ČINA ZGONIK VARIANTA 12 SORN-a · OBČINA ZGONIK VARIANTA 12 SORN-a 4 Člen 2 - Način izvajanja variante k SORN-u.Vrste in sredstva posega Skladno s 37. členom D.Z. št. 5 /2oo7

OBČINA ZGONIK VARIANTA 12 SORN-a

1

KAZALO Poglavje 1 – SPLOŠNI PREDPISI ............................................................................................... 3

Člen 1 – Predmet, trajanje in učinki variante k SORN-u. ............................................................................ 3

Člen 2 - Način izvajanja variante k SORN-u. Vrste in sredstva posega ..................................................... 4

Člen 3 - Elaborati variante k SORN-u. ........................................................................................................... 5

Poglavje II – DEFINICIJE IN RAZLAGE .................................................................................. 6

Člen 4 - Definicija urbanističnih in gradbenih meril ..................................................................................... 6

Člen 5 - Vrste posegov ...................................................................................................................................... 8

Člen 6 – Dovoljenja za instrumente neposrednega poseganja in izvedbenega načrtovanja ................. 10

Člen 7 - Standardi za parkirišča ...................................................................................................................... 12

Člen 8 - Ohranjanje visokodebelnih dreves. ................................................................................................ 14

Člen 9 - Ograje v stanovanjskih in kmetijsko-proizvodnih območjih ...................................................... 15

Člen 10 - Geološki predpisi ............................................................................................................................ 16

Poglavje III – SPECIFIČNI PREDPISI ZA POSAMEZNA OBMOČJA .................................. 17

Člen 11 - Porazdelitev občinskega ozemlja na homogena območja ......................................................... 17

Člen 12 - Območja zgodovinskih jeder A .................................................................................................... 18

Člen 13 - Območje A1: Nepremičnine, podvržene restavriranju ............................................................. 21

Člen 14 - Območje A2: Nepremičnine, podvržene ohranitveni sanaciji ................................................. 22

Člen 15 - Območje A3: Nepremičnine, podvržene gradbeni obnovi ...................................................... 23

Člen 16 - Območje A4: Nepremičnine, podvržene rušenju in rekonstrukciji ......................................... 24

Člen 17 - Območje A5: Nepremičnine, podvržene rušenju brez rekonstrukcije .................................... 25

Člen 18 - Območje A6: Zazidljive proste površine ..................................................................................... 26

Člen 19 - Območje A7: Nezazidljive proste površine ................................................................................ 27

Člen 20 - Stanovanjska območja B ................................................................................................................ 28

Člen 21.1 - Nasičeno območje B1 ................................................................................................................. 29

Člen 21.2 - Dopolnitveno območje B2 ......................................................................................................... 30

Člen 22 - Območja C (ekspanzijska stanovanjska območja) ..................................................................... 31

Člen 23 - Obrtno-industrijsko proizvodno območje D2 ........................................................................... 32

Člen 23.1 - Obrtno - industrijsko proizvodno in prodajno območje D2.0 ............................................. 34

Člen 24 - Proizvodno območje za izkopne dejavnosti D4 ........................................................................ 36

Člen 25 - Proizvodno trgovsko območje H2 ............................................................................................... 37

Člen 26 - Proizvodna območja v podporo turizmu G3 ............................................................................. 38

Člen 27 - Kmetijsko proizvodno območje E 3 (gozdno – živinorejskega značaja) ............................... 39

Člen 28 - Kmetijsko proizvodno območje E 4 (kmetijsko – krajinskega značaja) ................................. 41

Člen 29 - Kmetijsko proizvodno območje E5 (prevladujočega kmetijskega značaja) ........................... 43


2

Člen 30 - Zaščitena območja in rezervati F2 in F3 ..................................................................................... 45

Člen 30.1 - SPA kraška področja Julijske krajine in pSCI Tržaški in Goriški Kras ................................ 46

Člen 30.2 - Zaščiteno območje Krasa ........................................................................................................... 47

Člen 30.3 – Naravni rezervat Volnik ............................................................................................................. 47

Člen 31 - Območje za kolektivne storitve in objekte S .............................................................................. 48

Člen 32 - Območja kolektivnega pomena SI ............................................................................................... 53

Člen 32.1 - Območje za športne objekte nadobčinskega značaja (PS) ..................................................... 54

Člen 32.2 - Območje za znanstvene in razislovalne objekte (OGS) ......................................................... 55

Člen 32.3 - Območje, namenjeno okoljski ureditvi in vzpostavitvi varnosti .......................................... 56

Člen 32.4 – Didaktično-naravoslovne poti ................................................................................................... 57

Člen 33 - Območje strateških površin teritorialne rekvalifikacije ST ....................................................... 58

Člen 33.1 - Vojaški objekti .............................................................................................................................. 59

Člen 34 - Promet in prometne infrastrukture .............................................................................................. 60

Člen 34.1 - Območje železniške postaje ....................................................................................................... 61

Člen 35 - Nezazidljiva območja in omejitve premega razvrščanja ............................................................ 63

Člen 35.1 - Specifična določila za področja podvržena zaščiti na podlagi Zkd.o.42/2004 ................... 64

Člen 35.2 - Arheološko pomembna področja .............................................................................................. 64

Člen 35.3 - Določila za sonaravno načrtovanje stavb ................................................................................. 65

IV. POGLAVJE - PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA .................................................... 67

Člen 36 - Gradbena dovoljenja, izdana pred uvedbo teh določil .............................................................. 67

Člen 37 - Širjenje in spremembe stanovanjskih nepremičnin na vinkuliranih in zaščitenih območjih 67

Člen 38 - Kioski za turistične potrebe ........................................................................................................... 67

Člen 39 - Zaščitni ukrepi ................................................................................................................................. 67

Člen 40 - Ukinjeni predpisi ............................................................................................................................. 67

Člen 41 - Oblast odstopanja ........................................................................................................................... 68

Člen 42 - Neskladnosti med določili ............................................................................................................. 68

PREGLEDNICE OBČINSKIH URBANISTIČNIH IZVEDBENIH INSTRUMENTOV ... 69

dvakrat prečrtano: besedilo zbrisano po potrditvi o izvršljivosti v O.P.Dež. št. 059/ pres. z dne 09.03.2009


3

Poglavje 1 – SPLOŠNI PREDPISI

Člen 1 – Predmet, trajanje in učinki variante k SORN-u.

Pričujoči SORN. občine Zgonik je sestavljen iz variante št. 5, nastale iz prilagajanja SDUN., in nadaljnjih variant št. 6 – 7 – 8 – 9 ter pričujoče Variante 12. Znaki v legendah grafičnih prospektov so sestavni del predpisov; v primeru nesoglasij velja besedilo tehničnih izvedbenih predpisov (NTA). Varianta k SORN-u določa: a – porazdelitev občinskega ozemlja na območja; b – splošne in posebne predpise za izvajanje načrta v zvezi s posameznimi območji posega, poleg tega pa tudi vrste in sredstva posega; c - oznako in lociranje javnih objektov na ravni naselij ali celotne občine ter objektov, ki presegajo občinsko raven d - traso, pristojne površine in določila o razmiku od cestnih in železniških infrastruktur; Vsi, ki nameravajo začeti na občinskem teritoriju gradbene pobude, ki se odražajo v spremembah urbanistične in gradbene narave teritorija samega, morajo biti gotovi, da je poseg skladen s specifično namembnostjo območja, v katerega spada omenjeni poseg, ki izhaja iz grafičnih elaboratov coniranja. Poleg tega morajo spoštovati splošne predpise in predpise območij, ki so navedeni v pričujočih določilih.


4

Člen 2 - Način izvajanja variante k SORN-u. Vrste in sredstva posega

Skladno s 37. členom D.Z. št. 5 /2oo7 o Reformi urbanističnega področja in ureditvi gradbenih dejavnosti in krajine se gradbena dejavnost ureja, pri čemer ostajajo v veljavi deželni zakoni s tega področja, z usvojitvijo določil iz OPR 380/2001, Enotno besedilo zakonskih določil in prespisov pravilnikov na gradbenem področju, z naknadnimi spremembami. Gradbeni posegi, predvideni v 3. členu OPR 380/2001, so: - redno vzdrževanje; - izredno vzdrževanje; - restavriranje in ohranitvena sanacija; - gradbena prenova; - novogradnja; - urbanistična prenova. Dovoljenja, predvidena v OPR 380/2001, so: - Prosta gradbena dejavnost; - Dovoljenje za gradnjo; - Prijava o začetku dejavnosti.


5

Člen 3 - Elaborati variante k SORN-u.

Varianta k SORN-u je sestavljena iz naslednjih projektnih elaboratov normativnega značaja. Ozemlje Občine Zgonik je podvrženo namambnostim uporabe, predpisom, omejitvam in smernicam, ki jih vsebujejo elaborati, ki sestavljajo to varianto k SORN-u. Dejavnosti in dela, ki vnašajo urbanistične, gradbene in infrastrukturne spremembe občinskega teritorija, urejajo predpisi Tehničnih izvedbenih predpisov, Opisno poročilo, Občinski gradbeni načrt, ter veljavni državni in deželni predpisi s tega področja. SORN sestavljajo naslednji elaborati: Elab.P1.1 – Predstavitev območja (merilo 1:25.000) Elab.P1.2 – Shema strategij načrta in strnjen prikaz strukturnih elementov (merilo 1:10.000) Elab.P2.1.1-3 – Coniranje (merilo 1:5.000) Elab.P2.2.1-11 – Coniranje (merilo 1:1.000) Elab.P3.1.1-3 – Zemljevid podaljšanih točkovnih omejitev in omejitev v postopkih (merilo 1:5.000) Elab.P3.2.1-11 – Zemljevid podaljšanih točkovnih omejitev in omejitev v postopkih (merilo 1:1.000) Elab.P4 – Zemljevid urbaniziranih in pozidanih območij Elab.P5.1 – Tehnični izvedbeni predpisi Elab.P5.2 Poročilo o fleksibilnosti Elab.P6.1 Opisno poročilo Elab.P6.2 Izračun maksimalne teoretične stanovanjske naselitvene zmogljivosti – Izračun standardov in podaljšanje točkovnih omejitev in omejitev v zvezi s postopki


6

Poglavje II – DEFINICIJE IN RAZLAGE

Člen 4 - Definicija urbanističnih in gradbenih meril

4.1 – Višina (Hmax) Določa najvišjo točko kjerkoli na stavbi; izmeri se od pločnika ali zemljišča vodoravno ali z naklonom, na katerem je stavba, do presečiščne črte intradosa zadnjega stropa (vodoravnega ali z naklonm) s površino zidu pročelja. Poleg najvišje višine, ki jo predvidevajo določila Načrta, je lahko dovoljena izrecno gradnja samo okrasnih nadstruktur v primeru večplastne kritine do največ 2,50 v višino, izmerjene pri intradosu, ob prisotnosti timpanov in samih tehničnih izdelkov, ko to ne predstavlja higienske in estetske pomanjkljivosti. 4.2 – Cestni rob To je mejna črta cestišča, ki zajema vse vozne pasove, tako za vozila kot za pešce, morebitne bankine ali druge strukture ob omenjenih objektih, tako v primeru, da so prehodne, kot v primeru, da so razmejitvene strukture neprehodne (ograje, jarki ali podobno). 4.3 – Razmak med stavbami Nanašajo se na najmanjše možne razdalje od drugih stavb ali že obstoječih objektov ali meje. Razmak je potrebno izmeriti na vodoravni premici, ki določa najmanjšo razdaljo med elementi, ki jih upoštevamo, vključno z zaprtimi balkoni, ne pa z napušči, previsnimi napušči ali odprtimi previsnimi balkoni. V ta namen mora ostati previsno polje v mejah 1,20 m (stodvajset centimetrov). 4.4. – Razmaki od cest in železnice Nanašajo se na najmanjše razdalje od cestnega roba ali železnice, ki jih mora spoštovati gradnja. Te razdalje urejuje medministrski odlok št. 1404 z dne 1. aprila 1968, če ni to še posebej določeno v tem sredstvu. Ti razmaki predstavljajo omejitev glede najmanjše možne razdalje zgradbe od elementa, ki vzpostavlja omejitev. 4.5 – Ozemeljska površina (Op) Vsebuje zazidljive površine posameznega območja, ki jo predvideva veljavni načrt, skupno z deli primarne in sekundarne urbanizacije, ki jo potrebujejo stavbe. Ne vključuje poglavitnega cestnega omrežja, ki ga predvideva načrt. Za izračunavanje Op je potrebno izključiti površine v javni rabi, površine, ki so bile že prištete k gradbenim posegom, in ceste, ki so že več kot tri leta odprte za javni prehod. 4.6 – Zemljiščna površina (Zp)


7

Sestavlja jo del ozemeljske površine, ki pripada stavbam. Izračunamo jo tako, da od Op odštejemo površine, ki so namenjene objektom primarne in sekundarne urbanizacije. Pri izračunavanju je potrebno upoštevati zelenice in parkirišča, ki služijo stanovanjem. 4.7 – Indeks ozemeljske zazidljivosti (Io) Izraža največji in najmanjši možni volumen v kubičnih metrih za vsak kvadratni meter ozemeljske površine. 4.8 – Indeks zemljiščne zazidljivosti (Iz) Predstavlja največji in najmanjši možni volumen v kubičnih metrih za vsak kvadratni meter zemljiščne površine. 4.9 – Ozemeljska in zemljiščna gostota Izraža razmerje med naseljenimi prebivalci in tistimi, ki bi jih bilo še mogoče naseliti, na določenem območju in na njegovi površini. Izražena je v hektarjih ali kvadratnih metrih. 4.10 – Razmerje pokritosti (Q) Predstavlja odstotkovno razmerje med pokrito površino, ki jo predstavlja projekecija na vodoravno površino zunanjih žic vseh elementov v obsegu gradbenega izdelka, in zemljiščno površino. 4.11 – Pri pozidani prostornini ne upoštevamo nadstreškov in lop za kmetijske potrebe, ki so prisotne ali se bodo gradile na kmetijskem območju, so odprte vsaj na treh straneh in vsaj v notranjosti popolnoma brez fiksih struktur. To velja do največ 40 kvadratnih metrov pokrite površine na hektar in vsekakor do največje skupne površine 300 kvadratnih metrov. 4.12 – Notranje višine, posebni primeri Zgradbe, še posebej tiste, ki spadajo v območje A, B in E in ob sprejetju variante k SORN-u. že obstajajo, so izvzete iz predpisov veljavnega gradbenega in higienskega pravilnika (tudi prostori z nižjo višino od tiste, ki jo predvidevata omenjena pravilnika) in je mogoče ohraniti vse trgovske ali prodajne objekte, še posebej tiste, ki so vezani na pobude turističnih kmetij. Ta predpis je mogoče uvajati tudi v vseh primerih, ko gre za tradicionalne tipologije stavb, ki so zaščitene s temi predpisi in ohranijo specifične namembnosti (tudi stanovanjske) tudi v primeru, ko bi bilo potrebno spremeniti višine, torej dvigniti strope. Notranja višina za novogradnje, v katerih so prisotne trgovske dejavnosti bo morala meriti vsaj 3,00m. 4.13 Volumen (V) Volumen odgovarja prostornini nad zemljo zaprte in pokrite stavbe na treh straneh, z izjemo stebrišča, odprte lože, zunanjih odprtih balkonov, na treh straneh odprtih stopnišč in večplastnih streh, v primeru, da iz podstrešja niso pridobljeni ali ni mogoče pridobiti bivalnih prostorov in samo z višino 2,50m, izmerjeno v najvišji točki. Že dovoljeni volumni na datum vstopa v veljavo te Variante št. 12. k SORN-u ohranijo veljavnost z izračunom volumna, ki je predhoden novim predpisom, uvedenim s tem členom.


8

Člen 5 - Vrste posegov

Predvideni gradbeni posegi se na podlagi 3. člena OPR 380/2001 opredelijo kot: a) posegi rednega vzdrževanja: gradbeni posegi, ki predvidevajo popravila, obnovo in zamenjavo zaključnih elementov zgradb in potrebni posegi za dopolnitev ali ohranitev učinkovitosti obstoječih tehnoloških naprav; b) posegi izrednega vzdrževanja: potrebni posegi in spremembe za obnovo in zamenjavo delov stavb, tudi strukturnih, ter za realizacijo in dopolnitev higiensko-sanitarne in tehnološke opreme, pod pogojem, da posegi ne spreminjajo prostornine in površine posameznih nepremičninskih enot in ne predvidevajo sprememb njihove namembnosti; c) posegi restavriranja in ohranitvene sanacije: gradbeni posegi za ohranitev gradbenega organizma in zagotavljanje funkcionalnosti s sistematsko celoto posegov, ki v spoštovanju tipoloških, formalnih in strukturnih elementov organizma samega, omogočajo skladne uporabne namembnosti. Ti posegi vključujejo utrditev, ponovno vzpostavitev in obnovo sestavnih elementov zgradbe, vnos pomožnih elementov in naprav, ki jih zahteva vrsta uporabe zgradbe, odstranitev elementov, ki so tuji gradbenemu organizmu; d) posegi gradbene prenove: posegi, usmerjeni v preobrazbo gradbenih organizmov s sistematično celoto posegov, z rezultatom gradbenega organizma, ki se v celoti ali delno razlikuje od prejšnjega. Ti posegi vključujejo ponovno vzpostavitev ali zamenjavo sestavnih elementov zgradbe, odpravo, spremembo in vgradnjo novih elementov in naprav. Med posege gradbene prenove so vključeni tudi tisti posegi, ki predvidevajo rušenje in naknadno dosledno rekonstrukcijo, ki je identična prejšnji, tako v obliki, prostornini, pozidani površini in značilnostih materialov, z edino izjemo za potrebne inovacije za prilagoditev k protipotresnim predpisom. Te posege ureja tudi 13. člen Pravilnika za izvajanje določil iz področja gradbene dejavnosti, skladno z Deželnim Zakonom št. 5 z dne 23. februarja 2007 e) posegi novogradnje: posegi, ki predvidevajo gradbene in urbanistične spremembe ozemlja in ne spadajo v kategorije iz zgoraj navedenih črk. Med posege novogradnje so vključeni: e.1) gradnja gradbenih enot nad ali pod zemljo, oziroma širitve obstoječih enot izven obstoječega

obsega, pri čemer ostajajo za pomožne elemente v veljavi določila iz črke e.6); e.2) posegi primarne in sekundarne urbanizacije, ki jih izvajajo subjekti, različni od občine; e.3) realizacija infrastruktur in napeljav, tudi za javne službe, ki predvideva trajne spremembe

nepozidanih tal; e.4) namestitev stolpov in stebrov za radijsko oddajanje in sprejemanje in repetitorjev za

telekomunikacije; e.5) namestitev lažjih manufaktov, tudi montažnih, in struktur katere koli vrste, kot so bivalne prikolice,

avtodomi, domovi na kolesih, plovila, ki se uporabljajo kot stanovanjski objekti, delovno okolje, ali kot skladišča in podobno, in ki ne zadovoljujejo zgolj začasnih potreb;

e.6) posegi na pomožnih objektih, ki jih tehnični predpisi urbanističnih instrumentov, glede na coniranje in okoljsko in krajinsko vrednost območij, uvrščajo med posege novogradenj, oziroma posege, ki predvidevajo gradnjo prostornine, ki presega 20% prostornine glavne zgradbe;

e.7) realizacija skladišč proizvodov in materialov, realizacija naprav za proizvodne dejavnosti na prostem, kjer so predvideni posegi, ki povzročajo trajne spremembe nepozidanih površin;

f) posegi urbanistične prenove: posegi, namenjeni zamenjavi obstoječega urbanističnega tkiva z novim, s pomočjo sistematične celote posegov, tudi s spremembo planimetrije parcel, naselij in cestnega omrežja. Za posege: - Novogradnje s širitvijo, - Gradbene prenove, - Restavriranja in ohranitvene sanacije;


9

ni dovoljena gradnja več kot dveh stanovanjskih enot znotraj posamezne zgradbe, izjemo predstavljajo le posegi na obstoječih zgradbah, pri katerih vsekakor ni mogoče povečati števila obstoječih stanovanjskih enot. To določilo ne velja za zgradbe z namembnostjo agriturizma, sprejemnih dejavnosti in javnih stanovanjskih gradenj.


10

Člen 6 – Dovoljenja za instrumente neposrednega poseganja in izvedbenega načrtovanja

Različne vrste neposrednih posegov, obrazloženih v predhodnem členu, se izvajajo na podlagi naslednjih dovoljenj: Prosta gradbena dejavnost: (na podlagi 6. člena OPR 380/2001) predvideva, razen v primeru dodatnih določil deželne zakonodaje:

a) posege rednega vzdrževanja; b) posege [...] za odpravo arhitektonskih ovir, ki ne predvidevajo gradnje zunanjih klančin ali dvigal,

oziroma posegov, ki bi spremenili obliko zgradbe; c) začasne posege za raziskovalne dejavnosti pod zemljo, ki so geognostičnega značaja ali se izvajajo

na območjih izven naselij. Dovoljenje za gradnjo: (na podlagi 10. člena OPR 380/2001) predvideva, razen v primeru dodatnih določil deželne zakonodaje:

a) posege novogradenj; b) posege urbanistične prenove; c) posege gradbene obnove, ki povzročajo povečanje števila nepremičninskih enot, spremembe

prostornin, zunanje oblike, pročelij ali površin, oziroma, izključno za nepremičnine znotraj homogenih območij A, predvidevajo spremembe uporabne namembnosti;

posegi gradbene obnove s spremembo lokacije pozidane površine, so bistvene spremembe, ki povzročijo popolnoma različno lokalizacijo, kjer nobena točka pozidane površine ne sovpada s prejšnjo pozidano površino; v tem primeru se obravnavajo kot novogradnje (1. odstavek 13. člena Izvedbenega pravilnika) Prijava o začetku dejavnosti (na podlagi 22. člena OPR 380/2001) v zvezi z določili deželnih predpisov iz 48. člena DZ 5/2007 in 13. člena Izvedbenega pravilnika za urejanje gradbene dejavnosti skladno z DZ št. 5 z dne 23. februarja 2007 za naslednje posege:

a) postavitev kioskov za prodajo, strežbo, predelavo potrošnih dobrin; b) pomožne strukture obstoječih zgradb do 30 kubičnih metrov; c) zasedba površine s skladiščenjem materiala ali razstavljanjem blaga na prostem; d) rušenja, vkopi in izkopavanja, ki ne potekajo v sklopu izkoriščanja kamnolomov in niso

namenjeni izvajanju urbanističnih posegov; e) postavitev kapelic, znamenj in nagrobnih spomenikov; f) postavitev struktur za izvajanje javnih storitev in postavitev komunalne opreme; g) postavitev, sprememba ali odstranitev grbov, tabel, plošč, okrasov in podobno; h) postavitev reklamnih tabel ali plakatov, smerokazov, spomenikov; i) postavitev šotorov za trgovske dejavnosti in javne lokale; j) elektrovodi z napetostjo do 1.000 voltov in odgovarjajoče pomožne strukture; k) izkopi za polaganje podzemnih vodov vzdolž obstoječega cestnega omrežja; l) posegi za priključitev novih odjemalcev na obstoječa centralizirana omrežja; m) gradnja tehničnih prostornin, ki so potrebne zaradi namestitve tehnoloških naprav v službi

obstoječih zgradb; n) ograje, ogradni zidovi, železna vrata; o) posegi za odstranitev arhitektonskih ovir na obstoječih zgradbah, ki predvidevajo gradnjo

zunanjih klančin ali dvigal, oziroma elementov, ki spreminjajo zunanjo obliko zgradbe; p) strukture za šport, ki ne predvidevajo gradnje novih prostornin; q) parkirišča, pripadajoča nepremičninski enoti, v celoti ali delno pod zemljo, zgrajena na

urbanističnem območju nepremičnine ali na drugem območju z isto namembnostjo, pod pogojem, da razdalja ne presega 500 metrov; pripadnost določa enostranski akt obveze, ki ga je treba prepisati v nepremičninske registre;


11

r) polaganje vodov, omrežnih infrastruktur in naprav za lokalno distribucijo storitev v javnem interesu;

Posegi gradbene obnove, ki predvidevajo rušenje in naknadno rekonstrukcijo prostornine in oblike, ki sta enaki predhodni, z izjemo potrebnih inovacij za prilagoditev protipotresnim predpisom in sprememb pri postavitvi pozidanega območja, ki so vljučene v nebistvene spremembe (2. odstavek 13. člena Izvedbenega pravilnika). Posegi, ki so podvrženi izvedbenemu načrtovanju se izvajajo preko Občinskih urbanističnih izvedbenih instrumentov.


12

Člen 7 - Standardi za parkirišča

Območja, namenjena parkiriščem, po naslednjih kvantitativnih in funkcijskih razmerjih: Stalna parkirišča in časovno omejena parkirišča

Kar predvideva OPDO 0126/Pres/95 ter nadaljnje spremembe in dopolnila; S tem področjem povezani zakoni

STANOVANJSKA OBMOČJA (nove gradnje) Stalna parkirišča parkirišča

Najmanj 1 m² vsakih 10 m³ 1 dejanski prostor za vsako izvedeno stanovanje (na osnovi čl.2 Z.122/89) 2,5 m²/preb. 60% prodajne površine za poslopja trgovine na drobno s prodajno površino< 400 m², če se nahajajo v stanovanjskem območju (na osnovi OPDO 0138/Pres z dne 21.5.2003);

INDUSTRIJSKO IN OBRTNO OBMOČJE Stalna parkirišča Parkirišča na min.

1 mesto vsaka dva uslužbenca 10% uporabne površine za industrijska poslopja

TRGOVSKO OBMOČJE V skladu z 21. členom OPDO št. 069 z dne 23.3.2007 se določijo naslednje minimalne površine, namenjene parkiriščem parkirišča za trgovske objekte a) za objekte do 400 kvadratnih metrov prodajne

površine: 100 % prodajne površine; b) za posamezne objekte s prodajno površino od 400 do 1.500 kvadratnih metrov: 150 % prodajne površine; c) za posamezne objekte s prodajno površino nad 1.500 kvadratnih metrov: 200% prodajne površine; d) za trgovske objekte, namenjene trgovini na debelo: 25 % koristne površine zgradbe. (koristna površina je pohodna površina stavbe, od katere se odštejejo zunanji in notranji zidovi, stopnice in tehnični prostori).

parkirišča za trgovske objekte v uporabi zaposlenih

1 parkirno mesto na 2 zaposlena

OBMOČJA, NAMENJENA VODSTVU Stalna parkirišča Parkirišča na min.

1 mesto vsaka dva uslužbenca 80% uporabne površine za vodstvene stavbe

OBMOČJA MEŠANE NAMEMBNOSTI ALI DRUGE NASELITVENE TIPOLOGIJE Stalna parkirišča Parkirišča na min.

1 mesto vsaka dva uslužbenca isto kot za tipologijo zgoraj

OBMOČJA ZA STORITVE IN KOLEKTIVNE OBJEKTE

1 mesto vsaka dva uslužbenca


13

Stalna parkirišča Parkirišča na min.

več kot 80% uporabne Površine za nove zgdradbe več kot 40% uporabne površine stavbev primeru, ko objekti spadajo v urbanizirana ali edificirana območja oz. v primeru uporabe obstoječij stavb; 1 mesto za vsaka 2 uporabnika v odsotnosti uporabne površine

V primeru, da so parkirni prostori pridobljeni na površinah, ki so v pristojnosti stavb, ki jih je potrebno še zgraditi ali prenoviti, bo potrebno te površine nameniti izključno za parkiranje. Površine na prostem, ki so namenjene parkiranju, naj se ustrezno posadijo z visokodebelnimi drevesi.


14

Člen 8 - Ohranjanje visokodebelnih dreves.

Na stanovanjskih območjih in proizvodnih območjih, ki niso kmetijske narave, je za podiranje visokodebelnih dreves potrebno pridobiti dovoljenje Župana, ki lahko odredi nadomestitev posekanih dreves. Nova poslopja bo potrebno postaviti in oblikovati tako, da bo mogoče ohraniti obstoječa visokodebelna drevesa.


15

Člen 9 - Ograje v stanovanjskih in kmetijsko-proizvodnih območjih

Ograjevanje na nezazidljivih območjih na celotnem občinskem ozemlju naj se izvaja s tradicionalnimi zidovi z višino 100 cm. Na območjih A in na sosednjih območjih B1, lahko tradicionalni zidovi, grajeni iz tradicionalnih materialov, presegajo višino 100 cm, ter morajo biti usklajeni z višino obstoječih zidov okoliških parcel. V drugih primerih, na drugih stanovanjskih območjih, morajo biti ograje sestavljene iz zidane osnove, ki ne sme presegati višine 100 cm, in iz morebitnega vrhnjega dela, ki naj tudi meri največ 100 cm in omogoča vidljivost. Na kmetijskih površinah se lahko postavijo ograje, ki so potrebne zaradi utemeljenih kulturnih in/ali zootehničnih razlogov: Te ograje so lahko iz tradicionalnih zidov z vrhnjim delom iz mreže, pri čemer lahko vsak element meri največ 100 cm. Skupna višina sestavljene ograje torej lahko meri največ 200 cm. O obliki in materialih, ki morajo biti navedeni v prošnji za izdajo dovoljenja, se izrazi Gradbena komisija, ki lahko predlaga morebitne spremembe, ki postanejo ob izdaji dovoljenja obvezujoče. Za začasna ograjevanja za vzrejo živine na kmetijskih proizvodnih območjih je potrebna izdaja dovoljenja v sklopu programa za realizacijo zootehnične dejavnosti s prosto pašo. Ta program mora vsebovati elaborate, s katerimi je mogoče definirati: območja, na katerih je predvidena paša, morebitne začasne strukture za zavetišče v zimskem času, vrsto uporabljenih ograj. Pri pripravi začasnih ograjevanj (vključno z ograjevanjem z električnim pastirjem) na robu in znotraj območja za vzrejo, je treba vsekakor pustiti proste glavne poti in ceste ter križišča, da bi omogočili prehod sprehajalcev in upravičencev do prehoda. Paša mora potekati na podlagi načela kroženja, kot določajo veljavni predpisi s področja, tako glede trajanja prisotnosti živine na paši kot glede števila dovoljenih glav živine za hektar površine; po zaključku pašnega obdobja je treba iz zemljišča odstraniti ograje in na njem vzpostaviti prvotno stanje. Na celotnem občinskem ozemlju so praviloma prepovedani posegi, ki bi naravno stanje spreminjali z uporabo materialov in znakov, ki so tuji omenjenemu naravnemu okolju (naprave za razsvetljavo, znaki, table in smerokazi, oglaševalne table itd.). Po soglasnem mnenju Gradbene komisije se lahko dovolijo tisti posegi, ki se ocenijo kot posegi v javni koristi ali interesu.


16

Člen 10 - Geološki predpisi

Določila s področja geologije in geološko –tehničnega značaja za posege, ki bodo potekali na ozemlju, z namenom ohranitve geološkega, hidrološkega in geostatičnega ravnovesja območij, kjer bo prišlo do gradbenih posegov, z namenom zaščite in valorizacije okoljskih značilnosti ozemlja, kjer se posebna pozornost namenja nadzemnim in podzemnim kraškim pojavom, so predstavljena v Elaboratu G1: Geološko poročilo ter so sestavni del teh Tehničnih izvedbenih predpisov.


17

Poglavje III – SPECIFIČNI PREDPISI ZA POSAMEZNA OBMOČJA

Člen 11 - Porazdelitev občinskega ozemlja na homogena območja

SORN deli občinsko ozemlje, na podlagi veljavnih predpisov s tega področja, na naslednja homogena območja: HOMOGENO OBMOČJE ZGODOVINSKIH JEDER A HOMOGENO STANOVANJSKO OBMOČJE B HOMOGENO OBRTNO-INDUSTRIJSKO PROIZVODNO OBMOČJE D HOMOGENO TRGOVSKO PROIZVODNO OBMOČJE H HOMOGENO PROIZVODNO OBMOČJE V PODPORO TURIZMU G HOMOGENO KMETIJSKO PROIZVODNO OBMOČJE HOMOGENO ZAŠČITENO OBMOČJE IN REZERVATI F HOMOGENO OBMOČJE ZA KOLEKTIVNE STORITVE IN OBJEKTE HOMOGENO OBMOČJE KOLEKTIVNEGA POMENA HOMOGENO OBMOČJE STRATEŠKIH POVRŠIN TERITORIALNE REKVALIFIKACIJE OBMOČJE PROMETNIC IN PROMETNIH INFRASTRUKTUR ZAŠČITNA OBMOČJA IN OMEJITVE PREMEGA RAZVRŠČANJA Meje med območji Dovoljena je gradnja objektov tudi na mejah območij, če ni drugače odločeno s specifičnimi predpisi za posamezna območja.


18

Člen 12 - Območja zgodovinskih jeder A

V območjih A, ki zaobjemajo urbana in podeželjska naselja v Občini Zgonik s posebno zgodovinsko in okoljsko vrednostjo, se posegi lahko izvajajo na podlagi gradbene koncesije in dovoljenja za območje A, v območjih A1, A2, A3, A4 ( z izjemo ene enote v zaselku Salež), A5 in A6, tako kot določa naslednji III. odstavek tega člena, sestavi Občinskih urbanističnih izvedbenih instrumentov pa so podvrženi posegi znotraj območij A4 v Saležu, ki jih obravnava III. odstavek tega člena. Na omenjenem območju A4 so brez Občinskih urbanističnih izvedbenih instrumentov dovoljeni posegi rednega vzdrževanja, izrednega vzdrževanja, restavriranja in ohranitvene obnove. Območja A so pretežno namenjena stanovanjski rabi; na teh območjih pa se lahko dovoli umestitev: 1. trgovin in javnih obratov nasplošno, v skladu z določili področnega načrta za trgovino Občine Zgonik in sprejemne dejavnosti; 2. strokovnih, trgovskih in storitvenih pisarn in uradov, 3. skladišč za potrebe dovoljenih dejavnosti; 4. obrtnih delavnic, ki ne povzročajo hrupa, niso moteče ali škodljive za javno higieno in spodobnost. 5. kulturnih, verskih, političnih, zdravstvenih in športnih ustanov; 6. posebnih stanovanjskih objektov; V vseh stanovanjskih conah morajo biti novogradnje narejene v skladu s tipično tipologijo kraškega območja, oziroma ni mogoče graditi objektov, ki niso v skladu z ostalimi objekti v okolici. Glede na pretežno kmetijski značaj zaselkov, so dovoljeni hlevi, samo če so že obstoječi v trenutku sprejema pričujoče Variante; vsekakor so dovoljeni objekti za vzrejo perutnine in živine družinskega značaja, če niso moteči ali škodljivi za higieno in spodobnost. Možne so širitve omenjenih dejavnosti, ob spoštovanju omejitev v zvezi z motnjami in higieno. Dovoljene kmetijske dejavnosti v območjih A morajo vsekakor spoštovati veljavne zdravstvene predpise. Za omenjene dejavnosti in ostale dovoljene dejavnosti, obstoječe na datum sprejema pričujoče variante, niso dovoljene spremembe namembnosti, razen če ni to dovoljeno s specifičnimi izvedbenimi prepisi za obravnavano območje. Občinski urbanistični izvedbeni instrumenti s ciljem sanacije se nanašajo na aglomerate objektov s pripadajočimi povezanimi območji, ki so opredeljeni v coniranju v sklopu načrta ali v Tehničnih izvedbenih predpisih. Območja in nepremičnine v coni A se delijo, na podlagi 34. člena izvedbenih predpisov D.U.N., na sledeče kategorije, za katere veljajo specifični predpisi: - Območje A1: sestoji iz nepremičnin, ki so podvržene konservativnemu restavriranju;


19

- Območje A2: sestoji iz nepremičnin, ki so podvržene tipološki konservaciji; - Območje A3: sestoji iz nepremičnin, ki so podvržene adaptaciji; - Območje A4: sestoji iz nepremičnin, ki so podvržene rušenju in rekonstrukciji; - Območje A5: sestoji iz nepremičnin, ki so podvržene rušenju brez rekonstrukcije; - Območje A6: sestoji iz prostih zazidljivih površin; - Območje A7: sestoji iz prostih nezazidljivih površin. Neposredni posegi na območjih A, morajo slediti navodilom naslednjih splošnih predpisov za značilnosti zgradb, njihovih delov in materialov. Pri vseh operativnih kategorijah posegov je potrebno upoštevati v nadaljevanju našteta navodila: a) odprtine (okna) pretežno na strani Zahod ali Jugo-Zahod; okna manjših dimenzij (0,80 m²) na Vzhodu, Severu in Severo-Vzhodu. Okovje mora biti kvadratne ali pravokotne oblike, pri čemer je daljša stranica vertikalna, iz naravnega lesa, barvanega v tradicionalnih odtenkih. Edino dovoljeno senčilo so tradicionalne lesene polknice. b) zunanje stopnice in hodniki – morebitne zunanje stopnice in hodniki morajo biti nameščeni na zahodni ali jugo-zahodni strani objekta. V primeru že obstoječih objektov je dovoljena gradnja zunanjih stopnic in hodnikov tudi z drugačno orientacijo. c) strehe – biti morajo dvokapne z obveznim naklonom od 30 do 45% in krite s tradicionalnimi strešniki, z izjemo odprtin v strehi, ki ne služijo izključno vzdrževanju ali zračenju; strešni žlebovi in cevi morajo imeti okrogel prerez. d) dimniki – enostavno grajeni in ometani, s posebno pozornostjo do tradicionalnih razmerij in tipologij. e) ograje – v višino lahko merijo največ 2,40 m, grajene pa morajo biti iz neometanega apnenčastega kamna ali iz katerega koli drugega grobo ometanega materiala. V primeru ograj višjih od 1m in postavljene pod 3m od oken poslopij, del, ki presega meter višine, bo moral biti izdelana iz takih materialov in s postopkom, ki ne omejijo naravne svetlobe bivalnih prostorov (npr. železne ali lesene ograje).


20

f) ograje, stopniščne in balkonske ograje, okenske mreže – v primeru, da ima objekt okenske mreže, stopniščne ali balkonske ograje, morajo biti iz lesa ali železa, enostavne izdelave in prebarvane v temno barvo. g) zunanje barve – barve objektov in ometanih zidov morajo biti mehkih tonov. h) zunanji tlak – zunanji tlak, če je potreben, na zasebnih površinah, mora biti iz štokanega apnenca, peščenjaka ali porfirja, brez pretiranega poudarjanja fug. i) prepovedani posegi: - robovi streh, ki štrlijo za več kot 0,30 m iz strukture, razen če ne služijo kot streha morebitnim terasam, zunanjim hodnikom ali zunanjim stopniščem; - dimniki z vidnimi opekami - fasadni podzidek (cokel), poudarjen na kakršen koli način (barva, različna od fasade, klesani kamen,

razne obloge, itd.) Pri posegih na obstoječem gradbenem premoženju, če obstoječa stavba zavzema pokrito površino večjo ali enako 60%, je vsekakor dovoljena prilagoditev koristne notranje višine bivalnih prostorov na 2,50 m samo za objekte, katerih višina bivalnih prostorov ne dosega te meje. V vseh območjih je dovoljena gradnja ob robu cestišča in gradnja objektov, prislonjenih na obstoječe objekte ter gradnja na meji. Dovoljene so gradnje pomožnih objektov, če so dosledne z glavnim poslopjem in grajene z uporabo enakih kriterijev. Za obstoječe objekte je dopuščena minimalna višina bivalnih prostorov 2,20 m (glej čl.5 DZ 44/85). Prostori, namenjeni novim trgovskim dejavnostim, morajo ustrezati pogojem, ki jih določajo veljavni predpisi. Obstoječe kolektivne in trgovske dejavnosti, ki ostajajo v istih prostorih, lahko dejavnost še naprej izvajajo, tudi če zasedani prostori ne izpolnjujejo zgoraj omenjenih pogojev.


21

Člen 13 - Območje A1: Nepremičnine, podvržene restavriranju

DOVOLJENI POSEGI restavriranje (*) (*) Dovoljeni so izključno posegi restavriranja, podrejeni natančni strokovni dokumentaciji o objektu (ali delu objekta) v obravnavi; ti posegi predvidevajo utrditev, ponovno vzpostavitev in prenovo sestavnih elementov objekta, z morebitno vključitvijo napeljav in naprav, ki jih zahteva namembnost objekta ter z odstranitvijo morebitnih elementov, ki so tuji telesu objekta. Ni dovoljeno večanje prostornine, razen v primeru filološko skladne ponovne vzpostavitve že obstoječih in porušenih delov objekta. Ob upoštevanju obvezne uporabe, pri vsakem dovoljenem posegu, tradicionalnih materialov, je dovoljena uporaba tehnološko naprednih postopkov in materialov, izključno za statično utrditev in pod pogojem, da niso v neskladju z arhitektonsko kakovostjo celote.


22

Člen 14 - Območje A2: Nepremičnine, podvržene ohranitveni sanaciji

DOVOLJENI POSEGI: ohranitvena sanacija Ti posegi so dovoljeni pod pogojem, da so morebitne spremembe razporeditvenega sistema omejene in take, da ne motijo splošnega tipološkega ravnovesja nepremičnine. Ni dovoljeno večanje prostornine, razen v dokumentiranem primeru delov, za katere je razvidno, da so spadali k objektu, ki ga prenavljamo ali ohranjamo.


23

Člen 15 - Območje A3: Nepremičnine, podvržene gradbeni obnovi

DOVOLJENI POSEGI: gradbena osnova Na tem območju in za tovrstne nepremičnine so dovoljeni adaptacijski posegi, praviloma brez prostorninskih povečav. Samo za ureditev higiensko-sanitarnih naprav in zaradi utemeljenih funkcionalnih razlogov, je mogoče naenkrat izvesti povečavo »una tantum« v velikosti, ki ne presega 30 kubičnih metrov pri enonadstropnih in 60 kubičnih metrov pri dvonadstropnih stavbah. Pri izvajanju del je treba vsekakor ohraniti arhitektonske značilnosti poslopja. Pri teh delih ni v nobenem primeru mogoče izvajati povečav v višino.


24

Člen 16 - Območje A4: Nepremičnine, podvržene rušenju in rekonstrukciji

DOVOLJENI POSEGI: urbanistična sanacija vse do rušenja in ponovne

vzpostavitve porušene prostornine v arhitekturnih organizmih, ki so delno ali popolnoma drugačni od izvirnih objektov.

Zaradi dokazanih higiensko-funkcionalnih potreb je mogoče izvirni prostornini dodati povečavo una tantum in vsekakor za največ 200 kubičnih metrov. GRADBENI NAČRTI MORAJO USTREZATI SLEDEČIM PREDPISOM: a) maksimalna višina: ne sme presegati višine obdajajočih poslopij tipa A2 in A3 b) razdalja med poslopji 10 m razdalje od sten z okni

razdalja od meje posestva najmanj 5 m, razen v primeru drugačnih dogovorov med mejaši DODATNI NORMATIVNI ELEMENTI c) ostrešja, ki morajo biti obvezno dvokapna, morajo biti izvedena z opečnatimi koritastimi steršniki, pri čemer bo treba barvo določiti v dogovoru z Občinskim Tehničnim uradom; d) za fasadne omete ter okna in vrata je treba uporabiti tradicionalne oblike in materiale tega območja; e) dovoljene so pomožne zgradbe, tako za stanovanjske kot za ostale dejavnosti, ki so dovoljene na stanovanjskih območjih; omenjene pomožne zgradbe morajo biti v skladu s predpisi iz prejšnjih točk tega člena; za te objekte veljajo določila iz črke e) člena o nasičenih območjih B1. V Občinskih urbanističnih izvedbenih instrumentih z veljavo sanacijskega načrta v kraju Salež, kjer je na kartografiji določen najmanjši obvezni obseg izvedbenega načrta, so predvideni sledeči predpisi: - predvidena je možnost rušenja in rekonstrukcije ugotovljenih prostornin na drugi lokaciji; - predvidena je možnost nadaljnje prostorninske povečave v velikosti 500,00 m³; - te prostornine se lahko izvedejo s povečavo višine poslopja, vendar brez povečanja števila nadstropij; - potrebno bo urediti parkirni prostor, tako za javno uporabo (tudi z obvezo uporabe), kot za zasebne potrebe poslopij, v velikosti najmanj 1.000 m² in vsekakor najmanj 1 parkirno mesto na vsaka 2 uporabnika gostinske ali sprejemne dejavnosti; - med dovoljene namembnosti za objekte spadajo tudi turistično-sprejemne, gostinske in podobne dejavnosti; - objekte je treba prilagoditi predvsem točkama c) in d) tega člena; - za obnovitvene posege brez povečane volumetrije ter za higiensko-funkcionalne prilagoditve do

največ 200,00 m³, je mogoč neposredni poseg.


25

Člen 17 - Območje A5: Nepremičnine, podvržene rušenju brez rekonstrukcije

DOVOLJENI POSEGI: urbanistična sanacija, ki predvideva rušenje

obstoječih zgradb. To prosto površino bo potrebno preurediti z zazelenitvijo.

Prostornine, porušene na podlagi tega člena, bo mogoče sešteti z dovoljenimi prostorninami na drugi parceli istega geografskega zaselka, tudi v odstopanju od prostorninskih omejitev, pri čemer ostajajo v veljavi omejitve v zvezi z razdaljami, razmaki in višino.


26

Člen 18 - Območje A6: Zazidljive proste površine

DOVOLJENI POSEGI: novogradnje URBANISTIČNI INDEKSI IN PARAMETRI a) indeks zemljiške zazidljivosti (IZ) do 1 m³/m² b) gostota pozidave (Q) naj ne presega 30% c) razdalja od mej in oddaljenost od cest vsaj 5 m; dovoljena je gradnja na meji, vendar upoštevajoč določila, ki veljajo za obvezno razdaljo najmanj 10 m od fasad z okni; DRUGI NORMATIVNI ELEMENTI d) ostrešja, ki morajo biti obvezno dvokapna, morajo biti izvedena z opečnatimi koritastimi strešniki, pri čemer bo treba barvo določiti v dogovoru z občinskim tehničnim uradom; e) za fasadne omete ter okna in vrata je treba uporabiti tradicionalne oblike in materiale tega območja; f) planimetrična razporeditev poslopja mora biti čim bolj usklajena z gradbenimi tipologijami, ki so

prisotne v pripadajočem naselju, tako da ne ustvari oblikovnih neskladij.


27

Člen 19 - Območje A7: Nezazidljive proste površine

Z namenom, da bi se znotraj zgodovinsko pomebnega okolja ohranila kmetijska dejavnost, ki skupno z gradbeno komponento definira značaj določenega okolja, so na teh območjih prepovedani vsakršni gradbeni posegi. Dovoljene so lažje morfološke spremembe, ki so potrebne in funkcionalne za proizvodno kmetijsko rabo omenjenih površin. Na teh območjih, ki jih lahko opredelimo kot »pretežno kmetijskega značaja«, lahko v primeru sovpadanja lastnine zaprosimo za zazidljivost območja E5, kjer je ta dovoljena in z gostoto, ki je značilna za isto območje.


28

Člen 20 - Stanovanjska območja B

Območja B, v celoti ali delno pozidana, kjer lahko dodatne gradnje upoštevamo kot dopolnilne posege k obstoječemu zaselku, se delijo na sledeče kategorije, za katere veljajo specifični predpisi iz naslednjih členov: Območja B so pretežno namenjena stanovanjski rabi; na teh območjih se lahko dovolijo tudi: 1. trgovine in javni obrati nasplošno, v skladu z določili Področnega načrta za trgovino Občine Zgonik in sprejemne dejavnosti; 2. strokovne, trgovske in storitvene pisarne in uradi; 3. skladišča za potrebe dovoljenih dejavnosti; 4. obrtne delavnice, ki ne povzročajo hrupa, niso moteče in ne ogrožajo javne higiene in spodobnosti; 5. kulturne, verske, politične, zdravstvene in športne ustanove; 6. posebni stanovanjski objekti. Na vseh stanovanjskih območjih morajo novogradnje upoštevati tipično tipologijo kraškega območja, oziroma ni mogoče graditi objektov, ki niso v skladu z ostalimi objekti v okolici. Glede na pretežno kmetijski značaj zaselkov, so dovoljeni hlevi, samo če so že obstoječi v trenutku sprejema pričujoče Variante; vsekakor so dovoljeni objekti za vzrejo perutnine in živine družinskega značaja, če niso moteči ali ne ogrožajo higiene in spodobnosti. Možne so širitve omenjenih dejavnosti, ob spoštovanju omejitev v zvezi z motnjami in higieno. Dovoljene kmetijske dejavnosti v območjih B morajo vsekakor spoštovati veljavne zdravstvene predpise. Za omenjene dejavnosti in ostale dovoljene dejavnosti, obstoječe na datum sprejema pričujoče variante, niso dovoljene spremembe namembnosti, razen če ni to dovoljeno s specifičnimi izvedbenimi prepisi za obravnavano območje. - Območje B1: sestoji iz površin, ki so gradbeno že zasičene z obstoječimi prostorninami; - Območje B2: sestoji iz površin, na katerih je predvidena možnost širjenja gradbenega tkiva in torej tudi možnost gradnje. Območje B2 se po gradbeni gostoti nadalje deli na obmčji B2.1 in B2.2.


29

Člen 21.1 - Nasičeno območje B1

Območja B1 so sestavljena iz površin, na katerih so gradbene možnosti na datum uvedbe tega instrumenta zasičene z obstoječo prostornino. DOVOLJENI POSEGI: posegi rednega vzdrževanja; posegi izrednega vzdrževanja; posegi restavriranja in ohranitvene sanacije; posegi gradbene obnove; Ti posegi so dovoljeni vse do popolnega rušenja s ponovno vzpostavitvijo porušene prostornine v arhitekturnih organizmih, ki so lahko tudi popolnoma drugačni od izvirnih prostornin. Na podlagi utemeljenih higiensko-funkcionalnih razlogov je dovoljeno širjenje, ki ga je mogoče izvesti una tantum in v enem samem posegu, do največ 200,00 m³ za objekt in vsekakor znotraj meje 30% obstoječe prostornine in ne preko 4 m²/m³. URBANISTIČNI INDEKSI IN PARAMETRI a) maksimalna višina: 7,50 m b) razdalja med fasadami z okni (...): najmanj 10 m c) razdalja od ceste: najmanj 5 m razdalja od meje posestva najmanj 5 m, razen v primeru drugačnih dogovorov med

mejaši DRUGI NORMATIVNI ELEMENTI d) niso dovoljena zaprta dvorišča ali svetlobni jaški; e) pomožne zgradbe in pritikline: če ni higienskih ali estetskih ovir, je mogoče dovoliti gradnjo pomožnih stavb, tako za obrtniške kot za trgovske dejavnosti, ki so morebiti prisotne v stanovanjskem delu ( na primer garaže, shrambe, rastlinjaki, nadstreški, skladišča ali podobno) in tudi na prostoru, ki obdaja poslopje. Vsekakor omenjeni objekti ne smejo presegati višine 3 m, skupna površina pa ne sme presegati ene četrtine pokrite površine poslopja. Takšne zgradbe so lahko prislonjene ob poslopje ali tik ob meji posestva ali parcele, v obratnem primeru morajo biti vsaj 3 m oddaljene od poslopja ali meje. Od cestnega roba morajo biti oddaljene vsaj toliko, kolikor je oddaljeno glavno poslopje in vsekakor najmanj 5 m. f) na meji ni dovoljena gradnja stavb, ki bi bile drugačne od pomožnih zgradb ali pritiklin; dovoljena je ureditev razbremenjevalnih neurejenih zasebnih parkirišč za potrebe turizma in širšega sprejemanja (osmice). Znotraj območij B1 so označena in opredeljena območja B1*, ustanovitev katerih je bila podvržena predstavitvi PORN-a na zasebno pobudo (bivša območja C). Za ta območja ostaja v veljavi omenjeni PORN, če obstaja in je bil odobren, medtem ko se prosta zemljišča in deli, ki niso bili ustanovljeni na datum odobritve te Variante k SORN-u, obravnavajo kot zasičeni za gradbene namene.


30

Člen 21.2 - Dopolnitveno območje B2

Dopolnitvena območja B2, za katera so značilne osamljene zgradbe, so podvržena sledečim omejitvam in predpisom: URBANISTIČNI INDEKSI IN PARAMETRI a) minimalna velikost parcele 800 m² za območje B2.1 za novogradnje: 1.500 m² za območje B2.2 b) gostota zemljiške zazidljivosti (Zg): do 1 m³/m² za območje B2.1 do 0,5 m³/m² za območje B2.2 c) razmerje pokritosti: do 30% d) višina: do 7,50 m e) razmaki: najmanj 10 m med fasadami z okni in

fasadami bližnjih zgradb f) razdalje: najmanj 5 m, razen če se ne mejaši

drugače dogovorijo, vendar ob upoštevanju predpisov o razmakih

DRUGI NORMATIVNI ELEMENTI g) dovoljeni posegi: redno vzdrževanje, izredno vzdrževanje; restavriranje in ohranitvena sanacija; gradbena obnova, novogradnje; niso dovoljena zaprta dvorišča ali svetlobni jaški; h) pomožne zgradbe in pritikline: v primeru, da ni higienskih in estetskih ovir, se lahko izda dovoljenje za gradnjo pomožnih stavb, tako za obrtniške kot za trgovske dejavnosti, ki so morebiti prisotne v stanovanjskem delu (na primer garaža, shrambe, rastlinjaki, skladišča ali podobno) in tudi na prostoru, ki obdaja poslopje. Vsekakor omenjeni objekti ne smejo presegati višine 3 m, skupna površina pa ne sme presegati ene četrtine pokrite površine poslopja. Takšne zgradbe so lahko prislonjene ob poslopje ali tik ob meji posestva ali parcele, v obratnem primeru morajo biti vsaj 3 m oddaljene od poslopja ali meje. Od cestnega roba morajo biti oddaljene vsaj toliko, kolikor je oddaljeno glavno poslopje in vsekakor najmanj 5 m. Za izračun gostote pozidave je potrebno pomožne stavbe izračunavati v polovični meri njihove prostornine.


31

Člen 22 - Območja C (ekspanzijska stanovanjska območja)

A – DEJANSKO STANJE Za območja C je značilno dejansko stanje kmetijskih ali neobdelanih zemljišč brez zgradb in komunalne opreme; B – CILJI PROJEKTA Cilj SORN-a je doseganje, z uporabo teh območij, ustreznega razmerja porasta prebivalstva s popolno opremljenostjo s posegi primarne in sekundarne urbanizacije. Cilj načrta je spodbuditi urejeno in homogeno gradnjo, katere cilj je tudi okoljska prekvalifikacija. C – UPORABNE NAMEMBNOSTI Na območjih C SORN-a so dovoljene naslednje uporabne namembnosti tal in pozidanih prostornin: - Stanovanjska namembnost - Poklicne in stortivene dejavnosti nasplošno do največ 20% dovoljene prostornine. D – IZVEDBENI INSTRUMENTI Izvedbeni instrument za območja C je izvedbeni načrt na zasebno pobudo znotrej območja, ki je označeno v kartografiji coniranja. V prilogi “Preglednice Občinskih urbanističnih izvedbenih načrtov” so zbrana projektna navodila za posamezna območja. Predvidene površine v ustreznih preglednicah za posege primarne in sekundarne urbanizacije so lahko obvezujoče ali indikativne za izvedbeno načrtovanje. Lokalizacija urbanizacijskega posega ali posegov bo določena z izvedbenem načrtu v dogovoru z Občinsko Upravo, v spoštovanju smernic in/ali predpisov iz “Preglednic Občinskih urbanističnih izvedbenih načrtov”. E – URBANISTIČNI IN GRADBENI INDEKSI IN PARAMETRI Teritorialni indeks največ m³/m² 0,60 Zemljiški indeks največ m³/m² 0,50 Minimalna velikost parcele m² 800Največja dovoljena višina m 6,50Razdalja med fasadami z okni in fasadami nasproti stoječih stavb

Enaka višini najvišje stavbe in najmanj 10,00 m

Najmanjša razdalja med fasadami brez oken na isti parceli

≥ m 5,00

Najmanjša razdalja od meja lastnine ≥ m 5,00Najmanjša razdalja od javnih cest ≥ m 5,00Najmanjša površina z devesi poraslih zelenih površin 50 % nepozidane površine parcel Območja za izpolnjevanje urbanističnih standardov: minimalna velikost stalnih parkirišč 1 m² / 10 m³ minimalna velikost relacijskih parkirišč

3,00 m / preb

minimalna velikost osnovne enote zelenih površin

3,00 m² / preb z minimalno velikostjo 400 m², ki jo je mogoče povrniti tudi s plačilom odškodnine.

Za izračun urbanističnih standardov in predvsem za izračun prebivalcev navadno uporabljamo količino 100 m³ na vseljivega prebivalca.


32

Člen 23 - Obrtno-industrijsko proizvodno območje D2

Obrtno in industrijsko območje D2 je namenjeno izključno proizvodnim dejavnostim ter pripadajočim tehnološkim in družbenim napravam. NAČINI IZVAJANJA Občinski urbanistični izvedbeni instrument bo moral predvideti, poleg določil za uporabo tal, tudi specifična določila, ki se nanašajo na: - lokalizacijo kolektivnih storitev; - načrt o zelenih površinah, vključno s tistimi, ki jih je treba vključiti v območja; Na industrijskem območju se načrt izvaja preko Občinskega urbanističnega izvedbenega instrumenta, ki naj zaobjema najmanj 1,5 ha in naj bo začrtan tako, da bo omogočil postopno in homogeno izkoriščanje območja. Občinski urbanistični izvedbeni instrumenti bodo morali upoštevati največjo možno gostoto 40 uslužbencev na ha, razen v primeru drugačne, utemeljene prisotnosti industrijske tipologije z neuravnovešenimi značilnostmi velikosti; poleg tega bodo morali izključevati dejavnosti izključnega skladiščenja in industrijske dejavnosti z več kot 120 uslužbenci na posamezno industrijo URBANISTIČNI INDEKSI IN PARAMETRI a) najmanjša površina parcel za industrijske dejavnosti: 5.000 m² najmanjša površina parcel za obrtniške dejavnosti: 1.000 m² b) razmerje pokritosti posameznih parcel: ne sme presegati 40% c1) Površine, ki se jih nameni javnim zelenim površinam, morajo znašati vsaj 10% celotne površine, ki jo obravnava Občinski urbanistični izvedbeni instrument; c2) območja, ki jih je potrebno rezervirati za parkiranje, morajo predvideti, na podlagi določil OPDO št. 0126/Pres/95 z naknadnimi spremembami in dopolnitvami: stalna parkirišča 1 mesto na 2 uslužbenca relacijska parkirišča 10% koristne površine za industrijske

objekte d) razdalja zgradb od meja območja: najmanj 20 m (*) e) maksimalna višina poslopij, namenjenih proizvodnemu procesu 1 nadzemeljsko nadstropje (do 10 m) (**) maksimalna višina poslopij, namenjenih upravi: 2 nadzemeljski nadstropji (do 10 m) (**) (*) prepovedana je gradnja na meji, na nezazidljivih območjih, podvrženih služnosti preme poravnave pa je mogoče urediti parkirišča, vendar brez postavitve nobene zgradbe, niti začasne narave; nepozidana območja, ki niso namenjena proizvodni dejavnosti, je potrebno posaditi z rastlinjem; (**) obeh višin ni mogoče seštevati; dovoljeno maksimalno višino bodo lahko presegali le tisti omejeni deli, ki so namenjeni posebnim proizvodnim postopkom ali tehnološkim napravam; DRUGI NORMATIVNI ELEMENTI Iz območja so izrecno izključene naslednje dejavnosti:


33

- izgradnja in obratovanje vseh naprav, ki se nanašajo na odvažanje iz Priloge B Zkd.o. št.22 z dne 5.2.1997 ter nadaljnje spremembe in dopolnila (»Izvajanje smernic 91/156/CEE o odpadkih, 91/689/CEE, o nevarnih odpadkih in 94/62/CE o embalažah in odpadkov embalaž«);

- izgradnja in obratovanje novih dejavnosti, ki proizvajajo ali uporabljajo kot surovine snovi in pripravke, ki jih na etiketah proizvodov veljavna določila kvalificirajo kot rakotvorne in/ali mutagene in / ali teratogene. Prav tako je prepovedano spreminjanje proizvodnih ciklusov obstoječih dejavnosti z novimi, ki proizvajajo ali uporabljajo zgoraj omenjene snovi in preparate;

- obratovanje industrijskih naprav, ki so izpostavljene resnejšim nesrečam, podvržene postopkom iz Zkd.o.št.334 z dne 17.8.1999 ter nadaljnje spremembe in dopolnila (»Seveso 2«).

Prepovedani sta skladiščenje in obdelava smrdljivih, vnetljivih proizvodov ali posebnih odpadkov, ki lahko fermentirajo in odpadkov, ki so strupeno škodljivi. Medtem ko skladiščenje teh proizvodov, izključno notranje proizvodnje, je dovoljeno samo pod posebnimi pogoji, kot so skladišče v primernih prostorih, pokritih ali zaprtih in vsekakor takih, da nanje ne vplivajo naravni fenomeni, tudi izrednega značaja, s predhodnim mnenjem pristojnega PZS. Med izvršnim načrtovanjem bo treba predvideti sisteme kanalizacije in čiščenja deževnice, ki se nabira na poslopjih ter na asfaltiranih površinah, da se prepreči odtekanje na prosta zemljišča. Perimetralna območja v stiku z drugimi homogenimi področji bodo morala upoštevati primerna filter-območja s značilnostmi zelenih naravovarstvenih območij, sestavljenih iz pasov drevesnic in grmovnic s sledečo vodoravno srednjo velikostjo: 20,00 m Ta območja bo treba načrtovati po naslednjih kriterijih: Posaditev z drevesnicami in grmovnicami, ki so avtohtone in podobne zgodovinsko prisotnim vrstam. f) izdaja dovoljenja za gradnjo bo podvržena sklenitvi konvencije med lastnikom in Občino, v kateri bo potrebno opredeliti bremena, ki jih bo prevzel prosilec in so v zvezi z deli za ureditev infrastrukture ali drugih naprav kolektivne uporabe, pa tudi obveze glede izvajanja in vzdrževanja nezazidljivih pasov, ki so poseldica služnosti za premo poravnavo, kot je opisano v predhodni točki d); g) v zvezi s prošnjo za dovoljenje za gradnjo bo moral prosilec predstaviti načrt s podatki o proizvodnem ciklusu in projektnimi podatki glede klimatizacijskih, odvajalnih in čistilnih naprav: te elemente bodo ocenili pristojni tehnični organi. h) skupaj z vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja bo moral vlagatelj predložiti planimetrijo s prikazom zelenih površin s prikazom, kjer je to mogoče, ohranitve visokodebelnih dreves, ki so prisotna na območju. Za industrijske in obrtne dejavnosti na območju D2, obstoječe na dan začetka veljave tega sredstva, so dovoljeni adaptacijski in širitveni posegi vse do zasičenja omejitev, ki so bile omenjene v tem členu, tudi brez priprave izvedbenega načrta; za širitve vsekakor veljajo predpisi iz točk b), d), e), f) in g) tega člena. Adaptacije in širitve ne bodo smele zmanjšati obstoječe razdalje zgradbe od meja območja.


34

Člen 23.1 - Obrtno - industrijsko proizvodno in prodajno območje D2.0

Obrtno-industrijsko proizvodno in prodajno območje je namenjeno izključno namestitvi obrtno- industrijskih proizvodnih dejavnosti, ki neposredno prodajajo svoje proizvode. Sem spadajo tudi proizvodnja in/ali gojenje cvetlično-drevesničarskih proizvodov v rastlinjaku ter postavitev povezanih družbenih in tehnoloških naprav. NAČIN IZVAJANJA Obrtniško-industrijska območja D2.0 se praviloma uvajajo z Občinskimi urbanističnimi izvedbenimi Instrumenti za površine, ki jih je določil načrt in so večje od 2 ha. Za manjše površine, ki so že funkcionalno povezane ali jih je mogoče povezati z obstoječimi infrastrukturami, je mogoče poseči neposredno. URBANISTIČNI INDEKSI IN PARAMETRI: a) minimalna površina za obrtniško- 2.500 m industrijsko-trgovske dejavnosti: b) razmerje pokritosti za posamezne parcele do 60% (z izjemo primerov, predvidenih s

točko g) razmerje pokritosti za pokrite prostore: prodaji proizvodov se lahko nameni do

50% pokrite površine c) površina, ki se jo nameni javnim zelenim površinam: večja ali enaka 10% celotne površine

območja Občinskega urbanističnega izvedbenega instrumenta

c2) v skladu z 21. členom OPDO št. 069 z dne 23.3.2007 se določijo naslednje minimalne površine, namenjene parkiriščem parkirišča za trgovske objekte a) za objekte do 400 kvadratnih metrov prodajne

površine: 100 % prodajne površine; b) za posamezne objekte s prodajno površino od 400 do 1.500 kvadratnih metrov: 150 % prodajne površine; c) za posamezne objekte s prodajno površino nad 1.500 kvadratnih metrov: 200% prodajne površine;



d) razdalja zgradb od meja območja: najmanj 6 m (*) razdalja od cest: najmanj 5 m (*) razdalja od drugih meja: najmanj 5 m (**) e) maksimalna višina poslopij, 1 nadzemeljsko nadstropje (do 8m) namenjenih proizvodnemu procesu: (**) maksimalna višina poslopij, namenjenih upravi: 2 nadzemeljski nadstropji (do 8 m) (**) (*) prepovedana je gradnja na meji, z izjemo primerov združitve enega ali več teles z usklajenim načrtovanjem. V primeru rastlinjakov, sestavljenih iz začasnih struktur, lahko znašajo razmaki od meja najmenj 3 m, razmaki od ceste pa ostanejo 5 m. Na nepzidanih območjih zaradi služnosti preme poravnave je mogoče urediti parkirišča, vendar brez postavitve


35

nobene zgradbe, niti začasne narave; nepozidana območja, ki niso namenjena proizvodni dejavnosti, je potrebno posaditi z rastlinjem; (**) obeh višin ni mogoče seštevati; dovoljeno maksimalno višino bodo lahko presegali le tisti omejeni deli, ki so namenjeni posebnim proizvodnim postopkom ali tehnološkim napravam;

DRUGI NORMATIVNI ELEMENTI Iz območja so izrecno izključene naslednje dejavnosti: - izgradnja in obratovanje vseh naprav, ki se nanašajo na odvažanje iz Priloge B Zkd.o. št.22 z dne

5.2.1997 ter nadaljnje spremembe in dopolnila (»Izvajanje smernic 91/156/CEE o odpadkih, 91/689/CEE, o nevarnih odpadkih in 94/62/CE o embalažah in odpadkov embalaž«);

- izgradnja in obratovanje novih dejavnosti, ki proizvajajo ali uporabljajo kot surovine snovi in pripravke, ki jih na etiketah proizvodov veljavna določila kvalificirajo kot rakotvorne in/ali mutagene in / ali teratogene. Prav tako je prepovedano spreminjanje proizvodnih ciklusov obstoječih dejavnosti z novimi, ki proizvajajo ali uporabljajo zgoraj omenjene snovi in preparate;

obratovanje industrijskih naprav, ki so izpostavljene resnejšim nesrečam, podvržene postopkom iz Zkd.o.št.334 z dne 17.8.1999 ter nadaljnje spremembe in dopolnila (»Seveso 2«). Prepovedani sta skladiščenje in obdelava smrdljivih, vnetljivih proizvodov ali posebnih odpadkov, ki lahko fermentirajo in odpadkov, ki so strupeno škodljivi. Medtem ko skladiščenje teh proizvodov, izključno notranje proizvodnje, je dovoljeno samo pod posebnimi pogoji, kot so skladišče v primernih prostorih, pokritih ali zaprtih in vsekakor takih, da nanje ne vplivajo naravni fenomeni, tudi izrednega značaja, s predhodnim mnenjem pristojnega PZS. Med izvršnim načrtovanjem bo treba predvideti sisteme kanalizacije in čiščenja deževnice, ki se nabira na poslopjih ter na asfaltiranih površinah, da se prepreči odtekanje na prosta zemljišča. Perimetralna območja v stiku z drugimi homogenimi področji bodo morala upoštevati primerna filter-območja s značilnostmi zelenih naravovarstvenih območij, sestavljenih iz pasov drevesnic in grmovnic s sledečo vodoravno srednjo velikostjo: 20,00 m Ta območja bo treba načrtovati po naslednjih kriterijih: Posaditev z drevesnicami in grmovnicami, ki so avtohtone in podobne zgodovinsko prisotnim vrstam. f) za obrtno-industrijske dejavnosti bo moral prosilec skupaj s prošnjo za izdajo dovoljenja za gradnjo predstaviti načrt s podatki o proizvodnem ciklusu in projektnimi podatki glede klimatizacijskih, odvajalnih in čistilnih naprav: te elemente bodo ocenili pristojni tehnični organi (pokrajinski laboratorij za higieno in preventivo itd.) in izdali mnenje, od katerega bo odvisna izdaja mnenja o uporabnosti; g) na območjih D2.0 bo potrebno nameniti posebno pozornost obstoječim okoljskim elementom, še posebej dolinam in pomembnemu naravnemu rastlinju. Te razmere bo potrebno strogo spoštovati v njihovi obstoječi obliki, tako da bodo ohranjene naravne značilnosti in morebiti sovpadejo s prostimi površinami, ki bodo namnjene zelenim površinam. Te površine, za katere so značilne naravne razmere, je mogoče prišteti med 10 % površine, ki jo je potrebno nameniti javnim zelenim površinam (ne pa parkiriščem). V primeru, da se nahajajo znotraj posameznih za obrtno – industrijsko pozidavo namenjenih parcel, bodo odpisana od površine, ki izraža razmerje pokritosti (opisano v predhodni točki b). h) skupaj z vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja bo moral vlagatelj predložiti planimetrijo s prikazom zelenih površin s prikazom, kjer je to mogoče, ohranitve visokodebelnih dreves, ki so prisotna na območju. V primeru izvajanja z neposrednim posegom bodo morala dovoljenja za gradnjo upoštevati določila iz točk b), d), e) in g).


36

Člen 24 - Proizvodno območje za izkopne dejavnosti D4

Proizvodno območje za izkopne dejavnosti je namenjeno izključno dejavnostim, ki so tesno povezane z delovanjem obstoječega kamnoloma. Dovoljene so potrebne tehnološke naprave za opravljanje omenjene dejavnosti, pod pogojem, v primeru da gre za objekte trajne vrste, da se nahajajo zunaj morebitnih geoloških območij Z6, ki so vrisana na kartografiji in so nezazidljiva. Načrt izkoriščanja in sočasni načrt za preoblikovanje okolja morata upoštevati deželno zakonodajo na tem področju. Za področje v območju D4, označeno s simbolom , je predvidena možnost, da se opravljajo dejavnosti skladiščenja, prevoza in ponovne uporabe neorganskih ostankov, kot to predvideva občinska avtorizacija z dne 22.2.2000 ter nadaljnji odlogi ter kar je dovoljeno s sporočili Pokrajine Trst.


37

Člen 25 - Proizvodno trgovsko območje H2

Območje H2 sestoji iz trgovskih območij občinskega pomena. Na to področje je mogoče namestiti vse gradbene strukture, služnosti in naprave, ki so povezane z dejavnostmi trgovanja na debelo in na drobno. URBANISTIČNE OMEJITVE IN PREDPISI: a) razmerje pokritosti posameznih parcel: do 40% b) razdalja zgradb od meja območja: vsaj 10 m od meja območja, če ne mejijo s cestišči ali ni

določena večja prema poravnava; prepovedana je gradnja na meji;

c) del, namenjen skladiščenju: do 50% celotne pozidane prostornine d) maksimalna višina zgradb (h max) 10 m V skladu z 21. členom OPDO št. 069 z dne 23.3.2007 se določijo naslednje minimalne površine, namenjene parkiriščem parkirišča za trgovske objekte a) za objekte do 400 kvadratnih metrov prodajne

površine: 100 % prodajne površine; b) za posamezne objekte s prodajno površino od 400 do 1.500 kvadratnih metrov: 150 % prodajne površine; c) za posamezne objekte s prodajno površino nad 1.500 kvadratnih metrov: 200% prodajne površine; d) za trgovske objekte, namenjene trgovini na debelo: 25 % koristne površine zgradbe. (koristna površina je pohodna površina stavbe, od katere se odštejejo zunanji in notranji zidovi, stopnice in tehnični prostori).



DRUGI NORMATIVNI ELEMENTI Za trgovske dejavnosti na območju D2, obstoječe na dan začetka veljave tega sredstva, so dovoljeni adaptacijski in širitveni posegi vse do zasičenja omejitev, ki so bile omenjene v tem členu, tudi brez priprave izvedbenega načrta; za širitve vsekakor veljajo predpisi iz točk a), b), c), d) tega člena. Ob upoštevanju, da cona H2 presega 1500 m² prodajne površine, sta avtorizacija za nove trgovske objekte, vključno s širitvami in preselitvami, in posledična prilagoditem standardom za parkirišča podvrženi Območnemu načrtu za trgovino za velike prodajne strukture.


38

Člen 26 - Proizvodna območja v podporo turizmu G3

Na tem območju, kjer že obstajajo razne strukture za izletniške in prostočasne dejavnosti, so dovoljeni posegi za utrjevanje te funkcije, med katere so všteti gostinski objekti in ter strukture za šport in prosti čas. URBANISTIČNI INDEKSI IN PARAMETRI a) indeks zemljške zazidljivosti (Iz): ne sme presegati 0,4 m³/m² b) razmerje pokritosti: ne sme presegati 50% deleža, ki ni

namenjen zelenim površinam c) maksimalna višina poslopij: 4,50 m (za obstoječe površine na

vhodni površini v Jamo je dovoljeno povišanje zgradb do višine 7,50 m, tudi v odstopanju od indeksa zemljiške zazidljivosti)

d) razmaki za nova poslopja: najmanj 10 m od fasad z okni in fasad nasproti stoječih stavb

e) razdalja od ceste in od meja za poslopja in strukture: najmanj 5 m f) ni dovoljena gradnja na meji. Območja, ki jih je potrebno rezervirati za parkiranje, morajo predvideti, na podlagi določil OPDO št. 0126/Pres/95 in področnih predpisov: stalna parkirišča 1 mesto na 2 uslužbenca relacijska parkirišča 100% koristne površine za zgradbe,

nanenjene trgovini na drobno s prodajno površino do 400,00 m²

DRUGI NORMATIVNI ELEMENTI Vsaj 50% delež parcele bo namenjen naravnemu zelenju; na preostalem delu bodo lahko gradbene strukture za gostinstvo in storitve ali naprave za šport na prostem, sprejemne strukture, gostišča, v oporo izletniški dejavnosti (morebiti opremljene s strukturami začasbe kritine); izrecno so prepovedane stanovanjske strukture.


39

Člen 27 - Kmetijsko proizvodno območje E 3 (gozdno – živinorejskega značaja)

Na tem območju je ozemlje z gorskimi značilnostmi, kjer je še prisotna primarna dejavnost, vendar terja posebno pozornost glede na obstoječe naravne danosti in na občutljivo hidrogeološko stanje. Da bi zagotovili varovanje naravnih okoljskih značilnosti in istočasno izvajanje primarnih proizvodnih posegov, ki so najbolj primerni za to območje, so tu dovoljeni izključno posegi, usmerjeni v bolj funkcionalno živinorejsko uporabo tega ozemlja. V ta namen so dovoljeni običajni posegi za izboljšave zemljišč in melioracije. Prepovedan je vsakršen gradbeni poseg, saj se bo ta bolj organsko vključil v razna zazidljiva območja bližnjih vaških naselij. Na tem območju so dovoljene običajne dejavnosti uporabe in aktivnega nadzora kmetijskega okolja, kot so paša, nabiranje lesa in podobno, pa tudi točkovni infrastrukturni posegi, ki jih ni mogoče a priori izvajati na ozemlju (transformatorji, vodni rezervoarji itd.). Za ta dela mora Uprava izraziti svoje mnenje glede velikosti in materialov. V primeru izkopavanja in prenosa kmetijskega zemljišča iz dolin velikih razsežnosti, ki so na zemljevidu načrta v merilu 1: 5.000 označene s črko E, je potrebno upoštevati sledeče predpise: a) zaprositi je potrebno za predhodno občinsko avtorizacijo in vložiti splošni načrt izkoriščanja zaloge; b) izkop mora biti omejen na dno doline in ne sme vplivati na pobočje; c) določiti je treba posamezne faze izkopa in časovna razdobja, skupno s končnim rezultatom preoblikovanja; d) izkop je treba opraviti tradicionalnimi metodami z odkopom vrhnjega sloja zemljišča, pred novim odkopom pa je potrebno upoštevati časovno razdobje, ki je potrebno za naravno oblikovanje rastlinske zemlje; e) določiti je treba geografsko namembnost odkopane zemlje, vendar pod pogojem, da je uporabljena znotraj območja vinorodnega okoliša vina teran s kontroliranim poreklom (D. O. C.). Na ta način je možno ohraniti in spodbujati značilne okoljske sinergizme; f) načrt izkoriščanja mora predvideti enakomeren odkop dna doline, čeprav je mogoče poseg izkopa časovno stopnjevati. Uprava lahko določi variante ali spremembe na načrtu izkopavanja. Za zgradbe, ki se ob uvedbi tega sredstva nahajajo na območju E3 in imajo redno licenco ali dovoljenje, veljajo sledeča določila: - dovoljeni so posegi rednega in izrednega vzdrževanja; - dovoljena je širitev za opremljanje s higienskimi napravami ali zaradi funkcionalnih razlogov, tudi

mimo omejitev največje dovoljene prostornine, vendar največ do 200 m³, od katerih naj bo največ 150 m³ namenjenih stanovanju, pod pogojem, da ta širitev ni bila že izvedena v obdobju petnajstih let


40

pred uvedbo tega sredstva, da je samo poslopje starejše od petnajstih let in da širitev ne presega 30 % obstoječe površine. Poslopja znotraj območij SPA – Kraška območja Julijkse krajine in pSCI Tržaški in Goriški Kras ne bodo nikakor podvržena, s širitvijo, spremembi namembnosti iz kmečke v stanovanjsko. Gradnja širitev, ki so predvidene po predhodnem 6. odstavku, se lahko izvaja tudi v odstopanju od predpisanih razdalj, vendar v spoštovanju civilnega zakonika; za obstoječe zgradbe na območjih, ki so podvržena omejitvam premega razvrščanja zaradi prisotnosti cestišč in železnic, se je potrebno nanašati na odgovarjajoči člen. Na območju E3 je možno le v primeru prošenj podjetnikov s prevladujočo dejavnostjo zgraditi lope za kmečko rabo. Površina ne sme presegati razmerja 0,005 m² / m² površine kmetijskega območja v lasti ali z drugim naslovom uživanja. Lope morajo biti odprte vsaj na 50 % svojega obsega in izdelane z začasnimi strukturami. V primeru prenehanja dejavnosti, zaradi katere so bile postavljene, jih je potrebno odstraniti. Za gradnjo takšnih objektov na parcelah, ki spadajo na območje E3 in E4, je potrebno najprej pripraviti in odobriti Občinski urbenistični izvedbeni instrument, s katerim se določi lokacija. Za poslopje v območju E3, označeno s simbolom ● je predvidena možnost širitve obstoječih volumnov, s predhodno pripravo izvedbenega načrta na zasebno pobudo, ki naj, z označevanjem območja posega, prikaže celotni okvir predvidenih posegov, tudi za funkcijske parcele, na osnovi naslednjih indeksov in meril: - širitev obstoječih poslopij do največ 2.500 mc; - ohranitev sedanjih višin, kar odgovarja 4,75 m v višini napušča 7,40 m strešnega slemena;

ohranitev izključno živinorejske uporabne namembnosti, čeprav v funkciji jahalne športne dejavnosti


41

Člen 28 - Kmetijsko proizvodno območje E 4 (kmetijsko – krajinskega značaja)

Na proizvodnem kmetijskem območju E4, ki ga zaznamuje kmetijsko – krajinski značaj, so dovoljeni le posegi za podjetnike s prevladujočo dejavnostjo: 1. Zgradbe v zvezi s podjetniškimi proizvodnimi strukturami (hlevi in vzreja na družinski ravni, skladišča in pripadajoče kmečke zgradbe). 2. Rastlinjaki – rastlinjak je zgradba z nosilno strukturo iz kovinskih, lesenih, železobetonskih ali mešanih ogrodij; ovoj (strešina in stene) naj bodo iz stekla ali drugih prosojnih materialov; obodni zidovi naj ne bodo višji od 0,50 m nad nivojem zemljišča. Največja možna višina na ravni strešnega roba od nivoja notranjega tlaka znaša 3,20 m. 3. Zgradbe s prosto lokacijo, ki so namenjene hranjenju, obdelavi in prodaji kmetijskih proizvodov ali dejavnostim za popravila in vzdrževanje kmetijskih strojev. Dovoljenje za gradnjo za dela, ki so omenjena v predhodnih točkah, se izda po pridobitvi mnenja Občinske gradbene komisije in Občinske komisije za kmetijstvo. Za rastlinjake iz 3. točke velja prosta lokacija. URBANISTIČNI INDEKSI IN PARAMETRI: - gostota zemljiške zazidljivosti je enaka 0,04 m³ / m² za vse zgradbe, ki so omenjene v predhodnih

točkah 1 in 3; - za podjetja, ki bi želela graditi ali uporabljati zgradbe, ki so opisane v predhodni točki 3, z

izkoristkom nadaljnje zazidljive prostornine, ki se prišteje v prejšnjem odstavku predvideni prostornini in znaša 0,02 m³ / m², se načrt izvaja preko odobritve izvršnega načrta, ki naj se izvaja vsaj na 3 ha ozemlja;

- največja možna višina, ki je dovoljena za zgradbe za proizvodne namene znaša dve uporabni

nadstropji; - najmanjša možna razdalja od meja je 6 (šest) m za naprave in 20 (dvajset) m za gnojišča. Ta bodo

morala ustrezati določilom 4. odstavka E. B. sanitarnih zakonov z dne 27. 7. 1934 št. 1285; - omejitev oddaljenosti od cest je vsekakor 20 (dvajset) m za vse zgradbe. Zazidljiva prostornina na območjih E4 za stavbe, ki so omenjene v 1. točki, je ocenjena glede na razmerje med površino podjetja, ki je lako v lasti ali se upravlja na podlagi drugih pravic uživanja; vsekakor pa izračun površine povzema površine, ki niso nujno mejne, vendar so funkcionalno povezane. K definiranju zazidljive površine lahko prispevajo tudi pozidana zemljišča znotraj območja E3 s svojim indeksom zazidljivosti. Za zgradbe na kmetijskem območju, ki ob uvedbi tega sredstva že obstajajo:


42

- dovoljeni so posegi rednega in izrednega vzdrževanja; - doveoljena je širitev z namenom ureditve higienskih naprav za zgradbo do največ 30 (trideset) m³; - dovoljena je tudi širitev dela stanovanjske zgradbe v funkcionalne namene, za največ 200 (dvesto) m³, od katerih naj stanovanjski del ne presega 150 m³, pod pogojem, da ta širitev ni bila že izvedena 15 let pred uvedbo tega sredstva, da sama zgradba ni starejša od 15 let in ta povečava ne presega 30 % obstoječe površine; - gradnja širitev, ki jih predvidevata predhodni točki, se lahko izvrši ne glede na predpise o razdaljah, vendar v omejitvah, ki jih predvideva civilni zakonik; za stavbe, ki stojijo na pasu, ki je omejen z lego cestišča, se je potrebno nanašati na vsebino pričujočih Tehničnih izvedbenih predpisov. Ne glede na površino uporabljenega zemljišča, vendar izključno za podjetnike s prevladujočo dejavnostjo, je dovoljena dodatna gradnja k obstoječi prostornini za namene vzreje za družinske potrebe (kurniki, zajčniki, svinjaki itd.), drvarnice, skladišča itd., vendar v spoštovanju higienskih predpisov in spodobnosti. Te stavbe ne smejo presegati sledečih omejitev: največja možna prostornina celote stavb: 30 m³; največja možna višina napušča: 2,20 m; najmanjša možna razdalja od lastniških mej: 6 m; gradnja na meji dovoljena najmanjša možna razdalja od ceste: ne sme bitibiti manjša od razdalje poslopja najmanjša možna razdalja od obstoječih stanovanjskih stavb: 3 m; prepovedana je gradnja,

prislonjena na stavbo.


43

Člen 29 - Kmetijsko proizvodno območje E5 (prevladujočega kmetijskega značaja)

Na proizvodnem območju E5 prevladujočega kmetijskega značaja, lahko posegajo le podjetniki s prevladujočo kmetijsko dejavnostjo, in sicer glede: 1. stanovanjskih zgradb v funkciji vodenja kmetije in potreb kmetijskega izvajalca s prevladujočo kmetijsko dejavnostjo, na podlagi 12. člena zakona št. 153 z dne 9. 5. 1975 in sorodnih predpisov; 2. zgradb v zvezi s proizvodnimi strukturami podjetja (hlevi in vzreja na družinski ravni, skladišča, kmetijske pomožne stavbe); 3. rastlinjaki: rastlinjak je zgradba z nosilno strukturo iz kovinskih, lesenih, železobetonskih ali mešanih ogrodij; ovoj (strešina in stene) naj bodo iz stekla ali drugih prosojnih materialov; obodni zidovi naj ne bodo višji od 0,50 m nad nivojem zemljišča. Največja možna višina na ravni strešnega roba od nivoja notranjega tlaka znaša 3,20 m. Dovoljenja za gradnjo za dela, ki so opisana v 1. in 2. točki, se izdajo po pridobitvi mnenja Občinske gradbene komisije in Občinske komisije za kmetijstvo. Medtem ko je možno rastlinjake prosto locirati znotraj območja E5, so lahko zgradbe iz 1. in 2. točke locirane izključno znotraj obsega naseljivosti, ki ga določa načrt, torej v bližini pozidanih naselij. Zazidljiva prostornina območja E5 za stavbe, ki so navedene v predhodnih točkah 1 in 2, se mora nahajati znotraj obsega naseljivosti, kot je bila ocenjena v razmerju s površino v lasti podjetja; izračun površin zajema površine, za katere ni nujno, da so mejne, vendar morajo biti funkcionalno povezane. Dovoljena je možnost ureditve prostorov za prodajo pridelkov lastne pridelave in podobnih pridelkov v ustreznih prostorih znotraj rastlinjakov, oziroma v prostorih, ki predstavljajo nadaljevanje strukture z izgradnjo ene same prostornine. Največja dovoljena površina prostorov, namenjenih prodaji pridelkov in pomožnih prostorov (toaletni prostori, itd.) ne sme presegati 30,00 m². Tudi pozidana zemljišča na območju A7 in E4 je možno upoštevati pri opredelitvi zazidljive prostornine znotraj obsega naseljivosti območja E5, vendar vsako s svojim indeksom zazidljivosti; tudi za omenjena zemljišča veljajo predpisi predhodnega odstavka. URBANISTIČNI INDEKSI IN PARAMETRI najmanjša možna površina, ki je potrebna za gradbeno uporabo znotraj območja E5:

5.000m², in sicer je dovoljena tudi delna, splošno z uporabo površin, ki so klasificirane kot območja A7 in E4, v tolikšnem obsegu, da da je skupno pridobljiva prostornina enakovredna ali višja od prostornine, ki jo dosežemo preko izračuna najmanjše površine območja E5;

najmanjša možna površina, ki bo služila obsegu naseljivosti (minimalna parcela):

1.000,00 m²

gostota zemljiške zazidljivosti skupno za stanovanjske in podjetniške strukture:

znaša 0,10 m³ / m²; dovoljenje za gradnjo se izda upoštevajoč stanovanjski in proizvodni del kot eno samo nedeljivo celato, potrebno je navesti bivalne namembnosti nepremičnin, ki jih je treba ohraniti za 10 let od datuma izdaje uporabnega dovoljenja.

neustrezna uporaba nepremičnin pomeni kršenje veljavnih predpisov in posledično gradbeno zlorabo;


44

višina zgradb: ≤ m 7,50 razdalja od meja in cestnega roba: ≥ m 5,00 gradnja na meji: ni dovoljena pomožne stavbe: kjer je to možno veljajo določila točke h) člena

24 (ki se nanaša na območje B2). Postavljanje struktur začasnega značaja (na primer plastičnih ponjav na kovinskih lokih) za zaščito pridelkov ni podvrženo uredbam urbanističnega načrta. Za poslopja, ki so v trenutku uvedbe prisotna na območju E5: dovoljeni posegi: redno in izredno vzdrževanje, sanacijski in adaptacijski posegi - iz utemeljenih higiensko-funkcionalnih razlogov je možna širitev poslopja, ki jo je možno izvesti

una tantum in v enem samem posegu, do največ 200 m³ prostornine, od katere stanovanjski del ne sme presegati 150 m³, pod pogojem, da ta širitev ni bila že izvedena 15 let pred uvedbo tega sredstva in da sama zgradba ni starejša od 15 let in povečava ne presega 30 % obstoječe površine. To širitev bo mogoče izvesti tudi kot ločeno prostornino v primeru, da je prostornina v celoti ali deloma uporabljena za gradnjo pomožnih stavb, za katere veljajo določila iz točke e) za nasičena območja B1.

Nepremičnine, ki so v kartografiji označene s čerko R, bodo lahko, ne da bi spreminjali urbanističnih indeksov in parametrov, imele uporabno namembnost za javni lokal in gostinstvo.


45

Člen 30 - Zaščitena območja in rezervati F2 in F3

Območja F2, pod okoljsko zaščito, sestojijo deloma iz občinskega ozemlja, kjer so posebej pogosta naravna stanja in vrednosti, tako z vidika narave kot z vidika človeka, ki jih je potrebno zaščititi s ciljem bolj splošnega ekološkega ravnovesja in omogočanja lažjega uživanja v družbene ter naravne namene. Še posebej so iz teh območij izključeni posegi, ki bi lahko spremenili družbene, okoljske in naravne značilnosti le-teh. Zajemajo različna področja, mek katerimi so območja pSCI Tržaški in Goriški Kras ter SPA kraška območja Julijske krajine, zaščiteno območje Kras in naravni rezervat Volnik. Za zadnje štiri območja, veljajo odgovarjajoča določila, medtem ko za zunanja področja le-teh so vsekakor dovoljeni omejeni funkcionalni posegi v podporo kmetijskim dejavnostim, kot so to majhna podporna dela in vodna ureditev, napajališča in podobno. Do oblikovanja razvojnih načrtov bo Uprava opravljala tudi omejene posege za preureditev zemljišča v namene lažjega javnega koriščenja območja, vendar brez vsakršne gradnje s trajnimi značilnostmi. Na obstoječem geadbenem premoženju so vedno dovoljeni vzdrževalni posegi rednega in izrednega vzdrževanja, s strogo uporabo tradicionalnih materialov.


46

Člen 30.1 - SPA kraška področja Julijske krajine in pSCI Tržaški in Goriški Kras

To območje sestoji iz delov občinskega ozemlja, na katerih je prisotna kraška okoljska dediščina, in so podvrženi posebni zaščiti, saj so priznani kot območja znotraj evropskega naravovarstvenega omrežja »Natura 2000« z nazivom Tržaški in Goriški Kras IT3340006. Cilji Občinskega podrobnostnega načrta so usmerjeni k ohranitvi geomorfoloških značilnosti in pokritosti z drevesi, z namenom okoljske in krajinske valorizacije ter hidrogeološke zaščite območja; zaščita biološke raznovrstnosti z ohranjanjem in ponovno vzpostavitvijo naravnih in naravnim podobnih habitatov ter divje flore in favne, pomembne za skupnost, z namenom vključitve v evropsko ekološko omrežje ter z znanstvenimi in didaktičnimi nameni in nameni nadzorovane uporabe. DOVOLJENE RABE Vsaka dejavnost, namenjena ohranitvi in ponovni vzpostavitvi zadovoljivega stanja naravnega habitata in vrst divje flore in favne, ki so značilne za območje. NAČIN IZVAJANJA Vsak poseg, tako neposreden kot izvedbene narave, je treba dopolniti z ustreznim poročilom za oceno vpliva posega na območje, pomembno za skupnost, z vsebinami in podpornimi elaborati, ki se zgledujejo po Prilogi G Izvedbenega pravilnika smernic EGS iz OPR št. 357 z dne 8.9.1997; pri sestavi poročila je treba slediti postopkom, ki so navedeni v sklepu deželnega odbora št. 2600 z dne 18.7.2000. V pričakovanju uradnega priznanja pSCI in sestave načrtov upravljanja, so dovoljeni samo posegi in namembnosti, ki jih omogočajo predpisi za pripadajoče homogeno območje; vsak poseg mora biti podvržen oceni vpliva in je potrebno vsekakor sprejeti vse ustrezne ukrepe, da bi se izognili propadanju naravnih habitatov in motečim vplivom na prisotne vrste, ne le znotraj obravnavanega obsega, pač pa tudi v dosledno določeni in dokazani okolici.


47

Člen 30.2 - Zaščiteno območje Krasa

Zaščiteno območje Krasa nacionalnega in mednarodnega pomena, promovira Dežela FJK. Obseg teh območij vključuje območja, ki jih definira Z. št. 442/1971 (Zakon Belci) ter dodatna območja, ki jih je opredelila Dežela FJK. Upravljanje zaščitenih območij, urejanje dejavnosti, zaščita in vse kar je v interesu obravnavanih območij, definirata 55. in 69. člen DZ 42/1996 z naslovom Predpisi na področju deželnih parkov in naravnih rezervatov.

Člen 30.3 – Naravni rezervat Volnik

Naravni rezervat Volnik je ustanovila Dežela FJK, ki skrbi, v skladi z 50. členom DZ 42/1996, za izpolnjevanje obveznosti in ter za sestavo Načrta ohranitve in razvoja in pravilnika rezervata. Do odobritna Načrta ohranitve in razvoja veljajo zaščitni predpisi iz 69. člena DZ 42/1996.


48

Člen 31 - Območje za kolektivne storitve in objekte S

Ta območja zajemajo dele ozemlja, javne ali v javni uporabi, rezervirane za kolektivne storitve in objekte, ki jih obravnava 9. člen OPDO 0126/Pres/95, ki so sestavljene iz podobmočij, določenih v nadaljevanju s kraticami S1, S2, S3, S4, S5, S6 in označenih v kartografiji načrta kot sledi: S1. OBJEKTI ZA PROMET IN ZVEZE P relacijska parkirišča S2. VERSKI, DRUŠTVENI IN KULTURNI OBJEKTI CH-COP poslopja za verske dejavnosti CCC poslopja za upravne urade CS občinska izpostava in družbeni center B knjižnica S3. OBJEKTI, NAMENJENI IZOBRAŽEVANJU Sm otroški vrtec SE osnovna šola (vključno z walfdorsko šolo) S4. ZDRAVSTVENI IN SKRBSTVENI OBJEKTI NP pokopališča SS osnovne zdravstvene strukture S5. OBJEKTI ZA ZELENE POVRŠINE, ŠPORT IN PRIREDITVE NA ODPRTEM VA opremljene zelene površine VE osnovno zeleno jedro VQ četrtne zelene površine As šport in prireditve na odprtem S6. TEHNOLOŠKE STORITVE IT plinska in električna napeljava, krajevni javni prevoz, itd. NAČIN IZVAJANJA To območje se izvaja z neposrednim posegom. Za območja, namenjena izpolnjevanju standardov velja naslednje: indeks zemljiške zazidljivosti: do 4 m³/m² razmaki za novogradnje: najmanj 10 m od fasad z okni in

fasad bližnjih poslopij Posebna določila. Vsak poseg v teh območjih mora obvezno in prioritetno predvideti odstranitev arhitektonskih ovir, kot določajo veljavni zakoni. Smernice za izvajanje posegov za podobmočja so navedene v nadaljevanju.


49

Za vse kar ni izrecno določeno v tem členu se sklicujemo na OPDO št. 0126/Pres z dne 20.04.1995 »Pregled deželnih urbanističnih standardov«. OBMOČJE S1 – OBJEKTI ZA PROMET IN ZVEZE Podobmočje je rezervirano za a) relacijska parkirišča, b) avtobusne postaje s pripadajočimi strukturami in storitvami.

DOVOLJENE STRUKTURE Relacijska parkirišča A. Območja starega vaškega jedra

Parkirišča je potrebno urediti ob upoštevanju tipologij, ureditve in materialov, ki so skladni z arhitektonskimi in okoljskimi značilnostmo kraja.

B. Periferna območja izven starih vaških jeder Parkirišča ne smejo povzročati konfliktov s funkcionalnostjo prometa, še posebej kar zadeva ceste z večjim prometom, zaželjana je njihova realizacija iz asfalta ali betonskih elementov, pri čemer je treba predvideti ustrezno posaditev z drevesi, ki predvideva eno drevo na vsaka dva parkirna prostora, razen v primerih dokazanih dimenzionalnih in funkcionalnih ovir.

Posebna določila V sklopu parkirišč je potrebno urediti parkirne prostore za vozila invalidov, skladno z OPR 348/1978. OBMOČJE S2 – VERSKI, DRUŠTVENI IN KULTURNI OBJEKTI Podobmočje je rezervirano za: a) Verske objekte, b) Občinsko izpostavo in družbeni center, c) Poslopja za upravne urade. DOVOLJENE STRUKTURE 2.1 Verski objekti

Na poslopjih zgodovinsko-arhitekturne vrednosti so dovoljeni posegi za prilagajanje veljavnim predpisom, posegi sanacije in tipološkega konzerviranja; na ostalih poslopjih se lahko izvajojo širitve zaradi higiensko-funkcionalnih zahtev in prilagajanja predpisom. Posegi morajo sloneti na arhitektonsko-kompozicijski izbiri, ki se dobro sklada z že obstoječimi elementi, ter morajo biti izvedeni v spoštovanju zahtev prometne funkcionalnosti. UREDITEV ODKRITIH POVRŠIN Odkrite površine je potrebno urediti: A. z zelenimi površinami, opremljenimi in posajenimi z drevesi

v razmerju vsaj 50% pokrite površine poslopja, z izjemo, zaradi dokazanih ovir, v primerih, ko se objekt nahaja v urbaniziranih ali pozidanih območjih, oziroma v primeru uporabe že obstoječih poslopij;

B. s stalnimi in relacijskimi parkirišči, na pripadajočih območjih in/ali v njihovi bližini: v razmerju vsaj 80% koristne površine poslopja; v razmerju vsaj 40% koristne površine poslopij v primeru objektov, ki se nahajajo v urbaniziranih ali pozidanih območjih ali v primeru uporabe že obstoječih poslopij.

2.2 Občinska izpostava in družbeni center Za objekte, namenjene občinski izpostavi in družbenemu centru veljajo predpisi iz prejšnje točke 2.1.

Za območje kulturnega centra in centra za promocijo krajevnih izdelkov mora biti poseg izpeljan na podlagi občinskega projekta, ki ga je že sprejel občinski svet; parkirišča, ki pripadajo objektu so opredeljena v projektu in se nahajajo v bližini objekta.

2.3 Poslopja za upravne urade


50

Za poslopja za upravne urade (županstvo, občinski uradi, poštni uradi, krajevna policija, javna varnost itd.) veljajo predpisi iz prejšnje točke 2.1.

2.3 Knjižnica Za knjižnico veljajo predpisi iz predhodne točke 2.1. OBMOČJE S3 – OBJEKTI, NAMENJENI IZOBRAŽEVANJU Podobmočje je rezervirano za: a) otroški vrtec, b) Osnovno šolo DOVOLJENE STRUKTURE 3.1 Otroški vrtec Gradnja in rekonstrukcija sta dovoljeni ob upoštevanju sledečih parametrov: Maksimalno razmerje pokritosti za novogradnje 30% Zemljiške površine Maksimalno razmerje pokritosti za obstoječa poslopja 50% Zemljiške površine UREDITEV ODKRITIH POVRŠIN

Odkrite površine je potrebno urediti: A. z zelenimi površinami, opremljenimi in posajenimi z drevesi


B. s stalnimi in relacijskimi parkirišči, na pripadajočih območjih in/ali v njihovi bližini: a) v razmerju vsaj 60% koristne površine poslopja;

b) v razmerju vsaj 40% koristne površine poslopij v primeru objektov, ki se nahajajo v urbaniziranih ali pozidanih območjih ali v primeru uporabe že obstoječih poslopij.

3.2 Osnovna šola Gradnja in rekonstrukcija sta dovoljeni ob upoštevanju sledečih parametrov: Q Maksimalno razmerje pokritosti za novogradnje 25% Zemljiške površine QMaksimalno razmerje pokritosti za obstoječa poslopja 50% Zemljiške površine UREDITEV ODKRITIH POVRŠIN

Odkrite površine je potrebno urediti: A. z zelenimi površinami, opremljenimi in posajenimi z drevesi



v razmerju vsaj 40% koristne površine poslopij v primeru objektov, ki se nahajajo v urbaniziranih ali pozidanih območjih ali v primeru uporabe že obstoječih poslopij.


51

OBMOČJE S4 – ZDRAVSTVENI IN SKRBSTVENI OBJEKTI Podobmočje je rezervirano za: a) Poslopja Zdravstvene službe, b) Pokopališče DOVOLJENE STRUKTURE 4.1 Osnovne zdravstvene strukture

Dovoljeni so posegi širitve zaradi higiensko-funkcionalnih razlogov in/ali zaradi prilagajanja predpisom, posegi rušenja in rekonstrukcije, v spoštovanju arhitektonsko-kompozicijske izbire, skladne z že obstoječimi poslopji in s kontekstom pozidave, na podlagi naslednjih parametrov: Q Maksimalno razmerje pokritosti 50% Zemljiške površine

UREDITEV ODKRITIH POVRŠIN Odkrite površine je potrebno urediti: A. z zelenimi površinami, opremljenimi in posajenimi z drevesi



b) v razmerju vsaj 40% koristne površine poslopij v primeru objektov, ki se nahajajo v urbaniziranih ali pozidanih območjih ali v primeru uporabe že obstoječih poslopij.

4.2 Pokopališča

Gradbeni posegi morajo spoštovati pokopališke predpise in pravilnike; širitve obstoječih pokopališč morajo biti usklajene z že zgrajenimi deli, tako s tipološkega kot s krajinskega zornega kota. Na funkcionalno pripadajočih območjih je treba urediti parkirišča in z drevesi posajene zelene površine, na podlagi standardov iz OPDO 0126/95, s funkcijo zakrivanja, predvsem v smeri stanovanjskih območij, ali krajinske ureditve na območjih s posebno okoljsko vrednostjo.

OBMOČJE S5 - OBJEKTI ZA ZELENE POVRŠINE, ŠPORT IN PRIREDITVE NA ODPRTEM Podobmočje je rezervirano za: a) Osnovno zeleno jedro, b) Četrtne zelene površine, c) Šport in prireditve na odprtem DOVOLJENE STRUKTURE 5.1 Opremljene zelene površine 5.2 Osnovno zeleno jedro

Na teh območij, ki spadajo v posege primarne urbanizacije, je treba predvideti ustrezno posaditev z drevesi in posege ureditve okolja, z opremljanjem z igrali in športnimi pripomočki, ki lahko pokrivajo največ 30% skupne površine.

5.3 Četrtne zelene površine

Na teh območjih prevladujejo posegi z uporabo vegetacije, s posaditvijo avtohtonih grmovnic in drevesnic in posegi krajinsko-okoljske ureditve. Površine, opremljene z igrali in športnimi pripomočki, lahko zasedajo največ 5% skupne površine.


52

5.4 Šport in prireditve na odprtem

Na teh območjih so dovoljene vse specifične strukture, namenjene vsakršni obliki športne dejavnosti in prireditve ter prireditvam na odprtem. Gradnja mora potekati v spoštovanju omenjenih parametrov: A. Športne strukture na odprtem Dovoljene so prostornine, ki so nujno potrebne za izvajanje dejavnosti, kot so: stopnišča, tribune, slačilnice, toaletni prostori in stranišča, pomožne telovadnice itd., v spoštovanju predpisov Civilnega zakonika. UREDITEV ODKRITIH POVRŠIN relacijska parkirišča na pripadajočih območjih in/ali v njihovi bližini, z najmanj enim parkirnim mestom vsaka dva uporabnika, pri čemer je mogoče prišteti parkirišča sosednjih struktur, za katera ni predvidena sočasna uporaba. B. Pokrite športne strukture Dovoljena je gradnja telovadnic, bazenov, balinišč, športnih palač itd., ob upoštevanju sledečih parametrov: Q Maksimalno razmerje pokritosti 50% Zemljiške površine UREDITEV ODKRITIH POVRŠIN 1. z zelenimi površinami, v razmerju vsaj 30% pokrite površine poslopja, z izjemo uporabe že obstoječih poslopij; 2. relacijska parkirišča na pripadajočih območjih in/ali v njihovi bližini, z najmanj enim parkirnim mestom vsaka dva uporabnika, pri čemer je mogoče prišteti parkirišča sosednjih struktur, za katera ni predvidena sočasna uporaba.

Posebna določila: Na območjih z igrali in na četrtnih zelenih površinah bodo lahko potekale potujoče predstave z uporabozačasnih struktur.

OBMOČJE S6 – TEHNOLOŠKE STORITVE Podobmočje je rezervirano za: naprave za plin, elektriko, krajevni javni prevoz s pripadajočimi skladišči, pokritimi tržnicami, klavnico, itd. DOVOLJENE STRUKTURE 6.1 Objekte za plin, elektriko, krajevni javni prevoz, s pripadajočimi skladišči, pokritimi tržnicam, klavnico itd. Dovoljena je gradnja tehnoloških objektov na podlagi potreb, ki jih ugotovijo posamezne ustanove, pri čemer se morebitni vplivi na okolje omilijo z ustreznimi posaditvami vegetacije okrog strukture z uporabo avtohtonih grmovnic in drevesnic.


53

Člen 32 - Območja kolektivnega pomena SI

Območja kolektivnega pomena so namenjena javnim površinam ali kolektivnim storitvam in napravam. a) območja športnih naprav nadobčinskega pomena (PS); b) območja obratov znanstvenega in raziskovalnega pomena (OGS); c) območja za okoljsko ureditev in vzpostavitev varvosti (PR); d) didaktično-naravoslovne poti. Kjer ni drugače določeno z izvedbenimi urbanističnimi sredstvi, veljajo za omenjena območja omejitve in merila iz sledečih odstavkov. - Razdalje: za nova poslopja ne sme biti razdalja od roba cestišča manjša od višine objekta, pri čemer znaša najmanjša vrednost 5 m; za ista poslopja ne sme biti razdalja od meja manjša od 3 m, kjer ni drugače določeno s posebnimi omejitvami o premem razvrščanju (vključno z gradnjo na meji) in posebno normirano v razmerju z mejnimi lastninami. V primeru širjenja obstoječih poslopij bodo lahko nova telesa, ki izhajajo iz teh širjenj, sledila poteku obstoječih premih razvrščanj, vključno z gradnjo na meji; - Parkirišča: parkirišča za naprave, ki so predvidena v količini enega parkirnega prostora na dva sočasno prisotna predvidena uporabnika, bo potrebno določiti znotraj parcele ali na površinah v bližini omenjenih naprav (tudi preko omejitev uporabe), tudi z uporabo že določenih parkirišč, za katere ni predvidena sočasna uporaba.


54

Člen 32.1 - Območje za športne objekte nadobčinskega značaja (PS)

NAČINI IZVAJANJA Na tem območju bo potrebno predstaviti usklajen in enoten splošni načrt, ki bo zadeval vsako posamezno površino, na katerem je ta namembnost razdeljena s cestnim omrežjem ali drugimi fizičnimi ovirami, in bo vseboval umestitev posameznih posegov in v tem odstavku omenjenih parkirišč. Določiti mora ureditev celotnega območja po merilih uporabnosti, ki so navedena v nadaljevanju. Izvajanje posameznih posegov bo potekalo preko dovoljenja za gradnjo za posamezne naprave: te prošnje bodo morale slediti splošnemu načrtu in izvesti svoj delež določenih parkirišč. Za ta dovoljenja zaprosijo lastniki površin ali, v primeru javne lastnine, ustrezni koncesionarji. DOVOLJENI POSEGI Posegi, ki se lahko izvajajo, so sledeči: ureditev zemljišča za oblikovanje igrišč in športnih naprav na odprtem, gradnja cestnega omrežja in parkirišč, gradbeni posegi za funkcionalne strukture za vodenje in uporabo športnih naprav; URBANISTIČNI INDEKSI IN PARAMETRI Razmerje pokritosti (Q) do 45% celotne površine za celoto športnih

struktur do 10% celotne površine za pripadajoče gradbene

strukture Zemljiški indeks: gradbene strukture bodo lahko vsebovale le

slačilnice, higienske naprave in sedeže športnih društev, po zemljiščni gostoti, ki ne presega 0,05 m³ / m²

Višina objektov: eno samo nadstropje nad zemljo; Opremljenost s parkirišči bo morala ustrezati 1 m² na 150 m² za igrišče opremljene površine ali športnih naprav. Te površine se morajo praviloma nahajati v notranjosti samega območja ali pa jih je treba določiti in nameniti izključno tej uporabi na mejnih območjih, ki bodo funkcionalno povezana. Parkirišča bodo ustrezno posajena z drevesi, ki so značilna za ta območja, z gostoto, ki bo morala presegati 1 rastlino na 100 m² parkirne površine.


55

Člen 32.2 - Območje za znanstvene in razislovalne objekte (OGS)

Na tem območju so posegi podvrženi sestavi Občinskega urbanističnega izvedbenega instrumenta na zasebno pobudo, ki mora pokrivati celotno območje. Pred uvedbo teh sredstev so dovoljeni posegi rednega in izrednega vzdrževanja ter gradbena adaptacija brez povečanja prostornine. URBANISTIČNI INDEKSI IN PARAMETRI Razmerje pokritosti (Q): do 40% Višina poslopij: do enega nadstropja za hale (h max do 10,50m)

do dveh nadstropij nad zemljo za stavbe, ki so namenjene pisarnam (h max 10,50m)

________________________________________________________________________________ Razdalje od območnih meja: najmanj 20 m - Parkirišča: parkirišča za tovrstne objekte, ki so predvidena v količini enega parkirnega prostora na dva predvidena istočasno prisotna uporabnika, bo potrebno določiti znotraj parcele ali na površinah v bližini omenjenih struktur (tudi preko omejitev uporabe), tudi z uporabo že določenih parkirišč, za katere ni predvidena sočasna uporaba.


56

Člen 32.3 - Območje, namenjeno okoljski ureditvi in vzpostavitvi varnosti

Področje bo del enotnega projekta, ki bo moral upoštevati ekološke značilnosti in živalsko prisotnost ter razviti projektne elemente, tako da zaščiti in morebiti okrepi to prisotnost. Projekt bo moral navesti tudi obdobje in načine izvajanja posegov. Na tem območju je dovoljena postavitev varnostnih ograj do višine 2 m, izdelanih iz lesenih stebrov in plastificirane mreže ali lesenih ograj.. Nad 0,20 m od nivoja naravnih tal morajo biti morebitni podzidki obloženi s kraškim kamnom. Dovoljene so okoljske ureditve območij s posaditvijo dreves, značilnih za doline, kot so glog, leska in hrast, ter ureditev kala za zbiranje deževnice, ki mora imeti na dnu primeren sloj teptane gline. Morebitne zapolnitve in nanose zemlje je treba izvesti z rdečo kraško zemljo. Dovoljena je ureditev obstoječih opuščenih poslopij, ki jih je treba nameniti storitvam, skladnim s kraškim okoljem, dovoljena je ureditev Centra za kulturne dejavnosti na prostem. Ob upoštevanju relativno dobrega stanja omenjenih objektov, bo treba ohraniti zidove iz pravokotnih kamnitih blokov. V spoštovanju obstoječe prostornine je zaradi funkcionalnih zahtev dovoljen prenos prostornine s spremembami lokacije. V primeru prenosa prostornine na novo lokacijo ali širitve je treba uporabiti enake gradbene tipologije in materiale. Okenski okviri in vrata morajo biti leseni. Stavbe morajo biti pokrite z opečnatimi strešniki ali skrlami iz naravnega kamna. Dovoljena je namembnost sprehajalnih ali kolesarskih poti in morebitnih opremljenih postajališč s pripadajočo tehnološko opremo. Tla poti morajo biti naravna, oziroma narejena iz materialov, ki omogočajo propustnost tal.


57

Člen 32.4 – Didaktično-naravoslovne poti

Na kateremkoli območju občinskega ozemlja, na katerem so prisotne dragocene naravne značilnosti, bo lahko Občinska uprava načrtovala in pripravila opremljene didaktično – naravoslovne poti, z adaptacijo in ovrednotenjem poti in krajev, kjer so predvidene naprave za koriščenje in spoznavanje okoljskega premoženja Občine. Te naprave, ki predpostavljajo ureditev (s tlakovanji, postajališči, razlagalnimi tabelami itd.) površin, ki so znotraj območij z različnimi namembnostmi (na splošno so kmetijske, zelene ali druge površine), se lahko izvajajo po odobritvi samega načrta izvedljivosti s strani Uprave. Za izvajanje tovrstnih naprav niso predvidene razlastitve površin, na katerih bodo nameščene, vendar bodo lahko izvedene z omejitvami uporabe. V zvezi s temi napravami so predvidene potrebne parkirne površine, tudi preko omejitev uporabe, na območjih v bližini le-teh, v najmanjši možni meri enega parkirnega prostora na dva predvidena uporabnika.


58

Člen 33 - Območje strateških površin teritorialne rekvalifikacije ST

Območja strateških površin teritorialne rekvalifikacije označuje: strateška lokalizacija glede na glavne prometnice in prisotnost mešanih struktur. Cilj SORN-a je opremiti občino z vrsto nadobčinskih storitev različne narave UPORABNA NAMEMBNOST Na področju A območja ST so dovoljene sledeče uporabne namembnosti: - Športne strukture za igralno-športne dejavnosti na odprtem in v zaprtih prostorih (gledališče na odprtem, večnamenska dvorana, gostinske strukture itd.). Opremljene zelene površine (opremljene z igrali in elementi za počitek, trim stezami, sprehajalnimi in kolesarskimi potmi itd.) in podporne strukture. Dodatne sprejemne strukture - Manjše vzletne steze in podporne strukture - Strukture za Civilno zaščito in podporne strukture - Območja z opremljenimi parkirišči NAČIN IZVAJANJA Na tem območju se izvaja Občinski urbanistični izvedbeni instrument na javno pobudo – lahko tudi s sodelovanjem zasebnih operaterjev – razširjen na celotno območje, opredeljeno na planimetrijah coniranja. Dovoljeno je izvajanje po funkcionalno samostojnih parcelah, ki so različne od tistih, opredeljenih na kartografiji, pod pogojem tehnične in ekonomske utemeljitve. URBANISTIČNI IN GRADBENI INDEKSI IN PARAMETRI Na področju A območja ST je treba spoštovati sledeče indekse in parametre: Maksimalno razmerje pokritosti 10% Zemljiške površine H max 4,50 m Minimalna razdalja od krajevnih prometnic 20 m zelene površine z drevesi 30% ozemeljske površine DRUGI NORMATIVNI ELEMENTI Občinski urbanistični izvedbeni instrument mora opredeliti spošno organizacijo zaselka in poskrbi za: - pretežnost obsežnosti in uporabe območij, ki jih gre nameniti dejavnostim civilne zaščite v

primerjavi z območji, ki jih gre nameniti letalstvu v turistične in rekreacijske namene; - definicijo notranje prevoznosti; - harmonično vključitev v krajinsko-okoljski kontekst tudi z ustreznimi posegi okoljske

rekvalifikacije; - omejevanje akustičnega onesnaževanja letal ob pristanku in vzletu ter drugih dejavnopsti, ki se

bodo odvijala, ter predvideti drevesni omejitveni pas, ki ga sestavljajo avtohtone drevesnice in grmovnice;

- obnovo letalskih stez, ploščadi, parkirišč in hangarjev s primernim odvajanjem in zbiranjem deževnice, da le-ta ne odteka prosto na zemljišča, brez ustreznih obdelav.

Na območju ST so dovoljeni vsi posegi rednega in izrednega vzdrževanja, restavriranja in ohranitvene sanacije; gradbene obnove, novogradnje, urbanistične obnove. V primeru odsotnosti Občinskih urbanističnih izvedbenih instrumentov so dovoljene naslednje vrste posega:redno in izredno vzdrževanje.


59

Člen 33.1 - Vojaški objekti

Za območja z vojaškimi objekti velja dejansko stanje, da gre za opuščene vojaške objekte v pričakovanju izpeljave upravnega postopka za prenos pristojnosti iz trenutne ustanove, ki je nosilka lastninske pravice, na krajevno upravo. Cilj SORN-a je sprememba namembnosti in ponovna uporaba teh območij za funkcije v kolektivnem interesu. V sklopu območja vojaških objektov niso dovoljeni gradbeni posegi, ki niso namenjeni ohranitvi obstoječega premoženja; dovoljene so naslednje tipologije posegov: 1. Redno in izredno vzdrževanje Posegi bodo morali zagotoviti dobro ohranitveno stanje prisotnih naravnih elementov, predvsem površin naravnih travnikov (kodeks Natura 2000 62A0 Suhotravnate tvorbe vzhodne submediteranske regije - Scorzoneratalia villosae).


60

Člen 34 - Promet in prometne infrastrukture

Sem spadajo deli ozemlja, namenjeni: a) cestnemu prometu b) železniškemu prometu c) železniški postaji CESTNI PROMET (1) Obstoječa in načrtovana območja, namenjena cestnemu prometu. (2) Načrtovano cestno omrežje in po možnosti tudi obstoječe cestno omrežje, bo treba prilagoditi geometrijskim značilnostim, ki jih določata Odlok z dne 5.11.2001 in Cestni zakonik. (3) Trasa načrtovanega cestnega omrežja je indikativne narave in se lahko spreminja z izvedbenimi načrti ali izvršnimi projekti, znotraj zaščitnih obcestnih pasov, kot so prikazani na planimertijah coniranja. (4) Ceste so klasificirane kot: a) Avtocestno omrežje. b) Krajevno cestno omrežje. Križišča, dovozne poti ter urejanje območij, namenjenih prometu, morajo biti v skladu s predpisi Cestnega zakonika. AVTOCESTNO OMREŽJE (1) Odgovarja cestišču, ki pripada cestnemu omrežju z značilnostmi avtoceste (2) Za to infrastrukturo veljajo specifična določila veljavnih državnih zakonov in predpisov. KRAJEVNO CESTNO OMREŽJE Odgovarja cestišču c pristojnosti: a) Mestnih in primestnih cest, b) Kolesarskih prog. (2) Za te infrastrukture veljajo specifični predpisi, ki urejajo pokrajinske in občinske ceste. KOLESARSKE PROGE (1) Gre za poti znotraj obstoječega urbanega naselja, ki se jih nameni pešcem in kolesarjem. (2) Značilen odsek mora biti sestavljen iz dveh pasov skupne širine 3 m s posaditvijo avtohtonih dreves na obeh straneh. ŽELEZNIŠKI PROMET (1) Odgovarja trasi v pristojnosti železniške proge Benetke-Trst (2) Za to infrastrukturo veljajo specifična določila veljavnih državnih zakonov in predpisov. Na območjih, ki so namenjena prometu, na postajališčah ob cesti in, na ločilnih pasovih ter na bližnjih območjih, je mogoče urediti opremljene otoke za zbiranje odpadkov. Dovoljeno je izvajanje posegov na prometni infrastrukturi (kot so krožišča, širjenja cest itd.), tudi takih, ki niso predvideni v elaboratih coniranja, pod pogojem, da se izvajajo izključno na javnih površinah v lasti ustanove upraviteljice oziroma na podlagi koncesije slednje.


61

Člen 34.1 - Območje železniške postaje

Območje je namenjeno racionalni uporabi s strani Avtonomne ustanove Državnih železnic in zasebnih operaterjev. UPORABNE NAMEMBNOSTI - Železniška postaja - Proizvodni objekti in pomožne strukture za logistiko, ki zajemajo proizvodne prostore in naprave, urade, skladišča, dejavnosti za prevoz oseb in blaga, skladišča na odprtem, pomožne prostore, tehnične prostore in prostore za prodajo izdelkov iz teh dejavnosti do zgornje meje 400 m²; (do 70% skupne površine) - Obrtni in industrijski proizvodni obrati (do 30% skupnega maksimalnega razmerja pokritosti) - Pomožne strukture podjetij in pomožne ali stranske strukture proizvodnih dejavnosti, kot so: menze, prostori za počitek in rekreacijo, ambulante, vodstveni uradi, razstavni prostori itd.; (do 10% skupnega maksimalnega razmerja pokritosti) - Območja, namenjena parkiranju - 1 stanovanje za zadolžene za varovanje objektov za vsako prisotno nepremičninsko enoto, s koristno bivalno površino do 100 m², znotraj glavnega objekta. NAČIN IZVAJANJA Območje železniške postaje se izvaja z Občinskim urbanističnim izvedbenim instrumentom na javno pobudo, morebiti razdeljenim na funkcionalno samostojne enote, razširjenim na celotno površino območja. V primeru odsotnosti Občinskih urbanističnih izvedbenih instrumentov so dovoljene naslednje vrste posega:redno in izredno vzdrževanje. Vsekakor so za obstoječe objekte dovoljene širitve prostornine do 100 m³, pod pogojem, da se izvajajo le iz higiensko-sanitarnih razlogov. URBANISTIČNI IN GRADBENI INDEKSI IN PARAMETRI Maksimalno razmerje pokritosti (Q) 50% zemljiške površine Minimalna razdalja od krajevnih cest 20 m Z drevesi posajene zelene površine 20% ozemeljske površine Razdalja objektov od meja območja. najmanj 20 m (*) Maksimalna višina objektov za proizvodni proces: 1 nadstropje nad zemljo (do 10 m) (**) Maksimalna višina objektov, namenjenih upravljanju 2 nadstropji nad zemljo (do 10 m) (**) (*) prepovedana je gradnja na meji, na nepozidanih območjih zaradi služnosti preme poravnave je mogoče urediti parkirišča, vendar brez postavitve nobene zgradbe, niti začasne narave; nepozidana območja, ki niso namenjena proizvodni dejavnosti, je potrebno posaditi z rastlinjem; (**) obeh višin ni mogoče seštevati; dovoljeno maksimalno višino bodo lahko presegali le tisti omejeni deli, ki so namenjeni posebnim proizvodnim postopkom ali tehnološkim napravam; DRUGI NORMATIVNI ELEMENTI Promet in dostopnost Kar zadeva povezovalne prometnice z območjem železniške postaje in proizvodnih področij, ki so povezana s pokrajinskim cestnim omrežjem, veljajo naslednja določila:


62

- predstavitev študije o prometu, ki ga povzroča uporaba postaje in objektov za logistiko, sočasno s predstavitvijo Občinskega urbanističnega izvedbenega instrumenta za obravnavano območje; - obnova povezovalnega cestnega omrežja s pokrajinskim cestnim omrežjem in obnova cestnega vozla na omenjenem omrežju – v konvenciji s pristojnimi javnimi upravami (Občinska uprava, Pokrajinska uprava itd.) sočasno s predstavitvijo prošenj za izdajo dovoljenja za gradnjo Podobmočje,namenjeno obrtnim in industrijskim objektom, se lahko izvaja, ko je podobmočje, namenjeno homogeni logistiki nasičeno najmanj za 50% razpoložljive zemljiške površine. Območja, ki jih je potrebno nameniti parkiriščem, na podlagi naslednjih razmerij: obrtna, industrijska in logistična poslopja stalnaP=1 parkirno mesto na 2 uslužbenca, in obrati, stalna in relacijska parkirišča relacijska P= 10% koristne površine vodstvena poslopja in obrati stalnaP=1 parkirno mesto na 2 uslužbenca, relacijskaP= 80% koristne površine trgovska poslopja in obrati stalnaP=1 parkirno mesto na 2 uslužbenca

relacijskaP=100% prodajne površine za objekte, namenjene prodaji na drobno s prodajno površino do 400 m²

Perimetralna območja železniške postaje v stiku z ostalimi homogenimi območji morajo predvideti ustrezna filtrska območja z značilnostmi zelenih površin za zaščito okolja, iz vegetacijskih pasov grmovnic in drevesnic z naslednjimi minimalnimi dimenzijami v vodoravni projekciji: 20 m proti perimetralnim območjem železniške postaje in obrtnih in industrijskih proizvodnih objektov. Pri načrtovanju teh območij je treba upoštevati naslednje kriterije: - posaditev vegetacije, ki je zgodovinsko prisotna na kraškem območju; - minimalna gostota posaditve 1 visokodebelno drevo na vsakih 35 m² površine in 1 grm na vsakih 15 m² površine; - razdalja med posajenimi drevesi: 6,50 m. Obrtni in industrijski proizvodni obrati bodo primarno uporabljali preureditev obstoječih in opuščenih gradbenih objektov, realizacija novih objektov bo dovoljena šele po zasičenju obstoječih.


63

Člen 35 - Nezazidljiva območja in omejitve premega razvrščanja

Nezazidljiva območja in omejitve premega razvrščanja, ki so določeni v zemljevidih načrta, izhajajo iz potrebe po aktivni in pasivni zaščiti nekaterih infrastrukturnih elementov. Ti se delijo na: a) omejitve premega razvrščanja od pokopališč; b) omejitve premega razvrščanja od cestišč; c) omejitve premega razvrščanja od omrežja plinovoda; d) omejitve premega razvrščanja od železniških tras. Omejitve premega razvrščanja zaradi pokopališč in nezazidljiva območja okoli omrežja plinovoda, ki so določena na zemljevidu, so popolnoma nezazidljiva, razen v primeru širitev obstoječih poslopij. Na teh območjih so vsekakor dovoljene športne naprave ali opremljene zelene površine, vendar pod pogojem, da to ne predpostavlja gradenj na območjih z omejitvami. Območja z omejitvami premega razporejanja, ki izhajajo iz bližine cestišč in so določene na zemljevidu, so nezazidljiva, z izjemo širitev obstoječih poslopij, ki jih predvideva člen 37. Omejitve premega razvrščanja so obvezne in neodložljive za vsako novo poslopje, z izjemo protihrupnih pregrad, ki jih bo mogoče postaviti kjerkoli vzdolž avtocestne trase za zaščito bližnjih naselij. Podobno velja za strukture v zvezi z bencinskimi črpalkami in pripadajočimi delavnicami, ki jih je mogoče postaviti ob cestah. V tem primeru zgradbe smejo presegati 4,5 m (štiri in pol), vsekakor morajo biti oddaljene od cestišča, kot določa veljavni cestni zakonik, in jih je mogoče predvideti tudi v primeru, da jih namembnost območja ne predvideva (razen glede omejitve razdalje). Načrt za postavitev teh struktur v službi cestnega omrežja bo potrebno uvesti s sklepom občinskega sveta. Glede služnostnih naprav iz prejšnjega odstavka, bo lahko delavnicam namenjen delež presegal le za 50% tisti delež, ki je namenjen oskrbi z gorivom in upravljanju servisne postaje. Ta vsekakor ne bo smela presegati 100 m² pokrite površine. Na območjih, ki so z ene strani omejena s cestiščem in z druge z drugimi razmaki, je dovoljeno urediti parkirne prostore in dovozne poti. Del teh območij so tudi površine, ki izhajajo iz križanja več cestišč. Omejitev zaradi razdalje, ki izhaja iz železniške trase, znaša 30 m od zunanjega tira in je določen po zemljevidu; območje med virom omejitve in črto premega razporejanja je popolnoma nezazidljivo. Na teh pasovih se lahko vsekakor postavijo protihrupne pregrade za zaščito bližnjih naselij.


64

Člen 35.1 - Specifična določila za področja podvržena zaščiti na podlagi Zkd.o.42/2004

Predpisi iz tega člena so obvezni za območja, vključena v obseg iz Zkd.o. 42/2004, III. Del: Krajinske dobrine. PORN ohranja predvidevanja za specifična območja, obenem pa jih vključuje v natančen režim predpisov, usmerjen v zaščito in valorizacijo krajine. Območja, podvržena krajinski zaščiti zajemajo: - z gozdovi pokrita območja Na teh območjih je predpisano izvajanje naslednjih posegov: a) ohranjanje gozdnih površin v naravoslovne in krajinske namene; b) nadzor nad dejavnostmi, ki lahko vplivajo na ekološko ravnovesje; c) zaščita morfologije krajev ter morebitnih naravnih in naravnim podobnih travnatih površin. Poleg tega je potrebno izvajati predpise in navodila iz predhodnega člena. Ob upoštevanju določil Zkd.o. 42/2004, morajo biti gradbeni posegi, če se izvajajo na obstoječih poslopjih, usmerjeni v morfološko in tipološko usklajevanje novih prostornin z obstoječimi, s posebno skrbjo za homogenost materialov končne obdelave. V primeru novih posegov mora biti tipologija usmerjena v arhitektonske rešitve tradicionalne lokalne gradnje, isto velja tudi za materiale, ki se uporabljajo pri zaključnih delih. Poleg tega bo treba sprejeti vse ukrepe za zastiranje struktur (zastiranje z vegetacijo itd.) in za ponovno vzpostavitev tradicionalne krajine (ureditev terasastih površin, popravilo suhozidov itd.). Za objekte s proizvodno namembnostjo je treba poskrbeti za krajinsko integracijo z uporabo razvejanih tipoloških rešitev, tako da se izognemo, kjer je to mogoče, talnim betonskim ploščam velikih dimenzij, ter z izvajanjem oblik minimizacije vpliva in kompenzacije med pozidano in prosto površino. Na osnovi čl.3, odst. e5) OPR/2001 je treba kot novogradnje upoštevati postavitev lahkih objektov, tudi montažnih, in raznovstne strukture, kot prikolice, avtodome, premične hiše, plovila, rabljena kot bivališča, delovni prostor ali kot skladišča ipd., ki ne zadovoljujejo zgolj začasnih potreb; zato ni dovoljena njihova trajna lokalizacija na kmetijskem območju.

Člen 35.2 - Arheološko pomembna področja

Zajemajo dele ozemlja z arheološkim pomenom. Trenutne namembnosti ni mogoče spreminjati. Prepovedani sta gradnja novih objektov in zemeljska dela. Prepovedane so spremembe kmetijskih kultur, ki predvidevajo posege z rigolanjem ali oranjem z globinami nad 30 cm. Za zazidljiva območja, tako zasebna kot javna, bo treba pred vsakim posegom izpeljati potrebne postopke za ugotavljanje razsežnosti in stopnje ohranjenosti arheološkoh najdb na obravnavanem območju; te postopke bo treba predhodno določiti v dogovoru s pristojno Državno Upravo.


65

Člen 35.3 - Določila za sonaravno načrtovanje stavb

V zvezi s potrebo po minimizaciji vpliva na okolje SORN posebno pozornost posveča definiciji kriterijev vzdržnosti pri izvajanju gradbenih posegov, ki morajo zagotoviti dosledno povezavo z okoljem in predvideti predvsem: Racionalna uporaba energije Stanovanjska poslopja in objekti morajo biti načrtovani tako, da zagotavljajo v času racionalno porabo energije. Prednost je treba dati projektnim rešitvam, ki: - so izdelane ob upoštevanju bioklimatskih načel (ocenjevanje fizičnih lastnosti vetra, prevladujočih

vetrov, osončenosti, prostorskega orientiranja poslopja, gradnja v kompaktnih oblikah, združevanje prostorov na podlagi njihove funkcije itd.);

- zasledujejo kriterije omejevanja porabe energije z optimizacijo sončnega izkoristka, zasenčenjem izpostavljenih fasad, naravnim prezračevanjem itd.

- uporabljajo obnovljive vire energije (solarni termični, fotovoltaični moduli, itd.). Upravljanje z vodnim ciklusom Prednost je treba dati projektnim rešitvam, ki: - uporabljajo sisteme za zbiranje deževnice z ločeno uporabo pitne vode in vode za industrijsko

rabo, zalivanje itd.; - predvidevajo ozelenjene strehe. - zasledujejo izenačenje vodne bilance na zemljišču v pristojnosti poslopja, z namenom znižanja

količine deževnice, ki steče v kanalizacijo, s tehničnimi in naravnimi rešitvami za zbiranje deževnice.

Upravljanje z okoljskim vplivom materialov Prednost je treba dati materialom, ki: - ne vplivajo na kakovost zraka (prah, delci vlaken, hlapljive organske snovi, itd.); - zagotavljajo ustrezno življenjsko dobo izdelka (LifeCycle Assessment); - niso nevarni za zdravje, so narejeni iz obnovljivih virov, jih je mogoče reciklirati in imajo nizko

vsebnost energije itd. - razpolagajo z okoljskim certifikatom. Zdravi in udobni prostori Prednost bo treba dati projektnim rešitvam, ki: 1) prispevajo k zmanjšanju nevarnosti onesnaževanja za poslopje in njegovo sosesko, kot so emisije onesnaževalcev iz naprav in materialov, k zmanjšanju hrupa zunaj poslopja, zmanjšanju slepitve; 2) zmanjšajo na minimum pogoje prostorov, ki so najbolj podvrženi notranjemu onesnaževanju; 3) zasledujejo elektromagnetno ustreznost napeljav in celovito izbiro sistemov in komponent (s pomočjo: električnih, vodnih in plinskih napeljav, načrtovanih ob upoštevanju trajnosti in varnosti; električne napeljave morajo biti načrtovane tako, da v varnih pogojih zagotavljajo dodatne obremenitve, ki na začetku niso bile predvidene itd.); 4) zagotavljajo stabilnost in homogenost pogojev udobja, tudi na diverzificiran način za prostore z različnimi termičnimi in higrometrskimi značilnostmi; 5) zagotavljajo zvočno izolacijo med posameznimi prostori in med notranjostjo in zunanjostjo ter zmanjšanje pojavov notranjega odsevanja, odmevanja in resonance; 6) zagotavljajo ustrezno uporabo naravne svetlobe z ustrezno razsvetljavo z umetno svetlobo in uravnovešenim in postopnim prehodom in naravne v umetno svetlobo in z odpravljanjem pojavov slepitve in pregrevanja;


66

7) zagotavljajo nadzorovano naravno prezračevanje, neposredno ali posredno, v vseh prostorih, s posebno pozornostjo do prostorov, kjer sta prisotna nadtlak ali depresija. 8) omogočajo odpravljanje neprijetnih vonjev, ki izhajajo iz predelav, odpadkov in izpustov. Ekosistemsko poročilo in poročilo o upravni učinkovitosti Projekti za poslopja in napeljave bi morali biti dopolnjeni z ekosistemskim poročilom, ki z razlago izbranih logik in meril omogoča oceno energetskega okoljskega stroška posega, s ciljem učinkovitejše presoje kolektivnega stroška posegov. Poročilo bo moralo vsebovati tudi bilance glede uporabe virov, ob ugotovitvi maksimalnih omejitev porabe, skladno z naslednjimi navodili. 1) Energija: bilanca vhodnih in izhodnih energetskih tokov poslopja; 2) Voda: bilanca porabe vode, ki vsebuje odstotek porabe deževnice (naravno filtrirane ali prečiščene), odstotek ponovno uporabljenih črnih voda, porabo pitne vode, volumen črnih voda, ki se jih odpravi v kanalizacijo; 3) Zrak: ocena koncentracij znanih onesnaževalcev in navedba odmika od mejnih vrednosti, tako za zunanji kot za notranji zrak.


67

IV. POGLAVJE - PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA

Člen 36 - Gradbena dovoljenja, izdana pred uvedbo teh določil

Začetek veljave teh predpisov predpostavlja zapadlost gradbenih dovoljenj, ki so v nasprotovanju z omenjenimi predpisi, razen če niso bila gradbena dela dovoljena na datum sprejetja te variante k SORN-u. že izdana in so se dela začela pred začetkom veljave predpisov.

Člen 37 - Širjenje in spremembe stanovanjskih nepremičnin na vinkuliranih in zaščitenih

območjih

Za nepremičnine, ki so namenjene stanovanju in njihove pritikline, ki so znotraj pasov pod omejitvijo premega razvrščanja ali zaščitenega območja plinovodnega omrežja, se lahko dovolijo širitve za dogradnjo ustreznih higiensko-sanitarnih naprav, vendar ne na stranici, ki stoji nasproti vira omejitve (oziroma infrastrukture). Potrebno je predhodno dovoljenje ustanove, ki upravlja te infrastrukture. Te širitve bodo morale upoštevati količine teh posegov, ki jih predvidevajo predpisi za območje, na katerem leži poslopje. V teh primerih bo treba v prošnji za izdajo dovoljenja za gradnjo z natančno utemeljitvijo dokazati pogoje, ki so navedeni v prejšnjem odstavku. Odstopanja od pravil, ki je navedeno v prvem odstavku, ni mogoče uveljavljat, ko gre za širjenje poslopij, ki so bila vsekakor izvedena po uvedbi te omejitve in torej v očitni zlorabi le-te.

Člen 38 - Kioski za turistične potrebe

Na območjih, ki mejijo s točkami opravljanja obstoječih turističnih storitev, je dovoljeno sezonsko in začasno postavljanje kioskov za turistične storitve. Za takšno postavitev je obvezna izdaja avtorizacije Občinske uprave za začasno namestitev tovrstnih naprav. Iz omenjene avtorizacije morata biti razvidna datum postavitve in odstranitve, ki ju bo potrebno obvezno spoštovati. V nasprotnem primeru bo občina kiosk prisilno odstranila na stroške prosilca avtorizacije.

Člen 39 - Zaščitni ukrepi

Od datuma sprejetja do datuma začetka veljave teh predpisov so obvezne običajne oblike zaščite.

Člen 40 - Ukinjeni predpisi

Ukinjena so vsa določila iz pravilnikov, ki jih je izdala Občina, ki so v nasprotovanju ali v neskladju s pričujočimi predpisi, od datuma začetka veljave omejenih predpisov.


68

Člen 41 - Oblast odstopanja

Župan ima po posvetovanju z Gradbeno komisijo in po predhodni izdaji sklepa Občinskega sveta oblast odstopanja od teh predpisov, vendar le za poslopja in naprave v javni lasti ali v javni uporabi, pri čemer je izdaja dovoljenja za gradnjo podvržena predhodni odobritvi načrta s strani Občinskega sveta. Na podlagi predhodne prošnje s strani Ustanove predlagateljice, s katero posreduje opis značilnosti naprave in njene lokacije, je mogoče, tudi kjer niso predvidene posebne območne normative, zgraditi funkcionalne objekte za širitev in popravila omrežnih infrastruktur (električne, telefonske kabelske in mobilne, vodne, plinske infrastrukture itd.). Poleg glavnih distribucijskih omrežij je mogoča namestitev pomožnih in varnostnih naprav, tudi če se te nahajajo nad zemljo (drogovi, elektrovodi, antene, kabine itd.) Glede prošnje Ustanove se navadno izreče Gradbena komisija. Za inštalacije, ki presegajo pojem distribucije storitve in na zahtevo Gradbene komisije, bo Občinski svet izrazil svoje utemeljeno in obvezujoče mnenje glede urbanistične skladnosti. Kar zadeva specifiko radijskih postaj za mobilno telefonijo, se sklicujemo na določila glede coniranja in predpisov iz Načrta lokalizacije naprav za mobilno telefonijo.

Člen 42 - Neskladnosti med določili

Glede higiene tal in naselja, v primeru neskladja med temi predpisi, Gradbenim pravilnikom in Higienskim pravilnikom, potrebno upoštevati najbolj restriktivne in previdnostne predpise.


69

PREGLEDNICE OBČINSKIH URBANISTIČNIH IZVEDBENIH

INSTRUMENTOV

HOMOGENO OBMOČJE SORN-a A4* HOMOGENO OBMOČJE SORN-a D2 HOMOGENO OBMOČJE SORN-a ZNANSTVENO-RAZISKOVALN. POMENA (OGS) HOMOGENO OBMOČJE SORN-a ŽELEZNIŠKE POSTAJE HOMOGENO OBMOČJE SORN-a STRATEŠKA OBMOČJA OZEMELJSKE PREKVALIFIKACIJE (OBMOČJA A1-A2-A3)

COMUNE DI SGONICO VAR 12 P R G C

Allegato NTA 1239/dic_2006/Rev.0

HOMOGENO OBMOČJE SORN-a A4*

URBANISTIČNO-GRADBENI PODATKI Površina območja m² 2.946 Osnovna enota zelenih površin m² -- Stalna parkirišča

m² 1.275 ≥ m² 1.000 (najmanj 1 parkirno mesto na 2

uporabnika)Relacijska parkirišča: -- Razmerje pokritosti: -- Maksimalna višina zgradb:

ne sme presegati višine obdajajočih poslopij tipa A2 in A3

MINIMALNE RAZDALJE Minimalna razdalja zgradb od meja: vsaj m 5,00 razen v primeru drugačnih dogovorov med mejaši Minimalna razdalja od cest: -- Minimalna razdalja od fasad z okni nasproti stoječih stavb: vsaj m 10 NAMEMBNOST STAVB Turistične sprejemne strukture, Javni lokali in podobno. DODATNI PREDPISI Dovoljena je urbanistična sanacija vse do rušenja in ponovne vzpostavitve porušene prostornine v arhitekturnih organizmih, ki so delno ali popolnoma drugačni od izvirnih objektov. Zaradi dokazanih higiensko-funkcionalnih potreb je mogoče izvirni prostornini dodati povečavo una tantum in vsekakor za največ 200 kubičnih metrov. Možnost rušenja in rekonstrukcije ugotovljenih prostornin na drugi lokaciji. možnost nadaljnje prostorninske povečave v velikosti 500,00 m³. Te prostornine se lahko izvedejo s povečavo višine poslopja, vendar brez povečanja števila nadstropij. Ostrešja, ki morajo biti obvezno dvokapna, morajo biti izvedena z opečnatimi koritasti steršniki, pri čemer bo treba barvo določiti v dogovoru z občinskim tehničnim uradom. Za fasadne omete ter okna in vrata je treba uporabiti tradicionalne oblike in materiale tega območja. Dovoljene so pomožne zgradbe, tako za stanovanjske kot za ostale dejavnosti, ki so dovoljene na stanovanjskih območjih; omenjene pomožne zgradbe morajo biti v skladu s predpisi iz prejšnjih točk tega člena; za te objekte veljajo določila iz črke e) člena o nasičenih območjih B1.



HOMOGENO OBMOČJE SORN-a

D2

URBANISTIČNO-GRADBENI PODATKI Najmanjša površina OIN m² 15.000 Površina območja m² 36.510Minimalna površina parcel za industrijske dejavnosti: m² 5.000Minimalna površina parcel za obrtne dejavnosti: m² 1.000 Osnovna enota zelenih površin (°) 3.535

10% površine OIN stalna parkirišča

1 parkirno mesto na 2 uporabnika

relacijska parkirišča 3.53510% razpoložljive površine za

industrijske gradnje Razmerje pokritosti: Q ≤ 40 % Število zaposlenih na hektar: Zaposlenih ≤ 40 Maksimalna višina zgradb, namenjenih proizvodnim procesom: (**)

1 nadzemeljsko nadstropje do 10,00 m)

Maksimalna višina zgradb, namenjenih upravljanju: (**) 2 nadzemeljski nadstropji do 10,00 m) (°) Na perimetralnih območjih v stiku z drugimi homogenimi območji bo potrebno urediti ustrezne pasove zelenih površin, posajene z drevesi in grmičevjem, široke najmanj 20,00 m. Pri načrtovanju teh območij je treba predvideti uporabo rastlinskih vrst, ki so zgodovinsko prsotne na kraškem območju.

(**)obeh višin ni mogoče seštevati; dovoljeno maksimalno višino bodo lahko presegali le tisti omejeni deli, ki so namenjeni posebnim proizvodnim postopkom ali tehnološkim napravam; MINIALNE RAZDALJE: Minimalna razdalja zgradb od meja območja: najmanj 20,00 m (*) Minimalna razdalja od cest: -- Minimalna razdalja od fasad z okni nasproti stoječih stavb : -- (*)prepovedana je gradnja ob meji, na nezazidljivih območjih, podvrženih služnosti preme poravnave pa je mogoče urediti parkirišča, vendar brez postavitve nobene zgradbe, niti začasne narave; nepozidana območja, ki niso namenjena proizvodni dejavnosti, je potrebno posaditi z rastlinjem; NAMEMBNOST STAVB



proizvodne dejavnosti, pripadajoči sružbeni in tehnološki objekti. DODATNI PREDPISI Izvedbeni instrument (OIN) mora določiti, poleg pravilne uporabe tal, specifične predpise v zvezi z: - lokalizacijo kolektivne opreme; - načrtom zelenih površin, vključno z zelenimi površinami znotraj parcel; Izrecno prepovedane dejavnosti so: - gradnja in delovanje naprav za ravnanje z odpadki iz Priloge B Zakonodajnega odloka št. 22 z dne

05.02.1997 z naknadnimi spremembami in dopolnili (“Izvajanje direktive 91/156/EGS o odpadkih, 91/689/EGS o nevarnih odpadkih in 94/62/CE o embalažah in odpadkih iz embalaž”),

- gradnja in delovanje novih dejavnosti, ki kot su rovine uporabljajo snovi in pripravke, ki jih veljavni predpisi o etiketiranju izdelkov uvrščajo med rakotvorne in/ali mutagene in/ali teratogene. Prepovedane so tudi spremembe proizvodnih procesov obstoječih dejavnosti z novimi proizvodnimi procesi, ki proizvajajo ali uporabljajo zgoraj omenjene snovi;

- delovanje industrijskih obratov, podvrženih nevarnosti velikih nesreč, ki so podvrženi postopkom iz Zakonodajnega odloka št. 334 z dne 17.08.1999 z naknadnimi spremembami in dopolnili (“Seveso 2”).

Prepovedani sta skladiščenje in predelava smrdečih, vnetljivih izdelkov ali posebnih odpadkov podvrženih anaerobnemu gnitju in/ali strupenih škodljivih odpadkov, medtem ko je za skladiščenje tovrstnih snovi izključno notranjega izvora dovoljeno le ob upoštevanju posebnih hkrepov, kot so skladiščenje v ustreznih prostorih, pokritih ali zaprtih tako, da se onemogoči stik z naravnimi pojavi, tudi izredne narave, s predhodnim mnenjem pristojne zdravstvene ustanove. Izdaja gradbene koncesije je podvržena sklenitvi konvencije med lastnikom in občino, v kateri se opredelijo dolžnosti v breme prosilca v zvezi z infrastrukturnimi posegi in ostalo kolektivno opremo, ter dolžnosti v zvezi z ureditvijo in vzdrževanjem nepozidanih površin na podlagi obveznosti preme poravnave. Skupaj s predstavitvijo prošnje za izdajo koncesije bo moral prosilec predstaviti planimetrijo z navedbo proizvodnega ciklusa in projektne podatke v zvezi z napravami za klimatizacijo in z napravami za procesiranje odpadkov in čiščenje: omenjene elemente bodo preučili pristojni strokovni organi.




ZNANSTVENO-RAZISKOVALNEGA POMENA (OGS)

URBANISTIČNO-GRADBENI PODATKI Površina območja m² 15.686 Osnovna enota zelenih površin m² -- Stalna parkirišča 1 parkirno mesto na vsaka dva

uporabnika (°) Relacijska parkirišča: -- Razmerje pokritosti:

Q ≤ 40%

Maksimalna višina poslopij za hale: Maksimalna višina za poslopja, ki so namenjena pisarnam:

do 1 nadstropja (h max < m 10,50)do 2 nadstropji nad zemljo (h max < m

10,50) (°) Določijo se znotraj parcele ali na površinah v bližini omenjenih struktur (tudi preko omejitev uporabe), tudi z uporabo že določenih parkirišč, za katere ni predvidena sočasna uporaba. MINIMALNE RAZDALJE: Minimalna razdalja zgradb od meja območja: vsaj 20,00 m Minimalna razdalja od cest: -- Minimalna razdalja od fasad z okni nasproti stoječih stavb: -- NAMEMBNOST STAVB -- DODATNI PREDPISI --


Allegato NTA 1239/mar_2009/Rev.3


ŽELEZNIŠKA POSTAJA

URBANISTIČNO-GRADBENI PODATKI Površina območja m² 190.672 Osnovna enota zelenih površin (drevesa) m² 38.134

20% površine območja Razmerje pokritosti di copertura:

do 50% zemljiščne površine

Maksimalna višina zgradb, namenjenih proizvodnim procesom: Maksimalna višina zgradb, namenjenih upravljanju:

1 nadzemeljsko nadstropje (do 10,00 m) (**)

2 nadzemeljski nadstropji (do 10,00 m) (**)

(*)prepovedana je gradnja ob meji, na nezazidljivih območjih, podvrženih služnosti preme poravnave pa je mogoče urediti parkirišča, vendar brez postavitve nobene zgradbe, niti začasne narave; nepozidana območja, ki niso namenjena proizvodni dejavnosti, je potrebno posaditi z rastlinjem;

(**)obeh višin ni mogoče seštevati; dovoljeno maksimalno višino bodo lahko presegali le tisti omejeni deli, ki so namenjeni posebnim proizvodnim postopkom ali tehnološkim napravam. Območja, rezervirana za parkirišča: obrtna, industrijska in logistica poslopja in obrati, stalna in relacijska parkirišča

salna parkirišča =1 mesto na 2 zaposlena, relacijska parkirišča = 10% razpoložljive površine

vodstvena poslopja in obrati stalna parkirišča: 1 mesto na 2 zaposlena, relacijska parkirišča = 80% razpoložljive površine

trgovska poslopja in obrati stalna parkirišča =1 mesto na 2 zaposlena relacijska parkirišča = 100% prodajne površine za objekte, namenjene prodaji na drobno s prodajno površino do 400 m²

Na območju železniške postaje bo treba urediti parkirišča za prisotne dejavnosti v razmerju, ki ga predvidevajo predpisi za omenjene dejavnosti in vsekakor v razmerju najmanj enega poarkirnega mesta na 2 zaposlenai, MINIMALNE RAZDALJE: Minimalna razdalja zgradb od meja območja: vsaj 20,00 m(*) Minimalna razdalja od cest (lokalni promet): vsaj 20,00 m Minimalna razdalja od fasad z okni nasproti stoječih stavb: -- NAMEMBNOST STAVB


Allegato NTA 1239/mar_2009/Rev.3

Železniška postaja: Proizvodni objekti in pomožne strukture za logistiko, ki zajemajo proizvodne prostore in naprave, urade, skladišča, dejavnosti za prevoz oseb in blaga, skladišča na odprtem, pomožne prostore, tehnične prostore in prostore za prodajo izdelkov iz teh dejavnosti do zgornje meje 400 m²; (do 70% skupne površine)

Obrtni in industrijski proizvodni obrati (do 30% skupnega maksimalnega razmerja pokritosti). Pomožne strukture podjetij in pomožne ali stranske strukture proizvodnih dejavnosti, kot so: menze, prostori za počitek in rekreacijo, ambulante, vodstveni uradi, razstavni prostori itd.; (do 10% skupnega maksimalnega razmerja pokritosti).

Območja, namenjena parkiranju. 1 stanovanje za zadolžene za varovanje objektov za vsako prisotno nepremičninsko enoto, s koristno bivalno površino do 100 m², znotraj glavnega objekta. DODATNI PREDPISI Območje železniške postaje se izvaja z Občinskim izvedbenim načrtom na javno pobudo, morebiti razdeljenim na funkcionalno samostojne enote, razširjenim na celotno površino območja, ki lahko predvidevajo tudi rušenje in rekonstrukcijo prisotnih prostornin. Kar zadeva povezovalne prometnice z območjem železniške postaje in proizvodnih področij, ki so povezana s pokrajinskim cestnim omrežjem, veljajo naslednja določila: - Predstavitev študije o prometu, ki ga povzroča uporaba postaje in objektov za logistiko, sočasno s

predstavitvijo OIN za obravnavano območje: - Obnova povezovalnega cestnega omrežja s pokrajinskim cestnim omrežjem in obnova cestnega

vozla na omenjenem omrežju – v konvenciji z občinsko upravo – sočasno s predstavitvijo prošenj za izdajo gradbenih dovoljenj za objekte.

Podobmočje,namenjeno obrtnim in industrijskim objektom, se lahko izvaja, ko je podobmočje, namenjeno homogeni logistiki nasičeno najmanj za 50% razpoložljive zemljiške površine. Perimetralna območja železniške postaje v stiku z ostalimi homogenimi območji morajo predvideti ustrezna filtrska območja z značilnostmi zelenih površin za zaščito okolja, iz vegetacijskih pasov grmovnic in drevesnic z naslednjimi minimalnimi dimenzijami v vodoravni projekciji: 20 m proti perimetralnim območjem železniške postaje in obrtnih in industrijskih proizvodnih objektov.

Pri načrtovanju teh območij je treba upoštevati naslednje kriterije: posaditev vegetacije, ki je zgodovinsko prisotna na kraškem območju;

- minimalna gostota posaditve 1 visokodebelno drevo na vsakih 35 m² površine in 1 grm na vsakih 15 m² površine;

- razdalja med posajenimi drevesi: 6,50 m. Obrtni in industrijski proizvodni obrati bodo primarno uporabljali preureditev obstoječih in opuščenih gradbenih objektov, realizacija novih objektov bo dovoljena šele po zasičenju obstoječih.




STRATEŠKA OBMOČJA OZEMELJSKE PREKVALIFIKACIJE (OBMOČJA A1-A2-A3)

URBANISTIČNO-GRADBENI PODATKI Površina območja m² 291.611 Osnovna enota zelenih površin 87.483

30% ozemeljske površine stalna parkirišča --relacijska parkirišča: -- Razmerje pokritosti: 10% ZP Maksimalna višina zgradb m 4,50 MINIMALNE RAZDALJE: Minimalna razdalja zgradb od meja območja: -- Minimalna razdalja od cest (lokalni promet): R ≥ m 20,00 Minimalna razdalja od fasad z okni nasproti stoječih stavb: -- NAMEMBNOST STAVB Športne strukture za igralno-športne dejavnosti na odprtem in v zaprtih prostorih (gledališče na odprtem, večnamenska dvorana, gostinske strukture itd.). Opremljene zelene površine (opremljene z igrali in elementi za počitek, trim stezami, sprehajalnimi in kolesarskimi potmi itd.) in podporne strukture Dodatne sprejemne strukture . Manjše letališke strukture in njihove podporne strukture. Strukture za Civilno zaščito in podporne strukture. Območja z opremljenimi parkirišči. DODATNI PREDPISI Omogočeno je izvajanje po funkcionalno samostojnih sklopih, različnih od tistih, ki jih navata kartografija, pod pogojem, da je tehnično in ekonomsko upravičeno. OIN mora opredeliti splošno organizacijo porazdelitve struktur in predvideti: prevladovanje, tako pri dimenzijah kot izkoriščanju, območij, ki se jih nameni dejavnsti Civilne zaščite, v primerjavi z območji za dejavnosti turističnega in špotrnega leta; opredelitev notranjih prometnic; harmonično vključenost v krajinsko-okoljski kontekst, tudi s pomočjo ustreznih posegov okoljske prekvalifikacije. Na območju ST so dopuščeni vsi: posegi rednega vzdrževanja, posegi izrednega vzdrževanja, posegi restavriranja in ohranitvene sanacije, posegi gradbene prenome, posegi novogradnje, posegi urbanistične prenove

Documents

ČINA ZGONIK VARIANTA 12 SORN-a · OBČINA ZGONIK VARIANTA 12 SORN-a 4 Člen 2 - Način izvajanja variante k SORN-u.Vrste in sredstva posega Skladno s 37. členom D.Z. št. 5 /2oo7