih vse preveč-krat prezrta. Brez znanja ni razvoja gospo-darstva, ni uspešnega kmetovanja, čudovite umetnosti niti prijetnega oddiha. Znanje in posledice le-tega nas obkrožajo povsod in ves čas. Zato znanje ni le sopotnica mladih, pač pa vseh, aktivnih in upokojencev.

Tehnologija se nenehno razvija. Ta pa ni prisotna le v podjetjih pač pa nujna sprem-ljevalka našega vsakdana. Z njenimi spre-membami se srečamo na vsakem koraku: v dnevni sobi, ob uporabi televizije z nešteto možnostmi, v kuhinji v krogu čarobnih gospodinjskih pripomočkov, na pošti, banki in drugih institucijah, ki nas prijaz-no vabijo, da uporabljamo njihove spletne storitve v izogib čakanju pred okenci, in še bi lahko naštevali.

Naše znanje v primerjavi s tehnološkim napredkom nenehno zastareva, zato ga mo-ramo ves čas nadgrajevati in posodabljati. Center za izobraževanje in kulturo Trebnje se je z namenom, da tudi občanom občine

Mokronog-Trebelno omogoči tovrstno izobraževanje, uspešno prijavil na Javni razpis MŠŠ za sofinanciranje izobraževal-nih programov za dvig ravni pismenosti za obdobje od 2010 do 2013 in bil uspešen. V sklopu omenjenega razpisa bodo v pri-hodnjih mesecih na voljo številna brez-plačna izobraževanja za pridobitev znanj v okviru različnih programov računalniške pismenosti za odrasle in usposabljanj za življenjsko uspešnost: Most do izobrazbe, Beremo in pišemo skupaj, Izzivi podeželja ter Branje za znanje, za zabavo. Udeležen-cem bo omogočeno brezplačno usvajanje znanja s področja računalništva, aktivnega državljanstva, vseživljenjskega učenja ter socialne spretnosti: kako se učiti, kako pomagati otrokom pri opismenjevanju, kako pridobljeno znanje uporabljati in konkurirati na trgu dela, kako znanje upo-rabiti v opravljanju in razvoju dejavnosti na podeželju ter kako nam pri tem lahko pomaga računalnik in druga informacijska tehnologija.

Programe bo sofinanciralo Ministrstva za

šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad, izvajali pa se bodo tudi v krajih občine Mokronog-Trebelno. Prve skupine bodo z delom začele že v januarju 2011. Zato vas vabimo k vpisu. Prijave in informacije o programih dobite v tajništvu CIK Trebnje, na telefonski številki 07 / 34 82 103 ali po elektronski pošti [email protected].

Hkrati želimo vsem občanom Občine Mokronog – Trebelno srečno, uspešno in z ogromno novega znanja bogato leto 2011!

M. H.

ZahvalaVsem, ki ste nam kakor koli pomagali (ali nam še boste) pri zbiranju dobitkov za srečelov, ki je potekal v okviru decembr-ske prireditve v OŠ Mokronog, se iskreno zahvaljujemo za pomoč. Sredstva, zbrana pri srečelovu, bomo namenili za valeto.V naslednjem letu vam želimo vse lepo v upanju, da boste v hitrem načinu življe-nja vedno našli čas za sočloveka.

Učenci 9. razredov Osnovne šole Mokronog

Danes se zdi, da se svet vrti okrog mlaj-še, predvsem pa srednje generacije. Ob tem pa pozabljamo, kako pomembna in hkrati zapostavljena je starejša generacija.

Samo pomislimo, kaj so preživele naše babice, dedki in tudi starši. V vseh teh letih so bili priča ogromnim in mnogim spremembam predvsem v tehnologiji, ki posledično korenito spreminja način živ-ljenja. V tem hitrem tempu pozabimo, da so tudi oni tam, da so morali sprejemati težke odločitve, nekatere odločitve pa niso bile njihove, ampak odločitve staršev. Ko se odpravimo v službo ali pa na daljše po-tovanje, sploh ne pomislimo, da bi malo poklepetali po telefonu. Samo kratek kle-pet bi jim pomenil ogromno, posebej pa tistim, ki živijo sami brez družbe. Starejši ljudje nosijo v sebi ogromno, kar nam lahko pride prav. Kljub temu da jim vid, sluh ter spomin slabi, se kristalno jasno spomnijo dogodkov iz otroštva.

Ko grem na obisk ali na počitnice k babici in mi pripoveduje dogodke iz otroštva, se res pošteno nasmejeva. Včasih pa pove, da jim ni bilo tako lepo, da so si marsikaj želeli, pa niso mogli imeti. Ne govori o materialnih dobrinah, temveč o njihovih željah po šolanju. Niso imeli tako odprtega, temveč čemernega očeta.

Doda še, da mu ne zameri, saj razmere niso bile človeku prijazne. Uživam ob klepetu in opazim, da njej kar sijejo oči, da lahko tako poklepeta. Iz vseh pripo-vedi izlušči rdečo nit, v kateri se skrivajo koristni nasveti. Te si zares zapomnim in jih upoštevam. Prav tako pa skrivajo odlične nasvete za srednjo generacijo – za naše starše, če jim le prisluhnejo.

Večkrat na skrivaj občudujem te ljudi, ker tako dobro prenašajo bolečino in ne dovolijo, da bi jim bila ovira. Živijo z njo v upanju, da bo kmalu minila. Včasih imam potem kar slabo vest – jaz tarnam za vsak zbodljaj – oni pa tiho preživljajo neznosne bolečine, pa kljub tem ne odnehajo.

Na kavo večkrat pridejo babičine pri-jateljice, nekatere še iz rosnih let. Zberejo se za mizo in klepetajo. Večkrat se zasliši glasni krohot. Ob klepetu in smehu pa skoraj pozabijo na kavo. Pomembno jim je le druženje, tisti trenutek. Srednja gene-racija pa se zbira v posebnih društvih, kjer spoznava nove prijatelje. Mit, da v starosti ne sklepamo novih prijateljstev, sploh ne drži. V domovih za starejše občane vsi počasi postanejo prijatelji. Le kako ne bi, saj preživijo večino časa skupaj.

Ko se dve stari prijateljici ali pa prijate-lja, ki sta skupaj služila vojsko, povežeta

in obnovita pretrgane stike, imata ob-čutek, kot da je nekaj tako daleč postalo tako blizu. Moja babica gre k svoji stari prijateljici na obisk vsaj enkrat na leto (po navadi za praznike). Kljub redkim sreča-njem pa so vsi prijatelji in se ohranjajo v lepih spominih. Med njimi je neke vrste večno prijateljstvo. Prijateljstvo, ki ostane za zmeraj – kljub temu da se ne vidiš, si v srcu in mislih z njimi. Zelo humano se mi zdi, da društva ter svojci poskrbijo za ljudi, ki živijo v revščini in nehigienskih raz-merah. Verjetno ljudje, ki živijo v revščini, ne trpijo samo pomanjkanja materialnih dobrin, temveč si želijo toplino, nasmeh. Ko pomagamo, se tudi mi počutimo bolje. Naj bo takih čustev še več.

Kot vemo, starejša generacija obsega četrtino vsega slovenskega prebivalstva, zato je prav, da so pomembni dnevi po-svečeni prav njim, ki na nek način (s povabili na nedeljsko kosilo, večerje …) povezujejo vse tri generacije. V Sloveniji prirejamo že 10. Festival za 3. življenjsko obdobje, ki traja od 29. septembra, zaključi pa se z mednarodnim dnem starejših – 1. oktobrom. Potrudimo se in tudi, če se ne udeležimo festivala, posvetimo pozornost starejši generaciji, ki skupaj drži svet.

Tina Zupančič, 9. b

Tretje življensko obdobje

Brezplačno izobraževanje v Občini Mokronog-Trebelno



Novoletno srečanje starejših V nedeljo, 5. 12. 2010, je že tretjič zapovrstjo potekalo novoletno srečanje občanov, ki bodo do

31. 12. 2010 dopolnili starost 75 in več let. Prireditev ter obdaritev je finančno omogočila ObčinaMokronog-Trebelno v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega Križa Trebnje ter Krajevnimi organizacijami Čužnja vas, Mokronog, Ornuška vas in Trebelno.

Program so ustvarili učenci Osnovne šole Mokronog z mentorico krožka Rdečega križa Marico Tratar, pevke s Trebelnega, ter posebni gostji s skečem Micka ščegetavček. Prisotne sta pozdravila in jim zaželela predvsem zdravja in miru tudi župan Anton Maver ter predsednica OZRK Mojca Mihevc.

Vsem, ki se zaradi bolezni ali drugih težav niso udeležili srečanja, pa so prostovoljke prinesle darilo ter voščilo na dom.

Leto se počasi izteka, saj mu naproti že prihaja novo. Kaj nam bo prineslo, še ne vemo. Želja je veliko, prav gotovo so na prvem mestu zdravje, družinska sreča, delo. Naj se vam jih uresniči čim več. V kolikor pa nas boste potrebovali, nas poiščite in skupaj bomo našli pravo pot.

Prostovoljke Rdečega Križa

Informacijo bi lahko začeli tudi takole: še ena zlata jagoda v grozdu, ki na pročelju gostišča Zlata kaplja prijazno vabi mimo-idoče. Zakaj gre.

Na pobudo Obrtne zbornice Trebnje je Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, sekcija za gostinstvo in turizem, podelila priznanje za kakovost gostinske ponudbe ge. Liljani Deu. Visoko strokovno pri-znanje ji je bilo izročeno na slovesnosti v Portorožu, 15. novembra 2010.

V obrazložitvi je med drugim zapisano, »da gre za družinsko podjetje, ki ima

svoj moto: ohraniti kar je zdravega in na tem graditi naprej. Na ta način že od leta 1768, ko se v kroniki prvič omenjajo kot gostinci, iz roda v rod profesionalno gojijo in ohranjajo najžlahtnejše prvine sloven-skega gostoljubja in sledijo zahtevam časa.« In tudi: »V zgodovino kraja in širše je družina Deu trdno zapisana ne le kot donator in sponzor raznih dobrodelnih, kulturnih in drugih društev, temveč tudi kot sooblikovalec družbeno-političnih in gospodarskih razmer.«Iskrene čestitke! s.p.

Spoštovane upokojenke, upokojenci in vsi občani Občine Mokronog-Trebelno!

V prihajajočem letu 2011 vam želim obilo zdravja, osebne sreče, medgeneracijskega razumevanja, strpnosti do revnih, bolnih, še posebno tistim, ki so potrebni solidarnostne pomoči.

Vesele praznike in srečno novo leto 2011!

Miro Hrenk, predsednik DU Mokronog-Trebelno

Visoko priznanje ge. Liljani Deu


Sproščenemu in otroško ustvarjalnemu poletju v Krajevni knjižnici Mokronog je sledila bolj resna in popotniška jesen. S Petro Draškovič smo se 7. oktobra 2010 potepali po kanadskih nacionalnih parkih, ki so znani po prečudoviti pokrajini in so-dijo celo v varstveno okrilje UNESCO–ve svetovne dediščine. Petra Draškovič se v čudoviti svet poda z nahrbtnikom na rami in ga doživlja povsem svobodno in neobremenjeno. S potovanj se vedno znova vrača z goro čudovitih fotografij, ki jih je zaobiskovalce potopisnega večera z veseljem tudi komentirala.

11. novembra smo v Krajevni knjižnici Mokronog gostili predavateljico dr. Zdenko Zalokar Divjak, ki je skušala predstaviti način vzgoje, ki otroka pripelje do odgo-vornega in samostojnega vedenja v obdo-bju odraščanja in kasneje v življenju. Dr. Zalokar Divjak se že več kot 20 let ukvarja s psihologijo osebnosti, medsebojnimi

odnosi, pomenom komunikacije, tako v izobraževalnem kot tudi svetovalnem in terapevtskem delu. Poudarila je, kako po-membno je, da so starši pri vzgoji svojih otrok dosledni, saj le tako otroku posta-vimo jasne meje dovoljenega. Velik odziv staršev in tudi tistih, ki jih težka vloga star-ševstva še čaka, kaže, da je problematika vzgoje sodobnega otroka vse aktualnejša in v današnjem času še kako pomembna.

Najmlajše obiskovalce pravljičnih uric in njihove starše pa je 25. novembra obiskal ilustrator in karikaturist Gabrijel Vrhovec. Na otrokom razumljiv način je predstavil svoje delo in skupaj so ilustrirali basen, ki jo je predhodno otrokom prebrala pravljičarka Mojca. Otroci so pri nastajanju ilustracije glasno in ustvarjalno sodelovali. Za konec so si lahko izbrali vsak svojega pravljičnega junaka, ki jim ga je ilustrator Gabrijel tudi narisal. Izvirnih idej in otroške domišljije seveda tudi tokrat ni manjkalo.

Tudi v decembru nismo pozabili na naše mlade nadobudneže, zato vas 23. decembra ob 17.00 uri vabimo v Krajevno knjižnico Mokronog na prednovoletno pravljično za-bavo z gostjo Stašo Tajano Grgovič, ki nas bo s pravljico popeljala v čudoviti otroški svet brezskrbnosti.

Irena Zadel Knjižnica Pavla Golie Trebnje

Čezmeren vnos soli oziroma natrija je pomemben in s številnimi raziskavami dokazan prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa je dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi in drugih srčno žilnih bolezni. Slednje so vodilni vzrok smrti v svetu, v Sloveniji na leto zaradi njih umre okoli 40 % ljudi.Natrij je v naravi največkrat v obliki soli oziroma natrijevega klorida (NaCl). Ljudje ga v telo vnašamo s kuhinjsko soljo. Sveto-vna zdravstvena organizacija za zgornjo, še neškodljivo mejo uživanja soli, navaja 5 gramov soli na dan za odrasle, za otroke od 4 do 6 let pa 3 grame dnevno. Po po-datkih raziskav odrasli prebivalci Slove-nije v povprečju zaužijejo 12,4 grama soli dnevno (moški 14,3; ženske 11,0 grama soli dnevno), slovenski mladostniki 10 gramov, otroci pa okoli 5 gramov dnevno. Okrog 10–15 % soli dnevno zaužijemo v obliki začimb ter dosoljevanja hrane pri mizi in pri pripravljanju hrane. Naravno prisotna sol v še nepredelanih živilih predstavlja 10–12 % dnevno zaužite soli. Ugotovljeno je bilo, da med osnovnimi živili največ-ji delež vnosa soli predstavljajo kruh in krušni izdelki, sledijo jim mesni izdelki,

predelana zelenjava in siri. Dodaten vir soli predstavljajo tudi že pripravljene jedi, hitra hrana ter neustrezna priprava hrane in doso-ljevanje pri mizi. Hrano si namreč dosoljuje pri mizi kar petina odraslih Slovencev.Za izboljšanje tega zaskrbljujočega stanja je Ministrstvo za zdravje junija letos sprejelo Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani prebivalcev Slove-nije za obdobje 2010–2020, ki predstavlja celovito strategijo države za zmanjševanje problematike čezmernega vnosa soli. Na-cionalni načrt opredeljuje sodelovanje z raz-ličnimi sektorji in želi povezati vse ključne partnerje, ki lahko prispevajo, da bo manj slana hrana na voljo tako na policah v trgo-vini kot povsod tam, kjer jo pripravljajo.Hkrati je potrebno ozaveščati tudi pre-bivalstvo v različnih okoljih. S skupinskim pristopom in strokovnimi izkušnjami je za prihodnje obdobje načrtovano celo-vito in ciljno zmanjševanje uživanja soli v Sloveniji.Osrednji vir informacij je spletna stran www.nesoli.siVir: http://www.ivz-rs/si

Pripravila Doroteja Kuhar, dr. med.Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto

Staša Tajana Grgovič pri čaranju otroškega sveta

Iz mokronoške knjižnice

V Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje smo v letu 2010 pripravili več dogodkov; poleg vodstev po galeriji tudi cikel predstavitev diplomskih del, delavnic in več razstav. Obiskovalci so si v prvi pol-ovici leta lahko ogledali razstavo Dolenjski samorastniki, na kateri je sodelovalo deset umetnikov, odprl pa jo je župan Anton Maver. Že v svojem govoru je opozoril na prihajajoči, že 43. Mednarodni tabor likovnih samorastnikov, ki bo potekal v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje. Junija je tako občine Trebnje, Šentrupert in Mokronog-Trebelno obiskalo devet umetnikov iz Avstralije, s Hrvaške, iz Italije, Ruske federacije, Srbije in Slovenije. Ustvarjalce je v Mokronogu sprejel župan Anton Maver, jim občino na kratko predstavil in jih popeljal po središču naselja. Gostje so bili navdušeni nad pristnostjo in urejenostjo Mokronoga ter naravo, ki ga obdaja.

V Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje bomo obiskovalce popeljali v novo leto z razstavo Hrvaška naiva, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Galerijo Mirko Virius iz Zagreba. Kot ugotavlja pisec spremne besede kataloga prof. Pero Markić so v naivi enakopravno zastopane ženske in moški ter mestno in ruralno okolje, čeprav so bili začetniki naive na Hrvaškem moški iz vaškega okolja (Ivan Generalić, Franjo Mraz, Mirko Virius). Na omenjeni razstavi se tako predstavlja 53 umetnikov – članov Hrva-škega društva naivnih umetnikov. Mešajo se dela starejših članov društva z mlajšimi, privlačijo pa tudi raznovrstni motivi. Hkrati pa vas vabimo na predstavitev Slovenskih likovnih samorastnikov, ki je na ogled v Galeriji Mirko Virius v Zagrebu. Obe razstavi sta plod kulturne izmenjave med Galerijo likovnih samorastnikov Trebnje in Galerijo Mirko Virius iz Zagreba.Želimo, da umetnost obogati in popestri vaš čas tudi v letu 2011. Vabljeni v Galerijo likovnih samorastnikov Trebnje tudi v naslednjem letu.

Otvoritveni govor župana Antona Mavra na razstavi Dolenjski samorastniki

Galerija likovnih samorastnikov Nacionalna kampanja o zmanjševanju uživanja soli – preveč soli škodi www.nesoli.si

http://www.nesoli.si



Čezmeren vnos soli oziroma natrija je pomemben in s številnimi raziskavami dokazan prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa je dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi in drugih srčno žilnih bolezni. Slednje so vodilni vzrok smrti v svetu, v Sloveniji na leto zaradi njih umre okoli 40 % ljudi.Natrij je v naravi največkrat v obliki soli oziroma natrijevega klorida (NaCl). Ljudje ga v telo vnašamo s kuhinjsko soljo. Sveto-vna zdravstvena organizacija za zgornjo, še neškodljivo mejo uživanja soli, navaja 5 gramov soli na dan za odrasle, za otroke od 4 do 6 let pa 3 grame dnevno. Po po-datkih raziskav odrasli prebivalci Slove-nije v povprečju zaužijejo 12,4 grama soli dnevno (moški 14,3; ženske 11,0 grama soli dnevno), slovenski mladostniki 10 gramov, otroci pa okoli 5 gramov dnevno. Okrog 10–15 % soli dnevno zaužijemo v obliki začimb ter dosoljevanja hrane pri mizi in pri pripravljanju hrane. Naravno prisotna sol v še nepredelanih živilih predstavlja 10–12 % dnevno zaužite soli. Ugotovljeno je bilo, da med osnovnimi živili največ-ji delež vnosa soli predstavljajo kruh in krušni izdelki, sledijo jim mesni izdelki,

predelana zelenjava in siri. Dodaten vir soli predstavljajo tudi že pripravljene jedi, hitra hrana ter neustrezna priprava hrane in doso-ljevanje pri mizi. Hrano si namreč dosoljuje pri mizi kar petina odraslih Slovencev.Za izboljšanje tega zaskrbljujočega stanja je Ministrstvo za zdravje junija letos sprejelo Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani prebivalcev Slove-nije za obdobje 2010–2020, ki predstavlja celovito strategijo države za zmanjševanje problematike čezmernega vnosa soli. Na-cionalni načrt opredeljuje sodelovanje z raz-ličnimi sektorji in želi povezati vse ključne partnerje, ki lahko prispevajo, da bo manj slana hrana na voljo tako na policah v trgo-vini kot povsod tam, kjer jo pripravljajo.Hkrati je potrebno ozaveščati tudi pre-bivalstvo v različnih okoljih. S skupinskim pristopom in strokovnimi izkušnjami je za prihodnje obdobje načrtovano celo-vito in ciljno zmanjševanje uživanja soli v Sloveniji.Osrednji vir informacij je spletna stran www.nesoli.siVir: http://www.ivz-rs/si

Pripravila Doroteja Kuhar, dr. med.Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto

Mokronoški kulturniki so ga že tretjič praznovali pod naslovom APEL PODO-BO NA OGLED POSTAVI, ki nudi dovolj širok prostor vsebinski prostor, kar so snovalci prireditve s pridom izkoristili, saj so občinstvu ponudili tri različne in zanimive sklope. V prvem, naslovljenim z BOLEČINE LJUBEZNI, je kot gost nastopil ženski zbor Zimzelen z Mirne. Slišali smo pet ljubezenskih pesmi, vsaka z drugačno bolečino, od neuslišane ljubezni, neskončnega hrepenenja, moreče blodnje detomorilke, do slovesa. Zborovsko suito je s poezijo klasičnega baleta prepletala balerina Urša Vidmar, v koreografiji mo-kronoškega rojaka Janeza Mejača.

Drugi del je bil izpolnjen z mokrono-škimi anekdotami. Prav prijazno se je bilo spomniti Vilka Videčnika, Alojza Ivančiča, Slavka Žnidaršiča, Henčka Bulca, pa Hen-rika Zbila, Franca Okrona in tudi tistih,

ki še danes rišejo v skicirko mokronoške kulture.

V anekdote je uvedel moški pevski zbor Emil Adamič, pripovedovali pa so jih Bojana Gregorčič, ki je tudi vodila več-er, Barica Kraljevski, Frane Videčnik in Stane Peček.

Tretji del, PRITRKAVANJE, KLEN-KANJE … je kot nekakšno učno uro vodil Stane Peček ob asistenci obeh pevskih zborov. To ritmično zvonjenje, ko se glasovi po-sameznih zvonov zlivajo v vesele ali žalostne melodije, je tipično slovenska posebnost, ki ne seže

prek etničnih meja Slovenije. Sodobnost je s svojimi elektronskimi napravami zavzela tudi zvonike. Najlažje je pač pritisniti na gumb, čeprav je zdravi pameti jasno, da avtomat ne more nadomestiti živega pritrkovalca. Še sreča, da so ljudje, ki se tega zavedajo in vlagajo velike napore,da bi pritrkovanje ohranilo kot živ pramen v pričeski slovenske narodove kulture.

V nekaterih krajih so melodije zvonov dobile tudi besedila. Pevec moškega pev-skega zbora KUD Emil Adamič, FRANE VIDEČNIK, jih je nabiral na svojih poteh po mokronoški okolici in jih iztrgal pozabi. Stane Peček je besedila intoniral in zlahka prepričal, žal, maloštevilno publiko, da je skupaj z zboroma pritrkavala. Žalostna gora: POLNA DOLINA PAN-KRTOVVesela gora: SAJ NI RESŠentrupert: BUNDROV PES NA PRAG' SEDISveti Rok: KDO BO ŠE KAJ DALSveti Vrh: POLN TALER NUDLNOVGorenje Laknice: ŠE EN'GA MANJKA

Pavla vas: EN'GA V JAMO, DRUZGA V MAMOSlančnji vrh: SLANŠKI MEŽNAR S TRTO ZVEZAN, S KLINOM ZBIT, NE ZNA ZVONITPrimož: V POGANK PA SAM KAUBINDrušče: V DEDNI GORC JE DOB'R VIN

Ta veseli dan kulture 3. december

Nacionalna kampanja o zmanjševanju uživanja soli – preveč soli škodi www.nesoli.si




Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnostiObmočna izpostava Trebnje, Kidričeva 5, 8210 Trebnje

»(ah), TE ORGLICE«festival ustnih harmonik v Mokronogu

r a z p i s u j e

MEDNARODNO TEKMOVANJE USTNIH HARMONIKARJEV

Z IZBOROM LJUDSKE GLASBE

KJE: Mokronog, kulturni domKDAJ: sobota, 26. februar 2011 (ura bo določena, ko bo znano število tekmovalcev)

I. POGOJI IN PRIJAVE ZA TEKMOVALNI NASTOP1. Na tekmovalni nastop vabimo slovenske in druge orgličarje – ustne harmonikarje obeh spolov, ki želijo preveriti svoje sposo-bnosti po strokovnih merilih. 2. Tekmovanje bo potekalo v dveh tekmovalnih skupinah: I. Tekmovalna skupina SOLISTI Tekmovanje ustnih harmonikarjev – solistov: a) lahko nastopijo sami,b) lahko se sami spremljajo (npr. s kitaro, z drugim glasbilom), c) lahko jih spremlja glasbena skupina, s tem: – da je nosilec glasbenega nastopa ustna harmonika in da je– ena skladba izvedena brez spremljave, torej samostojno;II. Tekmovalna skupina ANSAMBLITekmovanje ansamblov ustnih harmonik, ki imajo lahko dodana še druga glasbila, vendar le–ta ne smejo biti prevladujoča.3. Prijave sprejemamo do sobote, 29. januarja 2011, na naslov Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Trebnje, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, ali po elektronski pošti [email protected] (tel. 07/348 12 50)4. Prijavite se s PRIJAVNICO, ki vsebuje naslednje podatke: a) za tekmovalno skupino SOLISTI: • ime in priimek, letnico rojstva in natančen naslov (poštni,

elektronski, kakor tudi številko stacionarnega in/ali mobilnega telefona),

• zasedbo morebitne instrumentalne spremljave (tudi imena in priimke izvajalcev),

• spored nastopa (naslove pesmi oz. skladb; če so priredbe, tudi imena prirejevalcev),

• kratko osebno predstavitev (do 10 vrstic), ki jo bomo uporabili za najavo nastopa in za objavo v biltenu.

b) za tekmovalno skupino ANSAMBLI: • ime ansambla,• ime, priimek in naslov (poštni, elektronski, stacionarni ali mobilni

telefon) vodje ansambla,• zasedba ansambla.

5. O poteku tekmovanja bodo vsi prijavljeni pravočasno obvešče-ni.

II.TEKMOVALNI NASTOP

Tekmovalna skupina SOLISTI

1.Spored nastopa naj vsebuje 3 do največ 5 skladb (pesmi, venčkov) iz slovenske oziroma svetovne zakladnice ljudske glasbe.2.Spored mora imeti vsaj eno slovensko ljudsko skladbo (pesem).3.Vsaj eno skladbo mora tekmovalec odigrati sam, brez spremljave drugih glasbil.4.Tekmovalni nastop je časovno omejen in ne sme presegati 7 minut čiste glasbe.Tekmovalna skupina ANSAMBLI 1.Spored nastopa naj vsebuje skladbe iz slovenske oziroma svetovne zakladnice ljudske glasbe.2.Vsaj ena od teh skladb mora biti slovenska.3.Tekmovalni nastop je časovno omejen in ne sme presegati 12 minut čiste glasbe.Obe skupini (SOLISTI in ANSAMBLI) lahko v svoje tekmovalne sporede uvrstita tudi narodno zabavno glasbo. V tem primeru je treba obvezno navesti tudi avtorje skladb.

III. OCENJEVANJETekmovanje bo spremljala mednarodna strokovna žirija, ki bo po-samezne nastope ocenila z odstotkovnimi točkami od 1 do 100 po naslednjih kriterijih: intonacija, ritem, tempo, agogika, fraziranje, dinamika, izbor programa in celotni umetniški vtis izvedbe. Glede na doseženo število točk udeleženci lahko prejmejo:• zlato priznanje (skupna povprečna ocena nad 85 % točk)• srebrno priznanje (nad 70 % točk)• bronasto priznanje (nad 55 %)• priznanje za sodelovanje (manj kot 55 % točk).Žirija lahko posameznikom ali skupinam podeli tudi posebne na-grade.Posameznik, ki bo dosegel največje število točk (vendar ne manj kot 90 %), bo dobil posebno priznanje MOJSTER LJUDSKIH ORGLIC.Doseženo število točk na tekmovalnem nastopu bo vplivalo tudi na izbor za:• nastop na večernem koncertu,• nastopanje na prireditvah, ki jih organizira festival »(ah), TE

ORGLICE«, • nastopanje slovenskih izvajalcev na prireditvah sorodnih tujih

festivalov, ki sodelujejo s festivalom »(ah), TE ORGLICE«. IV. SPLOŠNOOrganizacijski odbor bo plačal stroške tehnične izvedbe tekmovanja in vsem sodelujočim zagotovil obrok prehrane. Stroške prevoza krijejo nastopajoči sami.Tekmovanje bo zvočno snemano, večerni koncert pa posnet tudi z video tehniko. Posamezniki in skupine s prijavo soglašajo, da se lahko njihovi posnetki s tekmovanja in z večernega koncerta javno predvajajo.Vodja OI JSKD Trebnje Vodja festivala Umetniški vodja festivalaMojca Femec Stane Peček Vladimir Hrovat

26. februarja 1011,zadnjo soboto v februarju,

vabljeni na mednarodni festival ustnih harmonik»(ah), TE ORGLICE«

Nastopili bodo najboljši s tekmovanjain

TAMBURJAŠItamburaška skupina iz Vipave s solisti na ustnih harmonikah

in dirigentko Vlasto Lavrenčič




Trenutno se izvajajo keramična dela, elektroinštalacije, zaklju-čujejo se strojne inštalacije, v okviru katerih morajo poskrbeti tudi za navezavo vrtine (črpalna vodna vrtina, ki bo skrbela za ogrevanje dvorane) na sistem, dela se fasada, zaključuje se izolacija strehe. Takoj ko bo vreme dopuščalo, bodo na streho namestili tudi fotovoltaiko. Montirajo že tudi podkonstrukcije, na primer za koše. V tem vremenu so zaradi blata najbolj otežena zemeljska dela.

Konec tedna bodo verjetno z električnimi kabli povezali športno dvorano z odjemnim mestom na vhodu v šolo, prav tako pa bodo izvedli tudi preboj in izdelali požarno steno med

šolo in novim objektom. Dela bodo izvajali konec tedna, da pouk ne bo moten.

Temeljni kamen za novo večnamensko športno dvorano je bil položen junija, tehnični prevzem gradbenih del bo konec meseca, v celoti pa naj bi bila dela zaključena do 30. aprila. Po novem letu bo že sledilo opremljanje dvorane: vgrajevanje opreme, parketa, zvočne izolacije stropa in sten, svetlobnih teles. Spomladi se bo začelo tudi urejanje športnega parka, ki ga bomo ob začetku novega šolskega leta skupaj z dvorano predali namenu.

Anton Maver, župan

pravi pregovor, ki ga judoisti Judo kluba Olimpija Krmelj še kako upoštevajo. Ne-kateri trenirajo tudi po petkrat na teden. Temu primerni so tudi rezultati, ki jih do-segajo na tekmovanjih po Sloveniji.

POKAL OPLOTNICA, 26. 09. 2010:Mlajši dečki : Urban Oštir 3. mesto.

POKAL KOPER, 10. 10. 2010:Mlajše članice : Veronika Grabnar 1. mesto. Kadetinje do : Veronika Grabnar inGre-gorčič Patricija 1. mesto. Starejše deklice : Patricija Gregorčič in Ajda Koračin, 1. mesto; Zaplatar Nina 3. mesto.Cicibani : Rok Škarja 2. mesto.

POKAL LJUTOMER, 23. 10. 2010:Starejše deklice : Patricija Gregorčič, Ajda Koračin in Nina Zaplatar 2. mesto.Mlajši dečki : Urban Oštir 1. mesto; Timi Gregorčič 5. mesto.

IRŠIČEV MEMORIAL V MARIBORU, 7. 11. 2010 : Kadetsko tekmovanje: Patricija Gregorčič 1. mesto; Veronika Grabnar 3. mesto.

POKAL NOVEGA MESTA, 14. 11. 2010:Mlajši cicibani - cicibanke: Iva Žalec 1. mesto; Lana Gregorčič 2. mesto, Lea Novak in Rok Rajer 5. mesto.Starejši cicibani - cicibanke: Matej Štih 1. mesto; Jakob Končina in Iztok Petre 2. mesto; Andrej Gregorčič, Timotej Perko, Žan Repovž in Luna Lazar 3. mesto; Aljaž Novak in Ognjen Višekruna 7. mesto; Matic Prijatelj 9. mesto.Mlajši dečki: Rok Mikec 1. mesto; Luka Sokač in Timi Gegorčič 2. mesto; Urban Oštir, Aljaž Končina 3. mesto.Ekipno je Judo klub Olimpija Krmelj osvojil 3.mesto.47. MEDNARODNI TURNIR »NAGAO-KA« V LJUBLJANI, 27. 11. 2010 Cicibanke: Lana Gregorčič 1. mesto: Megi Sokač in Nicki Norčič 5. mesto.Cicibani: Timotej Perko, Iztok Petre 1. mesto; Žan Novak, Tadej Juntez, Peter Mikec 3. mesto; Klemen Juntez 5. mesto.Mlajši dečki: Luka Sokač 3. mesto.Starejše deklice: Patricja Gregorčič, Nina Zaplatar in Ajda Koračin 1. mesto.Kadetinje: Veronika Grabnar in Patricija Gregorčič 2. mesto. Robert Oštir

Ajda Koračin, Patricija Gregorčič in Nina Za-platar

Brez muje, se še čevelj ne obuje

Športna dvorana dobiva končno podoboSeptembrskim poplavam in novembrskemu sneženju navkljub večnamenska športna dvorana v Mokronogu dobiva končno podobo, ki se bo zaključila s predvidenim tehničnim prevzemom gradbenega dela zadnji teden v decembru.


Sveti Vrh je mala vas, raztresena po vinorodnih gričih nedaleč od Mokronoga. Tu smo doma ljudje, ki se še znamo družiti in se skupaj poveseliti. Od tu prihajamo mi, skupina ne več tako rosnih mladcev, ki smo se pred štirimi leti čisto tako »za hec« odločili potovati s kolesom. Prvo leto nas je pot vodila od Mokronoga do Portoroža, naslednje leto smo šli do Zadra, tretje leto čez Vršič do Sečovelj. Tako potovanje zahteva kar nekaj organizacije in tudi sponzorje. Vsako leto se je število udeležencev spreminjalo, kajti poti so postajale zahtevnejše in ni bilo dovolj le sesti na kolo in se odpeljati nekaj sto kilometrov daleč.

Letošnje leto sem najprej pot načrtoval sam, družina pa bi me spremljala v avtodomu. Toda prijatelji niso odnehali in družina je ostala doma. Skrbno načrtovan vsak dan, s postanki, prenočitvijo, spremljevalna ekipa … Vse je potrebno predvideti. Začrtana pot: po Sloveniji.

Na ponedeljkovo deževno jutro, 6. septembra, smo se najprej spomnili v letošnjem letu preminulega kolesarskega navdušenca Branka Žiberta, prav tako doma s Svetega Vrha, ter se njemu v spomin podali na pot. Tokrat smo trije štartali s Svetega Vrha: Drago Kastelic, Franci Kuhar in jaz, Robert Oštir. Spremljal nas je Marjan Novak v spremljevalnem vozilu, ki je ves čas potovanja skrbel za naše dobro počutje, hrano in tudi morebitne obliže. Že prvi dan smo imeli manjšo nesrečo, ki je zahtevala le nekaj odrg-nin. Prevozili smo 178 km in na turistični kmetiji Puklavec v vasi Zasavci napolnili svoje baterije za naslednji dan.

Pravijo, da se dan po jutru pozna, in drugi dan je šlo vse naro-be. Kulturo naših voznikov spoznaš, ko si na cesti kot kolesar ali pešec. Vozniki so bili zelo neuvidevni, včasih so nas pospremili

z zelo sočnimi izrazi, a na srečo se je vse dobro končalo. Dež in mraz, predrti prednja in rezervna zračnica … Kljub vsemu smo prispeli na cilj in prenočili na turistični kmetiji Ravnjak v Selah, kjer smo bili zelo toplo sprejeti.

Tretji dan: Slovenj Gradec– Kranjska Gora. Dež, nekoliko krize, v neurju pa se nam je izgubil še Franci, ki ga je na vso srečo po krajši intervenciji našel naš spremljevalec Marjan. Tako smo vsi skupaj stisnili zobe in nadaljevali pot.

Vzpon na Vršič je preizkušnja za telesno še tako pripravljenega kolesarja, in to nas je čakalo četrti dan. 13 kilometrov deževnega vzpona je bilo poplačanega, ko smo s še zadnjimi močmi prišli na vrh in potem doživljali prelep, sicer nekoliko adrenalinski spust proti dolini Trente. Zame osebno je bil to najlepši del poti. Proti Štanjelu 155 km. Del poti sta z nami prekolesarila zakonca, ki sta nam pokazala pot skozi Sežano. A vendar brez zapletov ni šlo: zopet predrta zračnica, Draga je nekaj pičilo v oko, ki mu je takoj oteklo, a je pot trmasto nadaljeval in ni hotel v spremljevalno vozilo.

Peti dan sta se nam v Sežani pridružila še naša prijatelja Mitja Sluga in Vinko Koražija in dvignila moralo. Nadaljevali smo lahkotnejšo pot proti morju, oviral pa nas je veter v prsi. A vse je bilo pozabljeno v Cerknici, kjer nas je naš Marjan pričakal s toplo in okusno pripravljeno večerjo.

Zadnji dan. Za nami je bilo 800 km poti, takšne in drugačne nezgode, bolečine, a gnala nas je misel: Gremo domov! Povsod je lepo, doma je najlepše. In res je tako.

Obroč okoli Slovenije smo sklenili, ko smo prispeli 11. 9. domov. Niti slučajno nismo pričakovali, da nam bodo naši dragi in pri-jatelji pripravili tako prisrčen sprejem. Topli objemi z domačimi, stisk rok s prijatelji in čestitke ter občutek zmage nad samim seboj so nekaj prečudovitega, kar lahko doživiš. Pozdravljanje in veselje je trajalo pozno v noč.

Rad bi se zahvalil vsem sotrpinom, ki so z menoj zdržali vseh šest dni, in tako prevozili dobrih 970 km, spremljevalcu Marjanu za kulinarične usluge, Mitji in Vinku za moralno podporo zadnjih dveh dni in vsem tistim, ki so z mislimi kakor koli kolesarili z nami.

Velika zahvala tudi vsem sponzorjem: podjetjem Eismann, Transport Meglen Ignac s. p., Emanuel Kukenberger s. p.

Na koncu pa tudi iskrena zahvala vsem mojim domačim, ki mi pomagajo in me podpirajo.

Robert Oštir

OK Mokronog letos praznuje 40. letnico svojega obstoja. Ob tem pomembnem dogodku bomo organizirali tradicionalni novoletni turnir, ki bo letos potekal v telovadnici OŠ Krmelj v nedeljo, 26. 12. 2010, s pričetkom ob 13. uri. Namen turnirja je, da predstavimo in potrdimo tradicijo odbojke v Mokronogu, se medsebojno družimo in zabavamo.

Na turnir bomo povabili vse nekdanje ekipe in igralce, ki so kadar koli igrali za mokronoški odbojkarski klub. Tako pri-čakujemo, da se bo zbrala ekipa veteranov (igralci, ki so pričeli z odbojko v Mokronogu), ekipa rekreativcev (igralci, ki so že prenehali aktivno igrati odbojko), ekipa igralcev, ki še igrajo aktivno odbojko za druge klube, članska ekipa OK Mokronog

in naše mlajše selekcije. Prav tako bomo poskušali organizirati ekipo deklet in veterank. Poleg teh ekip pa bosta na turnir vabljeni tudi ekipi MOK Kočevja in Kostanjevice.

Pričakujemo veliko ekip, zato bo to posebni dogodek, ki se ga je vredno ude-ležiti. Poleg povabila na novoletni turnir pa vas vabimo tudi na domače tekme OK

Mokronog, ki prav tako potekajo v OŠ Krmelj. Zadnja tekma zimskega dela lige pa bo 18. 12. 2010 prav tako v OŠ Krmelj proti ekipi Logatca.

S kolesom s Svetega Vrha po Sloveniji (970 km)

Odbojkarski klub Mokronog vabi na novoletni turnir


Mladostni VINIOdbojkarski veterani »VINI Mokronog« se zlahka ne uklonijo.

Na 9. Cvičkovem turnirju, ki je bil 25.11.2010 v Mokronogu, je ekipa, v dokaj ostri konkurenci, ponovno zmagala, ekipa OK Triglav Kranj je osvojila drugo mesto, OK Gorje pri Bledu tretje, mešana rekreacijska ekipa mladih iz Mokronoga (Igor Hrovat, Borut Zupančič, Simon Stamcar, Henrieta Vargova, Petra Čulk in Rok Šinkovec) pa četrto..

VINI Mokronog združuje odbojkarske privržence iz več gene-racij: Nejc Kos, Simon Štamcar, Žan Dobnik, Kristjan Hajnšek, Matej Dreža, Toni Kos, Domen Mohorčič, Tomaž Brzin, Vinko Kos, Miro Markovič, Hari Murčehajič, Mišo Hrovat in Drago Bon. Pred leti je za ekipo igral še Jože Hočevar, občasno tudi Boštjan Koračin, Rok Dvornik, Sašo Koračin, Lado Šinigoj in Brane Pejovič .

Mokronoška ekipa veteranov, ki deluje že cca 10 let, se ude-ležuje tudi drugih veteranskih oz. rekreacijskih turnirjev po Sloveniji. Tradicionalni so turnirji med ekipami OK Kranj, OK Kropa, OK Gorje pri Bledu in našo ekipo. Ekipa se lahko pohvali z dosedanjimi nastopi tudi na tujih turnirjih, saj ima v svoji zbirki več pokalov, najslajši pa je gotovo pokal za šesto mesto na velikem turnirju Fužine 2003 v Ljubljani, kjer je sodelovalo preko dvajset ekip iz vse Slovenije. Takrat so veterani iz Mokronoga igrali za

ekipo pod imenom DOS Dolenjske. VINI uspešno nastopa v rekreacijski ligi v Novem mestu,

kjer sodeluje 8 do devet dolenjskih ekip. V lanskem letu se je po uvodnem delu tekmovanja uvrstila na prvo mesto, v play offupa je zaradi poškodb igralcev zasedla 4. mesto.

VINI Mokronog vabi v svoje vrste vse privržence igre ob mreži. Treningi potekajo v telovadnici mokronoške osnovne šole in sicer ob četrtkih ob 19.00 uri. Pripravil: Mišo Hrovat

Avtor tega sestavka nisem ravno izreden igralec šaha; res sem bil v času obiskovanja osnovne šole v Šentjerneju pred 55-imi leti prva deska šolske ekipe in tudi med boljšimi na Dolenjskem, a nato je v času srednje šole in fakultetnega študija šah moral »na čakanje«. Pred kakimi šestimi leti pa me je spet zgrabilo.

Skupaj s še nekaterimi člani Društva upokojencev na Mirni sem organiziral šahovski krožek na OŠ Mirna. Potem se je na Debenc, v vas Stan, priselil g. Cvetko JAKŠA, ki je bil mnogo let šahovski mentor na več OŠ v Ljubljani in okolici. Kar nekaj svojih varovancev je Cvetko spravil precej visoko; tudi do evropskih prvenstev. Seveda sem ga takoj povabil in lani sva se skupaj pojavila na mokronoški osnovni šoli z idejo, da organizirava

krožek. Bila sva zelo dobrodošla! Krožek sedaj obiskuje okoli 30 učencev, predvsem iz nižjih

razredov. Kar nekaj jih je zelo nadarjenih, saj so v razmeroma kratkem času pokazali velik napredek. Z g. Cvetkom sva prepri-čana, da se bodo z vztrajnostjo lahko kaj kmalu dotaknili slave mokronoških šahistk in šahistov, ki so v prejšnjem stoletju prina-šali priznanja in pokale z republiških in državnih tekmovanj.

V Mirnski dolini so tako ob Šentrupertu, ki je znan že nekaj časa, nastala še dva šahovska ognjišča, ki smo jih povezali z mesečnimi turnirji. Vsak mesec pri drugem. V letošnjem šol-skem letu smo novembra začeli na Mirni, decembra nadaljevali v Mokronogu, januarja se pomerimo v Šentrupertu. Najboljši igralci iz teh treh šol pa gredo tudi na tekme Dolenjske kadetske lige. V šolskem letu je pet takih tekem, marca naslednje leto bo ena v OŠ Mokronog.

Tekmovanj se udeleži tudi preko 100 šolarjev iz dolenjskih, posavskih in belokranjskih šol.

Mentorji delamo predvsem iz veselja in zavestne odločitve, da za mlade nekaj naredimo, ne pa da samo komentiramo, kakšni so. Zelo bi bili veseli, če bi pritegnili v krožek še kaj prostovoljcev, ki bi imeli vsaj osnovno znanje te igre, ni pa pogoj! Na krožku bo (bi) slišal nekaj o teoriji, v merjenju z mladimi pa bi opazoval, kako le-ti napredujejo. Na ta način bi glavne mentorje »razbre-menili« in bi ti z izbranimi igralci šli lahko na višji nivo.

Prostovoljci, vabljeni! Zbirno mesto ob torkih, ob 13. uri, v našem šahovskem razredu – mislim, da bi že večina učencev šole znala pokazati, kateri razred je to!

Foto STUDIO 5 Mirna

Šahovski krožek na OŠ Mokronog


Evropski naslov tudi v Mokronog

Slovan veterani - rokomet, ekipa za katero še vedno igra BD je letos poleti v Španiji osvojila naslov evropskih klubskih prvakov v kategoriji nad 35 let. To je že drugi osvojeni evropski naslov in seveda druga osvojena zvezdica. Prvič so Slovanovci zmagali že v švedskem Malmöju pred dvemi leti, lani so v danskem Koldingu osvojili drugo mesto, BD je član ekipe od samega začetka teh tekmo-vanj. Za prekaljene veterane pomeni dosežek velik uspeh in nagrada za še vedno odlično rokometno znanje in telesne sposobnosti.

Za tak rezultat je letos BD prekolesaril več kot 5000 km in opravil veliko rokometnih treningov.

Je že tako, da svetovnega športa ni brez Slovencev in Slovenk, slovenskega pa ne brez Mokronožanov in Mokronožank vseh starosti.

Borut Dvornik v akciji iz daljnega leta 1987 na tekmi Kolinska Slovan : Željezničar, dvorana Kodeljevo-LJ (foto: Zaplatil-Delo)

Turistično društvo Mokronog je v soboto, 16. oktobra 2010, pripravilo 14. Vorančevo pot od Mokronoga do Pijane gore. Pohoda se je udeležilo približno 250 pohodnikov. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Mokronog, učenci OŠ Škocjan in Škocjanski rogisti.

Peter Deu, Frane Videčnik in Anton Maver pred startom

Veselo srce in močne noge

O, ja! Se kar prileže


NOVOLETNI KONCERT ZLOBKO BIG BAND Z GOSTOMA BARBARO LEBEN IN OTO PESTNERJEM

v četrtek, 30. decembra 2010, ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma Mokronog.

Vstopnice bodo v predprodaji v Mokronogu na Bencinskem servisu in v Gostilni Deu, v Trebnjem v Papirnici Pingo in v pisarni JSKD OI.

Rezervacije so možne tudi po telefonu 07 348 12 50, 041 609 265,

ali e-pošti: [email protected] ter uro pred koncertom na blagajni doma.

Turistično društvo Mokronog je v soboto, 16. oktobra 2010, pripravilo 14. Vorančevo pot od Mokronoga do Pijane gore. Pohoda se je udeležilo približno 250 pohodnikov. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Mokronog, učenci OŠ Škocjan in Škocjanski rogisti.

Ne, nismo scagali, le poziramo za Odsev

Pa saj ne moreš mimo!

Predstavniki lokalnih oblasti

Priprave na sprejem pohodnikov na Pijani gori.



Izpostava TrebnjeTemeniška pot 1, 8210 TrebnjeTel.: (07) 346 06 70, fax: (07) 346 06 73E-pošta: [email protected]: www.kmetijskizavod-nm.si

PRENOS PLAČILNIH PRAVICKmetijska gospodarstva, ki imajo plačilne pravice, lahko le te v celoti ali delno prenesejo na drugo kmetijsko gospodarstvo, med 15. sep-tembrom 2010 in 15. januarjem 2011. Tako pridobljene plačilne pra-vice bodo lahko vlagatelji uveljavljali v okviru zbirne vloge 2011.Vlagatelje, pa pri prenosu opozarjamo na to, da se od leta 2010 plačilne pravice z dodatkom podpore za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem, lahko prenašajo le z zemljiščem. To pomeni, da vsi upravičenci, ki so oddali zahtevek za ta dodatek in so ga tudi prejeli vezanega na plačilne pravice, ne bodo mogli prenašati plačilnih pravic na drugo kmetijsko gospodarstvo brez zemlje.

ZAČETNI TEČAJ ZA FFSKGZS-Zavod Novo mesto Izpostava Trebnje, zbira prijave za začetni tečaj FFS, ki bo potekal v zimskem času v Trebnjem na CIK-u. Vsi, ki bi radi opravljali navedeni tečaj, pa še niste oddali svoje prijave, vas prosimo, da jo oddate na tel. 07/3460-670 ali 07/3460-671, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. Prijavljeni boste o začetku tečaja pisno obveščeni.

KATERE EVIDENCE MORA VODITI KMETIJA, KI UVELJAVLJA UKREPE IZ NASLOVA »KMETIJSKIH SUBVENCIJ« ?• EVIDENCO O UPORABI FFS (UL RS 62/2003) (Št. gerk-a, domače ime, površina, ura in datum tretiranja, vrsta

kulture, razvojna faza rastline, namen tretiranja (bolezni, pleveli, škodljivci), trgovsko ime uporabljenega FFS, odmerek FFS, izvajalec tretiranja in imetnik rastlin ter datum spravila pridelka )

• EVIDENCO NAKUPA KRME (vrsta nakupa krme, količina krme, datum nakupa, ime in priimek

prodajalca krme, račun oz. dobavnica,deklaracija) • EVIDENCO SETVE TRETIRANEGA SEMENA KORUZE (vpisuje se na obrazec Evidenca o uporabi FFS, s tem, da se pod

rubriko opombe, vpiše količina tretiranega semena) Račun in deklaracija sta obvezni sestavini evidence.

• EVIDENCO UPORABE ŽIVINSKIH GNOJIL (UL RS št. 113/20-09)

(vodijo kmetije, ki imajo najmanj 350 kg N iz živinskih gnojil/kmetijo (5 GVŽ goveda ali več na kmetijo) in imajo istočasno obremenitev 170 kg N iz živinskih gnojil/ha kmetijskih zemljišč v uporabi (obremenitev 2 ali več pa do 2,4 GVŽ goveda/ha)

• KOLOBAR ZA NJIVSKE POVRŠINE (na najmanj 50% njivskih površin potrebno voditi najmanj 3 letni

načrt kolobarja s primerno setveno sestavo)Kmetije ki so vključene v KOP program, pa morajo poleg zgoraj navedenih evidenc izpolnjevati tudi evidence in zahteve za po-samezen podukrep KOP programa.

NAVSKRIŽNA SKLADNOSTKmetijski zavod NM izpostava Trebnje zbira prijave za pregled kmetij na zahteve iz navskrižne skladnosti. Zahteve iz navskrižne skladnosti mora izpolnjevati vsaka kmetija,

ki oddaja zbirno vlogo. Po predhodnem naročilu, vas kmetijski-a svetovalec-ka obišče, skupaj pregledate vse zahteve navskrižne skladnosti, vas opozori na pomankljivosti, ki jih morate odpraviti. S tem se izognete tudi morebitnim nevšečnostim in finančnim odtrg-ljajem ob kontroli kontrolorjev in inšpektorjev s strani ARSKTRP. Za pregled se prijavite pri vašemu-i lokalnemu-i kmetijskemu-i sveto-valcu-ki na izpostavi Trebnje.

ANALIZA MOŠTA IN VINA S STROKOVNIMI NASVETIPod okrilje Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto spada Eno-loški laboratorij, ki je letos svojo ponudbo še dodatno dopolnil. Poleg strokovnih nasvetov, enoloških sredstev, vam nudijo še druge storitve:- uradne analize mošta in vina (izdaja odločb za prodajo)- svetovalne analize mošta in vina- poskusi čiščenja, stabilizacije in tipizacije vin- svetovanje od pridelave, predelave grozdja do stekleničenja vina- izdaja dokumentov, ki spremljajo prevoz vina na ozemlje držav

članic EU in ob izvozu v tretje države- spremljanje dozorevanja grozdja ter določitev priporočenega da-

tuma trgatve- hitri nitratni testi zemlje in rastlin (N-min test)

Dodatne informacije dobite na KGZ NM izpostava Trebnje (tel. 07/3460-671 Vinko Merzel) ali na spletni strani zavoda (www.kme-tijskizavod-nm.si).

KGZS zavod Novo mesto izpostava TrebnjeAna Moder, univ.dipl.inž.zoot., vodja izpostave

Predstavili novo voziloProstovoljno gasilsko društvo Sveti Križ je predstavilo svojo opremo, predvsem pa novo gasilsko vozilo GVV-1, ki so ga dobili letos. Občina Mokronog-Trebelno je sofinancirala nakup nove-ga vozila v višini 45 tisoč evrov, ki jih bo zagotovila v dveh letih. Sicer pa je novo gasilsko vozilo GVV-1 stalo približno 70 tisoč evrov, še dodatnih 30 tisočakov pa je moralo društvo s pomočjo sponzorjev, donatorjev in prostovoljnih prispevkov krajanov zbrati za opremo. Ob tem se predsednik Rudi Zupančič iskreno zahvaljuje vsem, ki so se prošnji za finačno pomoč odzvali. 60 gasilcev in gasilk – od najmlajših do najstarejših in najbolj izkušenih – ima sicer pod svojim okriljem devet vasi: Beli Grič, Slepšek, Pugled, Ribjek, Križni vrh, Gorenjo vas, Ostrožnik, Log in Bačje.

(P. K.)



Prvi december je svetovni dan aidsaPo kriterijih razširjenosti epidemije HIV/aidsa, ki jih določata UNAIDSA in Svetovna zdravstvena organizacija, se Slovenija uvršča v kategorijo držav z nizko stopnjo epidemije, kjer se HIV/aids še ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva. V RS je okuženih nekaj 100 ljudi, manj kot 1 oseba na 1000 prebivalcev. Usmeritev v preventivo je zato ključna. Ob razmeroma skrom-nih vložkih je mogoče pomembno omejiti število okuženih s HIV in s tem stroške dosmrtnega zdravljenja, ki je tudi zelo drago.

Vendar število okuženih tudi pri nas narašča. V zadnjih desetih letih (2000-2009) je bilo v RS prepoznanih 293 primerov okužbe s HIV, medtem ko je umrlo 25 bolnikov z aidsom. V letu 2009 je bilo prepoznanih 48 okuženih s HIV, enaki so podatki za leto 2008. Povečano število diagnoz je predvsem posledica poraslega števila okuženih med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi in novih diagnoz pri ljudeh, ki se jih ne da uvrstiti v nobeno od znanih skupin z visokim tveganjem.

Okužbo s HIV tvegajo vse osebe, ki imajo nezaščitene spolne odnose z okuženimi (predvsem moški, ki imajo spolne odnose z moškimi), osebe, ki so izpostavljene okuženi krvi (najpogosteje inicirajoči uživalci prepovedanih drog, ki souporabljajo pribor za iniciranje) in otroci, ki se rodijo okuženim materam. Prenos z nezaščitenimi spolnimi odnosi je najpogostejši način prenosa okužbe. V skupinah ljudi s tveganim vedenjem je potrebno vzpod-bujati prostovoljno zaupno testiranje na okužbo z virusom HIV, kajti zgodnje prepoznavanje okužbe predstavlja pogoj za pravo-časno zdravljenje in oskrbo okuženih ter tudi za čimbolj zgodnje intervencije za preprečevanje prenosa okužbe.

Za preprečevanje spolnega prenosa je pomembno spodbujanje odgovornega in varnega spolnega vedenja vključno s promocijo uporabe kondoma. S programi promocije spolnega in reproduk-tivnega zdravja je potrebno doseči vse, predvsem pa mlade.Lani je bila slovenski javnosti predstavljena nova slovenska Stra-tegija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV 2010-2015. Ta sloni na treh stebrih: 1. preprečevanje okužb s HIV, 2. zagotavljanje zgodnjega prepoznavanja okužb, preprečevanja

prenosa in zdravljenja3. zmanjšanje osebnega in socialnega vpliva okužb s HIV.

Čeprav je epidemija HIV/aidsa v svetovnem merilu pomembna, je v Sloveniji dobro obvladovana in je zato potrebno pozornost stroke in ostali javnosti usmeriti v obvladovanje vseh ostalih javnozdravstvenih problemov, ki jih prepoznavamo kot velike: kronične nenalezljive bolezni kot so srčno žilne bolezni, rak, slad-korna bolezen; nalezljive bolezni; poškodbe; duševne motnje in bolezni. Reševanje naj temelji na vključevanju zdravja v vse resorne politike in aktivnosti stroke in civilne družbe v vseh okoljih, kjer ljudje živijo in delajo.

Viri:1. IVZ, Okužba s HIV v Sloveniji; Letno poročilo za leto 2009, Ljubljana.2. MZ, Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV za obdobje 2010-2015, Ljubljana 2009.

Pripravili sodelavki Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto:

Brigita Zupančič-Tisovec, dipl.fiziot., spec. inMarta Košir, dr. med. .

Slovo stare trške gospe Avtor fotografije (D. Štepec), Arhiv, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto.

Zahvale gasilskim društvom V začetku decembra je Gasilska zveza Trebnje v restavraciji Galaksija Trebnje organizirala svečano izročitev zahval, po-deljenih na plenumu GZS društvom, ki so aktivno sodelo-vala v odstranjevanju posledic jesenskih poplav. Povabilu se je odzvalo 167 gasilcev iz 21 društev, župana dveh občin in direktorji vseh treh občin ter direktor Občinske uprave Občine Trebnje, gospod Rado Javornik. Župan Občine Mokronog-Tre-belno, Anton Maver, je bil zadržan, zato je poslal pismo zahvale, ki so ga zbranim tudi prebrali. Po sestanku v Ljubljani se je v Galaksiji oglasil še predsednik GZS Anton Koren in se zahvalil za opravljeno delo. Za vse je bila organizirana malica. Vse to s spoštovanjem in v zahvalo za njihovo neprecenljivo delo, ki so ga požrtvovalno in zelo dobro opravili.


18.9. – sodelovanje pri organizaciji regijskega tekmovanja ekip prve pomoči civilne zaščite19.9. – intervencija ob poplavah na Puščavi26.9. – sestanek društvenih poveljnikov in predsednikov GZ Trebnje3.10. – redne društvene vaje19.10. – vaja OGP Mokronog-Trebelno na podružnični šoli

Trebelno23.10. – tekmovanje na kvizu Dolenjske regije na Čatežu (5. mesto mlajši pionirji, 13. mesto starejši pionirji)23.10. – dan odprtih vrat za krajane in kostanjev piknik27.10. – vaja PGD Mokronog v Dolenjih Laknicah v sodelovanju z gasilci PGD Zbure29.10. – črpanje vode na Dobu7.11. – redne društvene vaje10.11. – udeležba na pogrebu Dušana Mežnaršiča13.11. - pražnje krompirja ob 10. obletnici 1. festivala praženega krompirja15.11. – obisk otrok iz vrtca Mokronožci26.11. – 27.11. – usposabljanje za informatike na Igu30.11. – sestanek OGP Trebelno2.12 – 4.12. – usposabljanje za tehnično reševanje na Igu5.12. – redne društvene vaje9.12 – 10.12. – usposabljanje za uporabo integriranih dihalnih aparatov na Igu

Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

Ekipa občineVeč kot pol stota praženega

Spominsko obeležje sta odkrila župan Anton Maver in predsednik dru-štva Stane Menard

Pražen krompir ni potreboval priloge24. septembra 2001 je bil pred mokronoškim ga-silskim domom prvi svetovni festival praženega krompirja. Na sončno Martinovo soboto letos so se na istem mestu zbrali ljubitelji in ljubiteljice pra-ženega krompirja iz vse Slovenije, da bi bili priča odkritju spominskega obeležja prvemu svetovnemu festivalu praženega krompirja.

PGD Mokronog v preteklem obdobju


Vsem krajanom, delovnim organizacijam in ustanovam v Občini Mokronog - Trebelno želim vesele božične praznike, veliko uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu, veliko užitkov pri gledanju programa TV Vaš kanal in medsebojnega sodelovanja.Janez Janežič, snemalec in poročevalec TV Vaš kanal

IZKORISTITE MOČ ŽIVE SLIKE!

Dan samostojnosti

Čakajoč na rezultate

Poleg predsednika Turističnega društva Mokronog, ki je do-godek organiziralo, Alojza Gregorčiča, je zbrane pozdravil župan Anton Maver, ki je skupaj s predsednikom Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi Stanetom Menardom tudi odkril spominsko obeležje. V kulturnem programu so nastopili mokronoški osnovnošolci in Mešani pevski zbor PGD Zbure ter Občinski pihalni orkester Trebnje s Trebanjskimi mažoretami. Sončna in topla sobota je v Mokronog privabila sedem ekip, ki so pražile krompir (Turistično društvo Mokronog (kar 55,6

kg krompirja) ter Vinogradniško društvo Mokronog, Društvo podeželskih žena Tavžentroža, Prostovoljno gasilsko društvo Mokronog, Osnovna šola Mokronog, Občina Mokronog-Tre-belno in Gostilna Meglič po sedem kg krompirja). Večina se je držala tradicionalnega recepta: mast, čebula, slanina, ocvirki, kuhan krompir, sol ... spretnim rokam kuharskih mojstrov so dodali še malo skrivnost, ki so jo obdržali zase. Obiskovalci so s plastičnimi krožniki hodili od stojnice do stojnice in zadovolj-no kimali. Pražen krompir je teknil. S prilogo ali brez nje.

(P. K.)


Martinov sodNa Martinovo, 11. novembra, je Društvo vinogradnikov Mokronog na Smetov-ščah slovesno postavilo leseni sod s prostornino 5475 litrov. Sod, ki so ga leta 1979 iz slavonskega hrasta izdelali znani sodarji iz Tacna, je društvo kupilo od podjetja Slovenija vino iz Ljubljane. Do leta 2000 je bilo v njem hranjeno rdeče vino, po desetletni suši pa smo mu mokronoški vinogradniki spet obudili spomin. Seveda smo ga morali najprej razstaviti, ga po delih spraviti iz kleti, vsak kos posebej urediti in sod ponovno sestaviti, za kar smo porabili čez tisoč delovnih ur. Ker se je iz tega procesa pravzaprav rodil nov vinarski imenitnež, ga je bilo treba tudi krstiti.

Zakaj smo mu dali ime MARTINOV SOD, ni težko uganiti. Društvo vinogradnikov Mokronog se najlepše zahvaljuje družini Strmole iz Srednjih Laknic za dovoljenje za upo-rabo zemljišča, na katerem sod stoji. Iskrena hvala Pavlu Železniku in njegovi mami Dani za gostoljubje in hvala vsem, ki so se trudili pri obnovi soda, pripravi zemljišča in izdelavi ostrešja: Franci Ži-bert, Mitja Sluga, Drago Kastelic, Danijel Kučič, Janez Brajer, Matjaž Malenšek, Jure Bulc, Marjan Bulc, Janez Hočevar s sinovoma Nejcem in Matevžem, Rudi Zupančič, Branko Zupančič, Dejan Marn, Andrej Grm, Ljubo Markeljc, Franci Kos in Marjan Bale. Prav lepo se zahvaljujemo tudi Turističnemu društvu Mokronog in sponzorjem, Občinski upravi Občine Mokronog-Trebelno, še

posebej g. županu Antonu Mavru, ob-činskemu svetniku in samostojnemu podjetniku g. Alojzu Kocjanu, Grad-beni mehanizaciji Božo Kos, žagi Deu, gostilni Zlata Kaplja, gospe Liljani Deu in podjetju Cementni izdelki Praznik iz Dobruške vasi. V imenu Društva se zahvaljujem gospodu dekanu Klavdiu Peterci za lepo opravljen obred. Prav posebna zahvala pa gre tudi našemu prijatelju in sponzorju Zdravku Marnu za lepo izdelano ostrešje in še zahvala vinogradniškemu pevskemu zboru iz Šentruperta, ki našemu društvu vedno pomaga pri izvedbi naših prireditev. Na koncu se zahvaljujem vsem tistim, ki so v projekt društva verjeli, nas vzpodbujali in nam stali ob strani.

Društvo vinogradnikov MokronogToni Bulc

Čakajoč na rezultate Toni Bulc, Anton Maver, Klavdio Peterka in Jože Žura

Vse lepo vam in ljudem okrog vasv želji, da vas čim večkrat pobožaprijazna beseda, iskren pogled, topla misel …

… in leto 2011bo nepozabno leto.

Srečno sleherni trenutek!

Ravnateljica in kolektiv OŠ Mokronog

Vonj po ljubezni …Ogenj v kaminu, smeh …Zbrana družina.(Ana Penca)

Novo leto je neznanec,prav lepo ga bo spoznati,mu zaupati, pa vendarne preveč pričakovati.Staro leto je minilo,ne oziraj se nazaj,novega pa ne priganjaj –presenetiti se daj!(S. Makarovič)

Kolektiv KnjižnicePavla Golie Trebnje


Strokovna komisija bo svoje delo opravila popoldan, na ��

Prijavite se!��

PRIJAVNICA��

��

��

��

��

��

��


Lutkarska skupina MOKRE TAČKE

želi vsem majhnim in velikim VELIKO OTROŠKEGA SONČKA.

MOŠKI PEVSKI ZBOR KUD EMIL ADAMIČ MOKRONOG

DOBER GLASV DEVETO VAS,VOŠČILO NAŠEPA DO VAS!

Tudi tokrat je Marija Kos iz Društva podeželskih žena Tav-žentroža poskrbela, da bomo lahko nekaj dobrega postavili na mizo. Ker se bližajo praznični dnevi, predlaga potico in rolado, zelo enostavno pa je pripraviti tudi zapečen krompir, ki je dobra priloga k mesu in perutnini, zraven pa ponudimo še listnato solato in imamo glavno jed..

Zapečen krompir (priloga)Potrebujemo: 750 g krompirja, sol, poper, muškatni orešček, 50 g naribanega sira (gada, ementalec), 2,5 dl smetane, 2,5 dl mleka, pol stroka česna in surovo maslo za model.Priprava: Pečico segrejemo na 220ºC. Večjo posodo za pečenje natremo s česnom in obilno namažemo z zmehčanim surovim maslom. Krompir olupimo, narežemo na tanke rezine (kot kumare), po plasteh zložimo v posodo in vsako plast poso-limo, popopramo in potresemo z muškatnim oreščkom in sirom (2 žlici sira shranimo). Smetano pomešamo z mlekom in preostalim sirom, polijemo krompir, da bo povsem pokrit. V pečici pečemo 50-60 minut.

Krhko kvašena orehova potica (sladica)Testo: 60 dag moke, 3 dag kvasa, 2 dl mleka, 14 dag sladkorja, 14 dag masla, 4 rumenjaki, sol, 1 vanilijev sladkor, maščoba za model.Nadev: 40 dag orehov, 2-3 dl mleka ali sladke smetane, slad-korja po okusu, 1-2 žlici ruma, sneg iz beljakov.Priprava: Orehe poparimo z mlekom ali smetano. Pazimo, da tekočine ni preveč. Dodamo rum, sladkor in trd sneg iz beljakov. Rahlo zmešamo.Žlico moke, malo mleka, žličko sladkorja in zdrobljen kvas zmešamo in počakamo, da se malo dvigne. Iz vseh sestavin in

kvasa zamesimo testo kot za kekse, ga takoj razvaljamo, na-mažemo z nadevom, zvijemo in položimo v pomaščen pekač. Pustimo čez noč, da vzhaja. Zjutraj potico spečemo v srednje vroči pečici (180ºC). Nekaj časa jo pustimo v modelu, nato zvrnemo in posujemo s sladkorjem.

Božična čokoladna rolada (sladica)Potrebujemo: 18 dag jedilne čokolade, 5 jajc (ločimo rumenjake in beljake), 18 dag sladkorja v prahu, 2,5 dl sladke smetane, 2 žlici likerja, sladkor v prahu za posipanje, čokoladne okraske za dekoracijo.Priprava: Klasičen pekač obložimo s papirjem za peko. Čokola-do narežemo na koščke in jo počasi stopimo nad vodno kopeljo (=posodo s čokolado namestimo nad večjo posodo z vrelo vodo. Pri tem pazimo, da se zgornja posoda ne dotika vode. Čokolado lahko stopimo tudi v mikrovalovni pečici).Rumenjake in 2/3 sladkorja penasto umešamo z električnim mešalnikom nad soparo približno 5 minut. Dodamo stoplje-no čokolado. V drugi posodi iz beljakov in ostanka sladkorja stepemo trd sneg, ki ga postopoma pazljivo vmešamo v čoko-ladno mešanico. Maso porazdelimo po pripravljenem pekaču. Pečemo približno 20 minut pri temperaturi 180ºC. Pečeno testo vzamemo iz pekača in pokrijemo s kuhinjsko krpo ali folijo. Ohladimo. Ohlajenemu testu odstranimo papir za peko, ga premažemo s stepeno smetano, ki smo ji primešali liker. Testo previdno zvijemo v rolado, potresemo s sladkorjem v prahu in okrasimo s čokoladnimi okraski.

Pa dober tek!P. K.

V ustih se topiza praznične dni


Prosimo vse dopisnike, da prispevke pošljejo do datuma, ki je naveden v kolofonu Odseva. Člankov, ki bodo prišli kasneje, ne bomo objavili! Uredništvo!

Smetovšče Župan, sodnik in učitelj so liki, ki so svoj čas pogosto nasto-pali v mokronoških zgodbicah. Po eni inačici so krstili tudi preval iz Mokronoške kotline v dolino Laknice. Peljali so se z zapravljičkom iz svetovrške strani proti Mokronogu. Noč je bila čudno furjasta, kajti luna si je pokrivala oči in ušesa z debelimi oblaki, ker ni hotela poslušati, kako burja vadi pro-gram za zimski koncert. Trojice to ni motilo, še manj skrbelo, saj so bili vsi veselo zagoreli od sonca, ki jih je od poldne do polnoči obsevalo z žarki iz hrastovih sodov in polnilo njihove duše in telo z rubinastimi vinamini. Tudi konja sta bila vajena poti, pa še plašnice sta imela na očeh, da ju nobena stvar s strani ni mogla spraviti na stranpoti. Naenkrat pa, tam, na razcepu poti, ko ena vodi naravnost, druga na Pričo in tretja v dolino Laknice, konja na zadnje noge. Hrzata in boksata s prednjima nogama kot kakšna kenguruja. Nobena komanda ne prime, ne vajeti ne bič. Zapravljivček tudi ni na miru, še več, na vso moč se trudi, da bi potnike spravil s sedežev. Kmalu mu uspe in vsi trije pristanejo v obcestnem jarku. Jok in stok in škripanje z zobmi. Pa preklinjanje tudi! Kdo ve, kako bi se končalo, če ne

bi tedaj v metež posegel glas zvona. Ura v zvoniku cerkve na Žalostni gori je namreč odbila eno po polnoči, čas, ko strahovi in podobne pošasti izgubijo moč. Kot bi ukazal, se je vse umi-rilo. Tudi konji in zapravljivček. Še burja je prenehala vaditi, da je luna radovedno pogledala, če je to res ali se ji samo zdi. Lunino radovednost so izkoristili župan, sodnik in učitelj ter previdno zlezli iz jarka. Spogledali so se, odvrgli strah in v en glas kriknili: ŠMENT JE BIL! Ta šment je bil tako močan, da se je razširil po vsej okolici, po jezikovnih poteh pa prikorakal v šmentovšče in naprej v SME-TOVŠČE, kar je še danes, čeprav je cesta zdaj asfaltna in tudi malo drugače speljana. Pomembno pa je, da ena še vedno vodi v zidanice, kjer imajo, kot njega dni, v sodih shranjeno sonce z rubinastimi vinamini. Tja nas vabi tudi ogromen hrastov sod, ki so ga letos (2010) postavili člani mokronoškega vino-gradniškega društva.Šment se furmanom današnjih jeklenih zapravljivčkov ne pri-kazuje več, razen, kadar se na Smetovšču utaborijo modri angeli in ponujajo napravice za štetje sončnih vinaminov. Saj veste, preveč žarkov škoduje, čeprav so v sodih negovani.

Stane Peček

spoznajmo seV tej rubriki smo na kratko, z besedo in s fotografijo, predstavili vseh 43 naselij naše občine. Abeceda je torej zaključena. Vendar, kot se rado zgodi, se je vmes porodila zanimiva misel, ki je ne kaže postaviti v kot, posebno še, ker po vsebini kar kliče po spoznavanju. Gre za razne zanimive zgodbice, legende, ki so se ali pa se niso nekoč zgodile, ki so verjetne ali ne, ki pa živijo med nami in jih je škoda pozabiti, saj so del kulture tega prostora.Vabimo vas k sodelovanju!

Stane Peček

ODSEVISSN 1855-3443

Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog

Uredniški odborStanislav Peček, Ulica Talcev 10, 8230 Mokronog, odgovorni urednik031 296 111, [email protected] Krnc, Sokolska 12, 8233 Mirna, namestnica urednika031 513 462. [email protected] Dragan, Cerovec pri Trebelnem 3, 8231 TrebelnoMiroslav Hrovat, Rožna ulica 10, 8230 Mokronog, 040 796 475Mojca Pekolj, direktorica Občinske upraveMilena Hvastija, Čilpah 21, 8231 Trebelno, 031 626 491Vesna Magovec Regent, Hrastovica 24, 8230 Mokronog, lektorica, 031 861 836

Grafična realizacija:Tomograf, Novo mesto

Naklada: 1200 izvodov

ODSEV dobijo vsa gospodinjstva v občini Mokronog-Trebelno brezplačno.

Uredništvo si pridržuje pravico da ne objavi, delno objavi ali krajša prispevke v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi.Nenaročeni in nedogovorjeni prispevki so lahko dolgi do 1500 znakov, skupaj s presledki, in morajo biti podpisani s polnim imenom in priimkom. Na izrecno željo uredništvu znanega avtorja prispevka, se ime in priimek le-tega lahko tudi ne objavi.Uredništvo si v skladu z Odlokom o izdajanju občinskega glasila Odsev pridržuje pravico, da neprimerne in žaljive vsebine ne objavi.

Fotografije, prilepljene v word, zaradislabe kakovosti ne bodo objavljene.Fotografije za to številko so prispevali: Stane Rajer, Petra Krnc, Robert Gregorčič, Marko Kapus, Mojca Femec, OŠ Mokronog, OK Mokronog, PGD Mokronog, Občina Mokronog-TrebelnoSlika na naslovnici je nagrajeno delo učenke Klare Pucelj Šoberl na natečaju RK Slovenije Otroci pomagajo otrokom. Fotografijo nam je odstopila OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas.

Prispevke lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: [email protected] na naslov uredništva: ODSEV, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog.Tu dobite tudi informacije o oglaševanju.

PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO DO 7. MARCA 2011.

Srečno 2011!


Documents

Odsev, st. 14, leto 3