ЕКОНОМСКА АНАЛИЗА НА ... - agencija.gov.mk · mleko i kozji mle~ni proizvodi na sertificirana organska kozarska farma. Glavnata cel za izrabotkata na analizata be{e

Republika Makedonija

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanisuvawe

PROGRAMA ZA PODDR[KA NA SOVETODAVNITE USLUGI VO

ZEMJODELSTVOTO (MAASP)

ЕКОНОМСКА АНАЛИЗА НА ОРГАНСКО

ПРОИЗВОДСТВО НА КОЗЈО МЛЕКО И

КОЗЈИ МЛЕЧНИ ПРОИЗВОДИ

ЈАНУАРИ 2010

СПРОВЕДЕНО ОД

GRM INTERNATIONAL AB И

VÄXA HALLAND

МААСП 147

GRM International / Macedonian Agricultural Advisory Support Programme

Економска анализа на органско производство на козјо млеко и козји млечни производи

2

Содржина

Меѓународен историјат ............................................................................................................ 4

Домашен историјат ................................................................................................................... 4

Podatoci za farmata .............................................................................................................. 7

Mетодологија и пroizvodni rezultati ............................................................................... 9

Економски резултати .............................................................................................................. 12

1. Приходи на фармата ..................................................................................................... 12

2. Tрошоци на фармата ..................................................................................................... 15

3. Биланс на успехот .......................................................................................................... 16

Коментари ............................................................................................................................. 17

Препораки ............................................................................................................................. 18

Листа на табели Tabela 1. Brojna sostojba na kozite vo R. Makedonija ............................................ 4 Tabela 2. Proizvodstvo na mleko na farmata ...................................................... 10 Tabela 3. Proizvodstvo na jariwa na farmata ..................................................... 10 Tabela 4. Proizvodstvo na mle~ni proizvodi na farmata ................................. 11 Tabela 5. Vkupno ostvareni prihodi na farmata ................................................. 12 Tabela 6. Vkupni varijabilni tro{oci na farmata ............................................. 15 Tabela 7. Ostvaren prihod od prerabotka na 15T kozjo mleko ............................ 16



3

Ova istraùvawe e napraveno, vo ramkite na sorabotkata me|u UKIM Institut za sto~arstvo i Programata za poddr{ka na sovetodavnite uslugi vo zemjodelstvoto (MAASP). M-r Elena Eftimova i D-r Nikola Pacinovski, vraboteni vo Oddelenieto za ov~arstvo i kozarstvo pri UKIM Institut za sto~arstvo Skopje, vo tekot na 2009 godina realiziraa niza aktivnosti vo nasoka na izrabotka na ekonomska analiza na organsko proizvodstvo na kozjo mleko i kozji mle~ni proizvodi na sertificirana organska kozarska farma.

Glavnata cel za izrabotkata na analizata be{e sobirawe na verodostojni i to~ni podatoci i informacii, koi }e ovozmoàt da se dobie soodvetna slika za prednostite na organskoto kozjo proizvodstvo na mleko i mle~ni proizvodi od ekonomski aspekt, vo odnos na konvencionalno kozjo proizvodstvo. Za potrebite na analizata be{e sprovedeno detalno istraùvawe pri {to bea sobrani golem broj na relevantni informacii, podatoci i dokumenti koi pomognaa vo izrabotkata na istata.

„Овој документ е финансиран од страна на Шведската агенција за меѓународен развој и соработка, Сида. Одговорноста за содржината лежи кај авторот“.



4

Меѓународен историјат

Ulogata na kozite vo svetskoto sto~arstvo e zna~ajna i re~isi ne postoi zemja vo koja tie ne se odgleduvaat. Rasprostranetosta na kozite se dolì na nivnata odli~na sposobnost za aklimatizacija vo razli~ni klimatski i ekolo{ki uslovi i na proizvodstvoto na mleko, meso, volna i koà po niska proizvodna cena. Re~isi 75% od svetskata populacija konzumira kozjo mleko, a vo ishranata na lu|eto vo zna~itelni koli~ini se upotrebuva

kozjoto meso, posebno vo zemjite na Bliskiot Istok. Denes vo svetot se odgleduvaat okolu 490 milioni kozi zastapeni so pove}e od 200 rasi, od koi okolu 63% se za proizvodstvo na mleko, 27% za

proizvodstvo na meso, a samo okolu 5% za proizvodstvo na volnа (moher). Najmnogu kozi vo svetski ramki se odgleduvaat vo Azija (345 mil.) Afrika (15 mil.), Okeanija (1.5 mil.), dodeka vo Evropa toa se: Grcija (5.3 mil.), [panija (2.8 mil.) Italija (1.3 mil.), Francija (1.2 mil.) itn.

Домашен историјат

Zakonot za zabrana za ~uvawe i odgleduvawe kozi od 1954 godina zna~itelno vlijael vrz namaluvaweto na brojot na kozite vo Republika Makedonija i vo

stagniraweto na ovaa sto~arska granka. Uslovi za povtorno zaìvuvawe na grankata, se sozdavaat vo 1989 godina koga istiot e ukinat. Dopolnitelni faktori koi go ote`nuvaat razvojot na kozarstvoto se: nepovolniot rasov sostav i rasitnetosta na stadata, neorganiziraniot i nesiguren plasman na proizvodite od kozjoto mleko, nedostigot od rabotna raka, slabata i neredovna primena na selekciskite merki vo stadata i dr. Sepak, vo sporedba so izminatite godini moè da se konstatira deka ima spontan i

kontinuiran razvoj na ovaa sto~raska granka i sè pogolema zainteresiranost na farmerite za odgleduvawe na kozi, kako biznis, koj ovozmoùva sigurna egzistencija i ostvaruvawe na zarabotka. Vkupniot broj na kozi vo na{ata zemja se dviì okolu 150.000 so tendencija na zgolemuvawe. Brojnata sostojba na kozite vo 2007 godina spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika dadena e vo Tabela 1.

Tabela 1. Brojna sostojba na kozite vo R. Makedonija1

VKUPNO @ENSKI GRLA ZA PRIPLOD

Republika Makedonija 132.924 82.224

Pelagoniski region 11.175 6.364

1 ДЗС 2007



5

Vardarski region 9.545 6.329

Severoisto~en region 19.434 11.243

Jugozapaden region 13.533 7.317

Skopski region 8.405 5.534

Jugoisto~en region 25.122 17.455

Polo{ki region 7.972 4.459

Isto~en region 37.738 23.523

Rasoviot sostav na kozite vo Republika Makedonija e baziran na doma{nata balkanska koza, so odredena zastapenost na kozi od rasata alpina i sanska, kako i melezi pome|u ovie rasi. Proizvodstvoto na mleko kaj doma{nata populacija na kozi se dviì okolu 150 litri, dodeka kaj kozite od rasata alpina e razli~no, vo razli~ni zemji. Ovaa rasa ima visoka sposobnost za aklimatizacija {to rezultira so nejzino prisustvo vo mnogu evropski i vonevropski zemji, kade posluìla kako rasa meliorator na doma{nite niskoproduktivni rasi.

Osnoven proizvod koj se dobiva od kozite, e kozjoto mleko koe naj~esto se prerabotuva vo kozjo sirewe, kozji ka{kaval, puter i jogurt. Lesnata svarlivost na kozjoto mleko pridonesuva istoto da e pogodno za ishrana na decata, postarata populacija i rekovalescentite. Lu|eto koi se alergi~ni na laktoza moè da go upotrebuvaat kozjoto mleko i so nego vo celost da go zamenat kravjoto. Kozite se javuvaat i kako proizvoditeli na jare{ko i kozjo meso, koe pretstavuva soliden izvor na proteini vo ishranata na ~ovekot. Jare{koto meso e sli~no so jagne{koto, no e poposno i vo golem stepen gi zadovoluva kriteriumite za zdrava i pravilna ishrana. Kozite se odlikuvaat so visoka plodnost (godi{no se dobivaat po dve, a neretko i po tri jariwa) {to rezultira so mo`nost za zgolemeno proizvodstvo na jare{ko meso vo sporedba so jagne{koto. Kako dopolnitelni proizvodi od kozarskoto proizvodstvo se dobivaat moher vlakna i ka{mir za obleka i tepisi, kako i razli~ni proizvodi izraboteni od koàta na kozite. Vo najgolemiot broj na slu~ai odgleduvaweto na kozite kaj nas go nosi belegot na tradicionalnost. Imeno, vo tekot na pogolemiot del od godinata kozite se napasuvaat. Taka se ovozmoùva pogolema ekonomi~nost vo odgleduvaweto, zatoa {to celokupnata ishrana se sveduva na ispa{a so dopolnitelen obrok vo vid na koncentrat i mineralni materii. Od posebna va`nost e faktot deka kozite vo koristeweto na pasi{tata ne im se

konkurenti na ovcite i govedata, bidej}i pred sè, tie gi koristat povr{inite obrasnati so prnar ili niskosteblesta {uma. Ovie povr{ini bez odgleduvawe na kozite ostanuvaat prakti~no neiskoristeni



6

potencijali za hrana, a kako zaklu~ok moè da se konstatira deka kozite i drugite preìvni ìvotni moè sovr{eno da se nadopolnuvaat. Organskoto farmerstvo vo site komponenti i sostavni delovi - po~va i mineralni materii, organski materii, mikroorganizmi, insekti, rastenija,

ìvotni i ~ovekot e vo vzaemna povrzanost i usoglasenost, a sè so cel sozdavawe na stabilna i koherentna celina. Na takov na~in se ostvaruvaat celite na organskoto proizvodstvo kako {to se:

Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi so visok kvalitet;

Malo optovaruvawe na prirodnite resursi;

Golem broj na povr{ini za ekolo{ka ramnoteà;

Odgleduvawe na zdravi ìvotni i proizvodstvo na zdrava sto~na hrana;

Proizvodstvo na zdravi proizvodi bez ili so namaleno prisustvo na {tetni materii za zdravjeto na lu|eto.

Konvencionalnoto proizvodstvo se sveduva na profit i pari, dodeka organskoto, pokraj ovie dve mnogu va`ni komponenti ja ima i najglavnata, a toa e dobivawe na zdravi i kvalitetni proizvodi. Organskoto proizvodstvo vo na{ata zemja stanuva predmet na interes od neodamna. Vo 1998 godina 5 farmi ja zapo~nuvaat procedurata za sertifikacija za organsko proizvodstvo. Vo 2004 godina donesen e Zakonot za organsko proizvodstvo, a vo 2007 godina Nacionalnata strategija so akcionen plan za organsko zemjodelstvo na Republika Makedonija. Vkupniot brojot na farmeri koi se zanimavaat so organsko proizvodstvo vo dràvata prikaàn e vo Grafikon 1.

Grafikon 1. Broj na organski farmeri po godini vo RM

13

50

104

145

25

0 25 50 75 100 125 150 175 200

2003

2004

2005

2006

2007

БРОЈ НА ГРЛА



7

Farmerite se pottiknati od zabrzaniot razvoen trend vo Evropa i od soodvetniot porast na pobaruva~kata na pazarot za organski proizvodi so

atraktivni ceni. Vo ramkite na kozarskoto proizvodstvo sè pogolem e interesot za organsko proizvodstvo i ve}e ima sertificirani organski kozarski farmi. Podatocite za ekonomi~nosta i rentabilnosta na ovie farmi re~isi i da nema.

Podatoci za farmata Kozarskata farma Ko`le, sopstvenost na \eor|ievski Dime, osnovana e vo 1997 godina. Locirana e vo atarot na s. Ko`le, op{tina Petrovec, Skopje. Osnovnoto stado kozi od rasata alpina e nabaveno vo april 2001 godina od Srbija. Od mart 2005 godina, farmata e zapi{ana vo Registarot na odgleduva~i na priploden dobitok koj se vodi pri MZ[V.

Slika 1. Kozi od rasata alpina koi se odgleduvaat na farmata

Stopanskiot dvor na farmata se protega na povr{ina od 0.2 ha. Vo isto vreme, farmerot raspolaga i so 15 ha zemji{te pod oranici, koi se zemeni pod koncesija. Terenot e ridsko - planinski, so mikrolokacija otvorena od tri strani (isto~na, ju`na i zapadna), na nadmorska viso~ina od 450 m. Do istata vodi asfaltiran pat, koj e prooden vo tekot na celata godina. Objektot za smestuvawe na kozite e relativno nov, izgraden e vo 1997 godina, od cvrsta gradba so povr{ina od okolu 300 m2, so otvori za ventilacija i ispusti na zapadnata i ju`nata strana od objektot, so vkupna povr{ina od okolu 600 m2. Vo ispustite se smesteni hranilki za kabasta i koncentrirana hrana, kako i korita za napojuvawe. Vnatre{nosta na objektot po potreba (za vreme na jareweto na kozite) se deli na oddelenija so podvi`ni lesi za pregraduvawe.



8

Kozite se napasuvaat na pasi{ta vo atarot na s. Ko`le, vo radius od okolu 5 km.

Slika 2. Del od stopanskiot dvor na farmata

Vo sostav na farmata izgradena e prostorija za prerabotka na mlekoto (mlekarnica), kako i prostorii za smestuvawe i ishrana na vrabotenite. Mlekarnicata e opremena so potrebnite sadovi i aparati za nepre~eno odvivawe na proizvodstvoto na sirewe, kako {to se: pasterizator, laktofrizer, sirewarska kada i drugo. Farmata e elektrificirana, a vodosnabduvaweto e so higienski ~ista i ispitana voda (od sopstven bunar so hidrofor). Na istata ima i telefonski priklu~ok. Molzeweto na ovcite se vr{i ma{inski, so sistem za molzewe so 2 X 12 molzni edinici. Vo ramkite na ovaa farma vo izvr{uvawe na sekojdnevnite rabotni zada~i pokraj sopstvenikot, vo tekot na celata godina, se vraboteni dvajca niskokvalifikuvani rabotnici - kozari, kako i pomo{nik - kozar, koj vo zavisnost od obemot na rabota, periodi~no se angaìra. Vo tekot na istraùvaweto na farmata se odgleduvaa okolu 200 grla ~istorasni alpina kozi od site kategorii. (123 molzni kozi, 4 pr~a, 20 yviski, 13 jalovi kozi, kako i 10 {kartirani vo tekot na godinata i 30 kozi uginati po razni osnovi (zaklani od dive~, uginati od bolest i sl.).



9

Na farmata proizvedenoto sireweto se pakuva vo plasti~ni kanti vo so kapacitet od 14 do 15 kg sirewe. Vo isto vreme, vo zavisnost od potrebite i pobaruvawata na pazarot, farmerot go pakuva sireweto vo plastificirani, vakuumirani }esi so kapacitet od 0.5 do 1 kg sirewe. Pri dvata vida na pakuvawe, priloèna e soodvetna etiketa, koja gi sodrì osnovnite podatoci za imeto na proizvodot i na farmata, potekloto i hemiskiot sostav na sireweto.

Mетодологија и пroizvodni rezultati

Metodologijata {to se koriste{e pri izrabotkata na analizata se sostoe{e od pove}e ~ekori i toa:

Bea napraveni pove}e terenski poseti na farmata, pri koi se utvrdi fakti~kata sostojba po odnos na: brojot na grlata, proizvodstvoto na mleko, proizvodstvoto na mle~nite proizvodi i dr. Vo tekot na istraùvaweto, pri pribiraweto na podatocite, bea zemeni predvid slednite parametri:

1. Vkupen broj kozi na farmata; 2. Broj na molzni i jalovi kozi; 3.Broj na uginati kozi (od razli~ni pri~ini) vo tekot na

istraùvaweto (bolni, gubitoci predizvikani od dive~ i sli~no); 4. Broj na prodadeni kozi vo tekot na istraùvaweto.

Proizvodstvoto na mleko na farmata zapo~na da se sledi otkako zavr{i odbivaweto na jariwata. Kontrolata na proizvodstvoto na mleko vo tekot na molzniot period, se odviva{e so strogo opredelen reìm, odnosno so redovno sledewe na proizvodstvoto na mleko kaj sekoe grlo poedine~no. Kontroliraweto na individualnata mle~nost be{e so me|unarodno prifateniot A4-metod. Bea napraveni 6 mlekokontroli na farmata, pri koi se mere{e dnevno koli~estvo namolzeno mleko so menzura i se zemaa individualni mlekoprobi, koi se analiziraa vo labaratorijata za mleko pri JNU Institut za sto~arstvo vo Skopje. Tamu se opredeluva{e procentualnata zastapenost na mastite vo mlekoto so analizator na mleko MILKOSCAN FT 6000. Po zavr{uvaweto na laktacijata se premina na presmetuvawe na dolìnata na laktacija, vkupnoto namolzeno i pocicano mleko, prose~niot procent na masti vo mlekoto vo tekot na molzniot period i laktaciskata mle~nost. Proizvodstvoto na jariwa na farmata opfati sledewe na slednite parametri:

- pol na jariwata; - broj na edine~nite i bliznite jariwa;



10

- broj na ìvorodenite i mrtvorodenite jariwa; - broj na uginatite jariwa vo tekot na godinata; - broj na prodadenite jariwa za meso so utvrdena teìna pri

proda`bata; - broj na jariwa ostaveni za sopstvena reprodukcija; - broj na prodadeni jariwa za priplod.

Isto taka se slede{e i proizvodstvoto na mle~nite proizvodi na farmata pooddelno po vidovi na proizvod.

Se napravi uvid vo mati~nata i smetkovodstvenata evidencija na farmata;

Dobienite podatoci se prezentiraa pred farmerot;

Se sumiraa sobranite podatoci i se izvedoa soodvetni zaklu~oci.

Vo tekot na istraùvaweto bea dobieni pove}e proizvodni rezultati. Proizvodstvoto na mleko (dobieno od 123 molzni kozi koi zapo~naa da se molzat od 01.05.2009 godina) pretstaveno e vo Tabela 2.

Tabela 2. Proizvodstvo na mleko na farmata

PARAMETAR

Prose~na dolìna na laktacija (denovi) 264.3

Prose~na dnevna mle~nost (litri) 1.56

Vkupno proizvedeno mleko (litri) 50.723

Vkupno pocicano mleko (litri) 19.141

Konzumno mleko (litri) 31.582

Prose~no mleko na grlo (litri) 412.38

Prose~en procent na maslenost 3.54

Dobienite rezultati za proizvodstvoto na mleko na farmata ne otstapuvaat od voobi~aenite rezultati za kozite od ovaa rasa vo Republika Makedonija. Rezultatite od evidentiranite i obraboteni podatoci za brojot na dobienite jariwa vo tekot na godinata, nivniot pol, smrtnosta, bliznosta i namenata, prikaàni se vo Tabela 3.

Tabela 3. Proizvodstvo na jariwa na farmata

JARIWA VKUPNO

@ivorodeni - ma{ki - ènski

179 73

106

Родени како еdinci 87



11

Родени како близни 92

Uginati jariwa (pri ra|awe i vo tekot na godinata) 25

Odgledani jariwa 154

Prodadeni za meso 50

Prodadeni za priplod 40

Zaklani za sopstveni potrebi 10

Ostaveni za reprodukcija 54

46 kozi ojarile blizni jariwa

10 kozi uginale posle ojaruvaweto i ne se vlezeni vo procesot na laktacija

Rezultatite za proizvodstvoto na jariwa soodvetstvuvat so prose~niterezultatite, koi se konstatirani vo prethodni istraùvawa i vo literaturata, so napomena deka farmerot za sopstvena reprodukcija

ostavil pogolem broj na jariwa od voobi~aeniot (30%). Bidej}i, re~isi celokupno proizvedenoto mleko se prerabotuva vo mle~ni proizvodi, otkako se utvrdi koli~estvoto na proizvedenoto mleko, se premina kon utvrduvawe na koli~estvoto na proizvedenite mle~ni proizvodi. Vo tekot na analizata e utvrdeno deka, zaradi objektivni pri~ini (prekin vo snabduvaweto so elektri~na energija na farmata i nemo`nost za prerabotka na istoto), farmerot ima prodadeno 15 toni mleko na mlekarnica po cena od 20 den./litar. Ostvarenoto proizvodstvo na mle~ni proizvodi na farmata prezentirano e vo Tabela 4.

Tabela 4. Proizvodstvo na mle~ni proizvodi na farmata

NAZIV NA PROIZVODOT KOLIÎNA (kilogrami)

Belo salamureno kozjo sirewe 1050

Kozjo sirewe so za~in (magdanos i origano) 300

Kozji ka{kaval 200

Vrz osnova na podatocite vo Tabela 4, moè da se vidi deka na farmata, od vkupno proizvedenoto koli~estvo mleko (31.582 litri), proizvedeni se 1350 kilogrami belo salamureno sirewe so i bez za~ini i 200 kilogrami kozji ka{kaval. Rezultatite ukaùvaat deka za proizvodstvo na kilogram belo salamureno sirewe prose~no se potro{eni po 8 litri/mleko, dodeka za kilogram proizveden kozji ka{kaval po 13 litri/mleko, {to doveduva do zaklu~ok deka kozjoto mleko ima relativno nizok randman.



12

Економски резултати

1. Приходи на фармата

Vkupno ostvarenite prihodi i nivnata procentualna zastapenost na farmata vo tekot na analiziraniot period prikaàni se vo Tabela 5 i Grafikon 2. Pri toa napravena e komparacija na ekonomskite rezultati pome|u konvencionalno i organsko proizvodstvo.

Tabela 5. Vkupno ostvareni prihodi na farmata

NAZIV NA PRIHODITE

Konvencionalno p-dstvo

Organsko p-dstvo

denari % denari %

Prihodi od prodadeno mleko 300.000 21.3 300.000 17.8

Prihodi od prodadeni jariwa 465.000 33 465.000 27.6

Prihodi od prodadeni mle~ni proizvodi 443.500 31.5 540.000 32

Prihodi od prodadeni kozi i jarci 20.000 1.4 20.000 1.2

Dopolnitelni prihodi 180.000 12.8 360.000 21.4

VKUPNO (denari i procenti) 1.408.500 100 1.685.000 100

Grafikon 2. Sporedbena procentualna zastapenost na prihodite pri konvencionalno i organsko proizvodstvo

Spored prikaànite podatoci od Tabela 5 i Grafikon 2, moè da se zaklu~i deka so najvisoka zastapenost pri organsko proizvodstvo se prihodite od proda`bata na mle~ni proizvodi (32%), dodeka pri konvencionalnoto toa se prihodite od prodadeni jariwa (33%). Vkupnite prihodi se povisoki pri organsko proizvodstvo, so tendencija istite da se

33 31,5

1,4

12,8

21,3

27,6

32

1,2

21,417,8

0

10

20

30

40

50

Приходи од

продадени јариња

Приходи од

продадени

мле~ни производи

Приходи од

продадени кози

Дополнителни

приходи

Prihodi od

prodadeno mleko

проценти

%

конвенц. organsko



13

zgolemat vo odnos na konvencionalnoto, dokolku se postigne povisoka cena za litar organsko kozjo mleko i za kilogram/ìva mera na jare{ko meso. Vo tekot na istraùvaweto e konstatirano deka cenite se isti bez razlika dali se raboti za organski ili konvencionalni proizvodi.

Vo prihodite ostvareni od prodadeni jariwa vleguvaat prihodite od jariwa prodadeni za meso i prihodite ostvareni od proda`bata na jariwa za priplod. Istite se pretstaveni vo Tabela 5.1.

Tabela 5.1. Prihodi ostvareni od proda`ba na jariwa

NAZIV NA PRIHODITE Konvencionalno p-dstvo (denari)

Organsko p-dstvo (denari)

Jariwa prodadeni za meso 105000 105000

Jariwa prodadeni za priplod 360000 360000

VKUPNO 465000 465000

* Jariwata prodadeni za meso se prodadeni so prose~na teìna od 15 kilogrami ìva mera po prose~na cena od 140 denari/kilogram. Proda`nata cena e ista i pri konvencionalno i pri organsko proizvodstvo.

Ostvarenite prihodi od proda`bata na mle~ni proizvodi pretstaveni se vo Tabela 5.2.

Tabela 5.2. Prihodi ostvareni od proda`ba na mle~ni proizvodi

NAZIV NA PRIHODITE

Konvencionalno p-stvo (denari)


Proda`na cena/kg

Ostvaren prihod

Proda`na cena/kg

Ostvaren prihod

Belo salamureno kozjo sirewe 250 262.500 300 315.000

Kozjo sirewe so za~ini (magdanos i origano)

270 81.000 350 105.000

Kozji ka{kaval 500 100.000 600 120.000

VKUPNO / 443.500 / 540.000

Prihodite ostvareni od proda`bata na mle~ni proizvodi koi se proizveduvaat na farmata se povisoki pri organskoto vo sporedba so konvencionalnoto proizvodstvo i za o~ekuvawe e istite da bidat u{te povisoki dokolku otkupnata cena na istite gi sledi trendovite vo svetot. Imeno na svetskite pazari proizvodite od organsko poteklo se za najmalku 30% poskapi od konvencionalnite, dodeka kaj nas toj procent e okolu 20%.



14

Slika 3. Organsko kozjo sirewe со и без додатоци произведено

на фармата

Vo tekot na analizata farmerot ostvaril i prihod od proda`ba na 10 {kartirani kozi po cena od 2000 denari/grlo. Ostvarenite dopolnitelni prihodi na farmata pretstaveni se vo Tabela 5.3.

Tabela 5.3. Dopolnitelni prihodi

NAZIV NA PRIHODITE Konvencionalno p-dstvo (denari)


Subvencii za oranici / /

Subvencii na grlo 180.000 360.000

VKUPNO 180.000 360.000



15

2. Tрошоци на фармата

Vkupnite varijabilni tro{oci, koi pretstavuvaat zbir od tro{ocite napraveni za ishrana na ovcite, za napojuvawe, za{tita i veterinarni merki, plata i hrana na vrabotenite, proizvodstvo na sireweto, ostanatite varijabilni tro{oci, hemiskite analizi na mlekoto i hemiskata i mikrobiolo{kata analiza na sireweto, sertifikacijata, proizvodstvoto na organska hrana za kozite i drugi, napraveni vo tekot na proizvodstvoto na farmata, pretstaveni se vo Tabela 6.

Tabela 6. Vkupni varijabilni tro{oci na farmata

NAZIV NA TRO[OKOT Organsko

p-dstvo Konvencionalno

p-dstvo

denari % denari %

Tro{oci za ishrana na kozite 741915 32 644715 30.5

Tro{oci za pa{arina 10000 0.4 10000 0.5

Tro{oci za napojuvawe i dr. potrebi od voda 12000 0.5 12000 0.6

Tro{oci za za{tita i veterinarni merki 76000 3.3 57000 2.7

Tro{oci za plata i hrana na vrabotenite 384000 16.5 384000 18.2

Tro{oci za proizvodstvo na mle~ni p-di 525730 22.6 517730 24.5

Ostanati varijabilni tro{oci 204000 8.8 204000 9.6

Analizi na mleko 25000 1.1 25000 1.2

Hemiska i mikrobiolo{ka analiza na sirewe 10800 0.5 10800 0.5

Firmarina 8000 0.3 8000 0.4

Sertifikacija 85000 3.6 / /

Zakup na zemji{te 45000 2 45000 2.1

Odrùvawe na mlin, ma{ina za molzewe i dr. 31000 1.3 31000 1.4

Tro{oci za seidba, ètva i dr. 165000 7.1 165000 7.8

VKUPNO 2.323.445 100 2.114.245 100

Najvisoka zastapenost vo vkupnite tro{oci na farmata i pri konvencionalno i pri organsko proizvodstvo imaat tro{ocite za ishrana na kozite (30.5% i 32%), a potoa sleduvaat tro{ocite za proizvodstvo na mle~ni proizvodi (24.5% i 22.6%) i tro{ocite za plata i hrana na vrabotenite na farmata (18.2% i 16.5%).



16

3. Биланс на успехот

Spored dobienite rezultati za vkupnite prihodi i tro{oci na farmata napraveni vo tekot na analizata, bilansot na uspehot na istata, pri konvencionalen na~in na odgleduvawe na kozite e negativen, odnosno farmata e vo zaguba za 705.745 denari. Analizata na bilansot na uspehot pri organsko kozjo proizvodstvo prikaàna e vo Grafikon 3.

Grafikon 3. Bilans na uspeh na farmata

Spored dobienite podatoci, organskata kozja farma rabotela so zaguba (vo visina od 638.445 denari), no pri~inite za negativniot bilans na uspehot moè da okarakteriziraat kako realni i otstranlivi. Imeno, dokolku farmerot prodadenite 15.000 litri mleko (koi gi prodal zaradi nedostatok na elektri~na energija na farmata predizvikan od vremenski priliki-nevreme) bi gi prerabotil vo mle~ni proizvodi, vkupniot prihod zna~itelno bi mu se zgolemil. Ako od prodadenata koli~ina mleko, spored prethodnite soznanija i voobi~eanata praksa na proizvodstvo 96% od mlekoto se preraboti vo kozjo sirewe so i bez za~ini, a 7% vo kozji ka{kaval ostvareniot prihod bi bil:

Tabela 7. Ostvaren prihod od prerabotka na 15T kozjo mleko

PROIZVOD KOLIÎNA CENA/KG IZNOS

Belo salamureno sirewe 1357 300 407100

Belo salamureno sirewe so za~ini 388 350 135800

Kozji ka{kaval 80 600 48000

VKUPNO 590900

Isto taka od prezentiranite podatoci moè da se vidi deka za reprodukcija na osnovnoto stado kozi farmerot ostavil 54 jariwa. Ovaa brojka na ostaveni grla e visoka i e rezultat na oslabenata kupovna mo} na drugite farmeri zaradi svetskata ekonomska kriza (voobi~aeno za sopstvena

+1685000

--2323445

- 638445

-2500000

-2000000

-1500000

-1000000

-500000

0

500000

1000000

1500000

2000000

de

na

ri

Vkupno prihodi Vkupno tro{oci Bilans na uspeh



17

reprodukcija se ostavaat 20-30 jariwa). Dokolku ovie jariwa farmerot bi

gi prodal bi ostvaril prihod od 216.000 denari (24 jariwa x 9000 denari/jare). So ovie dva vida na presmetani prihodi na farmata, vkupnite prihodi bi iznesuvale 2.191.900 denari (vkupnite prihodi se namaleni za 300.000 denari, a toa se prihodite od prodadeno mleko), a vkupnite tro{oci bi bile 2.323.445 i farmata bi rabotela so pomala zaguba. Dopolnitelnite tro{oci za proizvodstvoto na mle~nite proizvodi i nivnoto pakuvawe bi se kompenzirale so namalenite tro{oci za ishrana na grlata ostaveni za

sopstvena reprodukcija.

Коментари

Organskoto kozarsko proizvodstvo gi ispolnuva nekolkute osnovni uslovi, koi gi nametnuva odr`liviot priod kon zemjodelstvoto: tehnolo{ki e izvodlivo, ne ja naru{uva ìvotnata sredina, pridonesuva za obnovlivosta na prirodnite resursi i se nao|a vo interesot na sovremenite trendovi na evropskiot potro{uva~.

Republika Makedonija raspolaga so realni mo`nosti za transformacija na pove}eto ekstenzivni kozarski farmi vo organski farmi. Seto toa, sozdava dopolnitelni mo`nosti i za pomasoven izlez na pazarite vo EU, kaj koi pabaruva~kata za organski proizvodi od godina vo godina postojano se zgolemuva.

Ekonomskata analiza na organsko proizvodstvo na kozjo mleko i kozji mle~ni proizvodi sprovedena na sertificirana kozarska farma dovede do konstatacija deka farmata raboti so zaguba (pomala vo slu~aj koga istata bi bila konvencionalna). Pri~inite za raboteweto so zaguba se pove}ebrojni, a istite moè da se sogledaat vo:

1. Brojot na grla koi se odgleduvaat (istiot potrebno e da se zgolemi i da se zgolemi proizvodstvoto na mleko po grlo so primena na selekciski i hranidbeni merki)

2. Visokite tro{oci za plata i hrana na vrabotenite (postoe~kiot broj na vraboteni moè da odgleduva pove}e grla bidej}i molzeweto se odviva ma{inski)

3. Tro{ocite za ishrana na grlata se visoki i e potrebno istite da se namalat.

4. Proda`nata cena na organskite mle~ni proizvodi (mleko, sirewe,

ka{kaval, jare{ko meso) e sèu{te niska vo na{i uslovi i ne go opravduva proizvodstvoto na istite (vo svetot ovie proizvodi se prodavaat za 30% pove}e od ostanatite, a kaj nas toj procent se dviì okolu 20-25%).

5. Cenata na kg/ìva mera jare{ko meso e identi~na i pri dvata vida na proizvodstvo (konvencionalno i organsko), so {to e nevozmo`no postignuvawe na rentabilno organsko proizvodstvo.



18

6. Vo na{ite marketi sèu{te nedostasuva podelba i soodvetno reklamirawe na konvencionalnite i organskite proizvodi (vo svetot ima posebni oddeli za proizvodi od organsko poteklo kade istite se soodvetno ozna~eni)

7. Dodeka da se dostigne realnata cena na proizvodite od organsko poteklo, potrebno e, famerite da se stimuliraat za vakov na~in na proizvodstvo so povisoki suvencii (za najmalku 30% od dosega{nite)

8. Svetskata ekonomska kriza zna~itelno vlijae{e vrz rentabilnosta na farmata.

Препораки

Preporaki do farmerot koj e vklu~en vo istraùvaweto

1. Podobruvawe na genetskiot kapacitet na postoe~koto stado so

primena na zootehni~ko-selekciski merki (vnesuvawe na sveà krv so koristewe na visokokvalitetni ma{ki priplodni grla, voveduvawe na EHO pregledi na kozite na po~etokot na sjarnosta i dr.);

2. Podobruvawe na tehnologijata na odgleduvawe na kozite so primena na kvalitetna i normirana ishrana (preku odvojuvawe na visokomle~nite od sredno i slabomle~nite kozi, so davawe na relativno pogolemi koli~ini koncentrirana hrana na visokomle~nite kozi);

3. Zgolemuvawe na brojot na grlata vo stadoto zaradi opravduvawe na visokite tro{oci za plati na vrabotenite i tro{ocite za proizvodstvo na organska hrana za kozite (povr{inite so koi raspolaga farmerot i na koi ja proizveduva organskata hrana za kozite ovozmoùvaat odgleduvawe na pogolem broj na grla);

4. Dokolku farmerot ostane na istiot broj na grla vo stadoto, nema pri~ina da obrabotuva tolku golemi povr{ini i so toa nepotrebno da pravi visoki tro{oci za proizvodstvo na dobito~na hrana;

5. Namaluvawe na tro{ocite za rabotna raka pri postoe~kiot broj na grla ili zgolemuvawe na brojot na grlata zaradi kompletna angaìranost na vrabotenite, posebno od pri~ini {to t.n. najte{ka operacija vo odgleduvaweto - molzeweto na kozite, se vr{i ma{inski i zna~itelno se olesnuva rabotata na molza~ite i nivnata anagaìranost na farmata vo tekot na rabotniot den;

6. Podobruvawe na tehnologijata na proizvodstvo na mle~nite proizvodi na farmata, odnosno namaluvawe na randmanot na proizvodite. Utvrdeniot randman pri proizvodstvoto na belo salamureno sirewe i kozji ka{kaval vo visisna od 8 litri mleko za 1kg sirewe, odnosno 13 litri mleko za 1 kg ka{kaval e visok i ne soodejstvuva so literaturata i praksata na drugite farmeri. Istiot treba da se namali na 6-7 litri mleko za kilogram sirewe, odnosno na 11-12 l. mleko za kg ka{kaval. Randmanot na ovie proizvodi se podobruva i so podobruvawe na ishranata, odnosno koristewe na visokoproteinski krmi vo ishranata (soja, }uspe, razni premiksi i sl.).



19

Preporaki do farmerite

1. Pred da zapo~nete so odgleduvawe na kozi definirajte i

odlu~ete kakov tip na farma }e odberete, semejna ili komercijalna, zatoa {to samo taka u{te od samiot po~etok }e znaete so kakvi predizvici }e se soo~ite vo idnina, vo odnos na ekonomskata isplatlivost vo raboteweto, odnosno rentabilnosta na farmata (prepora~livo e da konsultirate stru~ni lica i literatura po odnos na dosega{nite iskustva vo na~inot na odgleduvawe na kozite vo razli~ni tipovi na farma);

2. Neophodna e potrebata od zdruùvawe na organskite

proizvoditeli vo zdruènija, sojuzi i sli~ni organizacii, a sè so cel zaedni~ki nastap pred dràvnite institucii, pazarot na prehranbeni proizvodi i potro{uva~ite. Samo na vakov na~in zaedni~kite problemi, iskustva i uspesi, }e moè da bidat istovremeno dostapni na site zainteresirani strani {to }e rezultira so napredok vo raboteweto;

Globalni preporaki

Neophodno e angaìrawe na dràvata vo: 1. Popularizacija i marketing na organskoto proizvodstvo i

proizvodite so organsko poteklo (so vklu~uvawe na relevantni institucii i stru~ni lica koi od svoj aspekt }e ukaàt na pozitivnite strani od koristeweto organskite proizvodi i }e ja prepora~aat nivnata upotreba);

2. Zgolemuvawe na subvenciite za organskite proizvoditeli na nivo potrebno za ekonomska isplatlivost na proizvodstvoto;

3. Predviduvawe na subvencii za litar proizvedeno i predadeno organsko mleko vo mlekara;

4. Pri otkup na jare{ko organsko meso, otkupuva~ite mora da ponudat povisoka otkupna cena, od konvencionalnoto meso (Za ova tie bi bile motivirani so soodvetna subvencija za kg otkupeno organsko jare{ko meso);

5. Prevzemawe na poaktivni merki od strana na dràvata (MZ[V), za popularizacija na ovoj tip na proizvodstvo, preku zgolemuvawe na brojot na takvi farmi, kako bi moèlo ovoj tip na proizvodstvoto da se zgolemi, a otkupuva~ite da otkupat soodvetna koli~ina, dovolna za ponuda nadvor od dràvata odnosno za izvoz (so ova permanentno bi se zgolemila otkupnata cena na ovie proizvodi, na pribli`no nivo kako vo zemjite od EU).

Documents

ЕКОНОМСКА АНАЛИЗА НА ... - agencija.gov.mk · mleko i kozji mle~ni proizvodi na sertificirana organska kozarska farma. Glavnata cel za izrabotkata na analizata be{e