Citrusi so pravi vitaminski zaklad Grenivke, denimo, so bogat vir vitaminov, mineralov in dietnih vlaknin, skratka hranljivih snovi, ki jih potrebujemo za rast, razvoj in dobro počutje.

www.finance-on.netFINANCE, petek, 15. decembra 2006

FIT OGLASNA

PRILOGA

41

Oglasna priloga časnika Finance

Po novem letu vsak mesec na sijajnem papirju!- Life style

- kultura bivanja

- kulinarika

- šport in prosti čas

- kozmetikaV svojem SLOGU

FIT_15.12.06_IR.indd 1FIT_15.12.06_IR.indd 1 14.12.2006 11:14:2814.12.2006 11:14:28

www.finance-on.netFINANCE, petek, 15. decembra 200640 OGLASNA PRILOGA

Še vedno imamo dvome, ali se cepiti proti gripi ali ne. Mnogi pravijo, da jih vsakoletno cepljenje uspešno varuje pred to navidez nedolžno boleznijo, nekateri pa zbolijo kljub cepljenju. Mi smo se o cepljenju kot zaščiti pred gripo pogovarjali s prim. doc. dr. Alenko Kraigher, predstojnico Centra za nalezljive bolezni pri Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Gripa ali influenca je nadležna bolezen, ki nas za kak teden priklene v posteljo, če jo spremljajo zapleti, pa lahko obležimo še precej dlje časa. Še vse prepogosto jo obravnavamo kot običajen prehlad, po tistem znanem reku: če jo zdravimo, traja en teden, če ne, pa sedem dni. To vse drži v »idealnih« okoliščinah, ko se bolezen razvija po ustaljeni poti. Torej vročina, bolečine v sklepih, dražeč kašelj … Če se zakuha kaj več, denimo pljučnica, pa lahko vajeti uidejo iz rok. Zapleti so verjetni zlasti pri tistih, ki im-ajo oslabljen imunski sistem, bo disi zaradi starosti, mladosti ali kroničnih bolezni.

Gripa ni nedolžnaKo smo torej ugotovili, da gri-

pa ni povsem nedolžna bolezen, se vprašamo, kako jo preprečiti. Prvi odgovor: zdravo življenje, ki okrepi imunski sistem. To nas bo res varovalo, vendar le do neke meje. V prehodnem jesensko-zimskem času, ko so idealne razmere za širitev

gripe, se namreč težko povsem izognemo vsem nevarnostim za okužbo. Pa poglejmo. Gripo povzročajo trije virusi, najbolj je neprijeten virus influence A, ki lahko sproži epidemije in pandemije, virus B povzroča običajno omejene izbruhe, vi-rus C pa okuži le posameznike. Virusi se prenašajo prek dihal. Ob kihanju, kašljanju in glas-nem govorjenju prenašamo kužne kapljice do enega me-tra v okolico. Vendar pozor: virus lahko preživi več ur tudi v posušeni sluzi, zato se lahko okužimo, če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti in jih kasneje zanesemo na sluznico ust ali nosu. Zato je ključnega pomena osebna higiena: red-no umivanje rok, zlasti če se gibljemo v javnih prostorih, kjer je množica ljudi.

Cepivo ne zaščiti stoodstotno

»Najbolj učinkovita zaščita pred gripo pa je vsekakor ce-pljenje. Cepivo mnoge zaščiti zelo dobro, nekoliko slabše se odzivajo starejši. Zato je zelo pomembno, da je vsako leto delež cepljenih ljudi dovolj velik, da je kroženje virusov gripe omejeno,« pojasnjuje dr. Kraigherjeva. Pri nas je prece-pljenost še vedno premajhna, čeprav postopoma narašča. Majhen delež lahko bržkone pripišemo tudi nezaupanju ljudi, saj je dejstvo, da cepivo ne zaščiti stoodstotno. Žal je to najpogosteje ravno pri najbolj ogroženih skupinah ljudi. Ven-dar gre povečini le za zmanjšan učinek, tako da bodo ti ljudje resda zboleli, vendar v blažji obliki, kot bi sicer. Pri gripi pa je predvsem pomembno, da ne

pride do večjih zapletov, ki so lahko za bolj občutljive tudi usodni. Pa še nekaj radi poza-bimo: ni vsaka vročina, ki nas pozimi vrže v posteljo, gripa, torej v takih primerih tudi ne moremo trditi, da cepivo ni prijelo.

Vsako leto se jih cepi več»Organizirano množično

cepljenje v Sloveniji poteka že skoraj 40 let. V začetku se je cepilo okoli deset tisoč ljudi na leto, danes v povprečju dvesto tisoč, kolikor jih pričakujemo tudi letos, vendar to število še vedno ni zadostno za preprečitev kroženja virusa. Kljub vsemu pa zanimanje javnosti postopoma narašča, zlasti na račun zaposlenih na delovnih mestih v zdravstvu in drugih dejavnostih, kjer imajo veliko stikov z ljudmi,« pravi dr. Kraigherjeva in dodaja: »Cepljenje je priporočljivo za vsakogar, še posebno za starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, za diabetike, za osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljene s kemo- ali radioterapijo in tiste z malignomi. Cepljenje priporočamo članom družin, v katerih so starejše osebe in kronični bolniki, da virusa in-fluence ne zanesejo v domače okolje in ob prebolevanju gripe ne ogrožajo svojca, ki ima težave z zdravjem.«

Cepljenje še potekaPrav tako je cepljenje

priporočljivo za zdravstveno ose-bje in ljudi v vseh tistih poklicih, kjer bi zaradi odsotnosti z dela zaradi gripe zastala dejavnost, na primer uslužbence policije, carine, pošte, gasilci. Cepljen-

je priporočajo tudi otrokom, skratka vsem posebno ogro-ženim skupinam prebivalstva.

Letos se je cepljenje začelo v novembru in še poteka. Po pred-videvanjih naj bi se cepilo okoli dvesto tisoč ljudi, kar ustreza povprečju zadnjih let. Cepljenje stane 2.800 tolarjev, za osebe s kroničnimi boleznimi v starosti od šest mesecev do 18 let in nad 65 let pa je za cepljenje treba odšteti 1.500 tolarjev.

[ AKTUALNO ]

Cepljenje: učinkovita zaščita pred gripo?

V povprečju se na leto cepi okoli dvesto tisoč ljudi, kar pa še vedno ni zadosti za preprečitev kroženja virusa

VI-DA Studio d.o.o.Tel. 01/256 40 99www.vidastudio.si

Gripo povzročajo trije virusi, najbolj je neprijeten virus influence A, ki lahko sproži epidemije in pandemije, virus B povzroča običajno omejene izbruhe, virus C pa okuži le posameznike, pravi prim. doc. dr. Alenka Kraigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni pri Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije.

ŠTEVILKI

2.800 tolarjev stane odmerek cepiva

proti gripi.

40 let že poteka

organizirano cepljenje proti gripi v Sloveniji.

FIT_15.12.06_IR.indd 2FIT_15.12.06_IR.indd 2 14.12.2006 11:17:1214.12.2006 11:17:12

FIT 41www.finance-on.netFINANCE, petek, 15. decembra 2006

Kašelj je nadloga, ki spremlja mnoge bolezni, denimo pljučnico, kronični bronhitis, rakava obolenja, lahko je posledica vdihavanja alergenov, tujka v sapniku … V jesensko-zimskem času pa nas najpogosteje napade kašelj, katerega vzrok so okužbe zgornjih dihalnih poti.

Kašelj je pravzaprav obramb-ni mehanizem, s katerim orga-nizem poskuša očistiti dihalne poti. Pojavi se kot refleks pri izločanju sluzi ali različnih tuj-kov iz dihal.

Suh in produktiven kašeljNas tokrat zanima kašelj,

ki je posledica prehladnih obolenj. Pri virusnih okužbah se tvorba sluzi v dihalih povečana, gosta sluz pa sili na kašelj. Na začetku prehlada je kašelj običajno suh in zelo moteč, govorimo o neproduk-tivnem kašlju, pozneje se pri izkašljevanju pojavi sluz in govorimo o produktivnem kašlju.

Zlasti moramo biti pozorni na kašelj pri otrocih, saj lahko pri njih povzroči zožitev dihal-nih poti, iz česar se lahko raz-vije tako imenovani krup, ki ga prepoznamo po hripavosti, glasnem dihanju in lajajočem kašlju.

Sluz je gojišče bakterijNasploh velja poudariti, da je

izkašljevanje sluzi, k čemur sodi tudi redno čiščenje oziroma izpi-havanje nosa, izjemno pomem-bno. Sluz, ki zastaja v dihalih, je namreč idealno gojišče za bakte-rije, zato lahko zaradi zastajanja pride do vrste zapletov. Ogrožena so pljuča, pri majhnih otrocih pa je znano, da prehladna obolenja z obilno sluzjo pogosto pripeljejo do vnetij srednjega ušesa, ki so zelo neprijetna in boleča, in če gre za bakterijsko okužbo, zahtevajo zdravljenje z antibiotiki.

Kako vemo, s kakšnim kašljem imamo opravka?

Če želimo prepoznati, ali nas je napadel jesenski virusni

prehlad, je treba pri čiščenju nosa pregledati vsebino robca. Če je izcedek rumen ali zelen, gre za okužbo, pri bistrem izcedku pa ne. Pri vi-rusni okužbi opazimo takoj na začetku neproduktivni kašelj, in če ga spremljata vročina in mrzlica, to samo še potrjuje virusno diagnozo. Pri akutnem kratkotrajnem kašlju, pove-zanem z okužbo dihal, obisk zdravnika ni potreben, saj obolenje ponavadi mine samo. Smiselno je le lajšanje težav z toplimi napitki in pastilami za grlo.

Kadar pa kašelj po približno tednu dni ne pojenja, in še zlasti, kadar je hud in ga spremljajo bolečine v prsih,

se je priporočljivo odpraviti k zdravniku. Z obiskom ne odlašajte tudi, če izkašljani izloček postane zelenkast, če v izločkih opazite kri in če občutite kakršnekoli težave z dihanjem.

Nad kašelj z domačimi sredstvi

Čeprav ne potrebujemo zdravniške oskrbe, pa je naš kašelj mnogokrat zelo močan in moteč. V tem primeru si pomagamo sami. Učinkovito je pitje toplih, blažilnih pijač, mnogi prisegajo na čaj z me-dom. V lekarni lahko kupimo tudi različne pastile za grlo, ki pomirjajo razdraženo sluznico, v skrajnem primeru pa posežemo

po zdravilih proti kašlju. Do-bro nam denejo zlasti ponoči, ko bi nam sicer kašelj kratil spanec. Vendar pa ta zdravila niso pri merna oziroma so celo škodljiva, ko kašelj preraste v produktivnega. Ta kašelj namreč odpira s sluzjo zamašene dihalne poti, kar je dobro.

Če pa imamo težave z izkašljevanjem, pomagajo zdravila, ki pospešijo izločanje sluzi. Zlasti so učinkovita, če zraven pijemo veliko tekočine, ki pomaga mehčati sluz. Nepogrešljive so tudi tople in-halacije, ki jih lahko izvajamo sami doma, že naše babice pa so vedele, da razbolelim dihalom dobro denejo topli obkladki.

Kašelj, nepogrešljivi spremljevalec zimskih dniNa začetku prehlada je kašelj običajno suh in zelo moteč, pozneje se pri izkašljevanju pojavi sluz

POZOR

V družino citrusov poleg bolj znanih limone, mandarine in pomaranče sodita še limeta in grenivka. Njihovi vonji in okusi nam pozimi posebno dobro denejo, saj nas sproščajo in pomirjajo, a hkrati poživijo.

Grenivko ali grapefruit so v 18. stoletju odkrili na Bar-badosu, kjer so jo poznali kot »prepovedani sadež«. Botaniki predvidevajo, da je grenivka na-ravni križanec med pomarančo in pomelom, citrusom, ki so ga iz Indonezije prinesli na Bar-bados v 17. stoletju. Po svojem predniku pomelu je podedovala okus in sočnost, po pomaranči pa velikost in obliko. Danes grenivko gojijo predvsem na Floridi, v Izraelu, Južni Afriki, Braziliji, Kubi, Argentini, Grčiji in Španiji.

Sadež za domačo lekarnoMorda so grenivke malo manj

priljubljene od svojih sester pomaranč in mandarin, ker pri okušanju rahlo zagrenijo, a če jih na tanko potresemo s sladkorjem, so prav okusne. Po sladkobi se razlikujejo tudi med seboj; izbiramo lahko med takimi z rumenim, rdečim ali

rožnatim mesom, slednje pa so najslajše. Če vam ne teknejo same, tako kot pomaranče, lahko iz njih pripravite sok ali sadno solato, lahko pa jih priložite tudi k ribam in mesnim jedem. Pozimi, ko se radi pogrejemo s čajem, mu lahko namesto lim-one dodamo grenivko, zraven pa prižgemo svečko pod eterično olje grenivke, ki prijetno vpliva na počutje, poživi in osveži duha, telo pa napolni s svežo energijo. Natančno to, kar potrebujemo v mrzlih, meglenih mesecih.

Priporočajo jih sladkornim bolnikom

Grenivke so našle svoj pros-tor v naravni lekarni, saj so prava zakladnica vitaminov, mineralov in dietnih vlaknin ter jih zelo priporočajo sladkornim bol-nikom. Poleg vitaminov C, B1, B2 in B6 vsebujejo še folno kis-lino, ki je pomembna za celično rast, zato so koristne predvsem za otroke in mladostnike. Zlasti se priporočajo nosečnicam, saj folna kislina zmanjša verjetnost nepopolnega zapiranja hrbtenice pri plodu, kar se zgodi v prvem trimesečju nosečnosti. Svetlo-rumeni plod, največji med cit-rusi, je priljubljen tudi v dietni prehrani, saj spodbuja topljenje maščobnih oblog.

Prepovedani sadež odganja starost

Grenivka tudi zavira sicer neizbežne procese staranja, saj ohranja tkiva mladostna, krepi krvne žile in ugodno vp-liva na kožo, ki jo naredi mehko in napeto. Glede na to, da naj bi topila maščobe, bi morala biti uspešna tudi v boju proti celu-litu, tej osovraženi ženski nadlo-gi, ki mnogim že v rani mladosti preprečuje nošenje kratkih krilc in vročih hlačk. Grenivko priporočajo v shujševalnih dietah, vendar to, da vsebuje encim, ki naj bi topil maščobe, ni bilo nikoli dokazano. Kljub vsemu je grenivko dobro vključiti v program hujšanja, saj vsebuje veliko vlaknin, ki potešijo občutek lakote. Torej, grenivka pred obrokom bo preprečila prenajedanje.

Blagodejna za dlesniNajnovejša raziskava, ki je po-

tekala na Schillerjevi univerzi v

Nemčiji, kaže, da uživanje grenivk olajša zdravljenje bolezni dlesni. Znanstveniki so ugotovili, da gre-nivke ugodno vplivajo na dlesni tudi pri kadilcih. Preiskovancem, ki so dnevno pojedli dve grenivki, so dlesni krvavele precej manj kot drugim. To pripisujejo veliki vseb-nosti vitamina C, saj zvišana raven tega vitamina v krvi pospešuje celjenje ran in zmanjšuje že nas-talo škodo. Treba pa je opozoriti, da po zaužitju grenivke ne čistimo zob, saj lahko njena kislina oslabi zobno sklenino in poveča možnost poškodb.

Krepi imunski sistemSpisek bolezni, pred ka-

terimi grenivka varuje oziroma zmanjšuje tveganje za njihov nas-tanek, je dolg: krepi srce, znižuje stopnjo insulina v krvi, zmanjša tveganje za razvoj nekaterih rakas-tih obolenj in kapi, blaži krčne žile in hemoroide in ne nazadnje, krepi imunski sistem.

Grenki sadež za zdravje Grenivke zmanjšujejo tveganje za razvoj številnih kroničnih bolezni

Previdno, če uživate zdravila! Uživanje grenivke v kombinaciji z nekaterimi zdravili lahko privede do resnih zapletov, v skrajnem primeru celo do smrti. Znanst-veniki so namreč ugotovili, da lahko grenivka povzroči okrepitev kliničnega učinka nekaterih zdravil in poveča možnost za pojav nezaželenih učinkov zdravil. Zato previdnost ni nikoli odveč!

POZOR

Za boljše zdravje v Leku skrbimo z zbirko knjižic za bolnike, ki smo jo poimenovali Lek za zdravje.V zbirki, ki jo pripravljamo v sodelovanju z vrhunskimi slovenskimi strokovnjaki, so na voljo knjižice o zvišanem krvnem tlaku, merjenju krvnega tlaka, holesterolu, bole inah v trebuhu, zgagi, zve aniprostati, alergijah, nespe nosti in depresiji.

Knjižico Kaj naj bi vedeli o depresiji? v branje priporo amo vsem, ki sumite, da imate depresijo, in svojcem ter prijateljem ljudi z depresijo. Izvedeli boste marsikaj o simptomih depresije, kako se izraža pri razli nih skupinah ljudi, kako jo zdravimo oz. kako lahko pri depresiji pomaga zdravnik ...

Lekove knjižice lahko dobite pri svojem zdravniku, vsebine pa so vam dostopne tudi na spletni strani: www.lek.si/skrb-za-zdravje

Lekovo knjižico lahko dobite pri svojem zdravniku ali v lekarni, vsebina pa je objavljena tudi na spletni strani: www.lek.si/depresija

Noben kašelj ni normalenNoben kašelj ni normalen, čeprav se ljudje na kronične težave nemalokrat kar neka-ko navadimo. Vendar mora-mo kašelj, ki traja predolgo, zelo resno obravnavati, saj je lahko znanilec hujših bolezni.

FIT_15.12.06_IR.indd 3FIT_15.12.06_IR.indd 3 14.12.2006 11:26:2014.12.2006 11:26:20

42 OGLASNA PRILOGA www.finance-on.netFINANCE, petek, 15. decembra 2006

Kokosov napitek osveži in poživi, prija in sprošča, za zdravje in dobro počutje, za boljšo kondicijo, za lažje premagovanje naporov ...

Prvi naravni izotonik, nizkokaloričen in bogat z vitamini in minerali, vsebuje čisto kokosovo vodo zelenih kokosovih orehov ...

Distribuira:PREMA d.o.o., Ulica majorja Lavriča 12, Ljubljana, tel.: 01 51 01 135, fax: 01 51 01 130, www.prema.si

Maček? Ne, hvala.Saj ga poznate, gospoda mačka, ki se pojavi po prekrokani noči. Spremljajo ga glavobol, kovinski okus v ustih, drhtenje po vsem telesu, neznosno šumenje v glavi, občutljivost za svetlobo, slabost in na splošno obupno počutje.

Najbolje je, če do tega sploh ne pride, kar nam lahko uspe, če pijemo zmerne količine alkohola, ki ga obvezno kom-biniramo s hrano in pijemo še kakšno drugo tekočino poleg alkohola, da ne dehidriramo.

In če nas kljub preventivi obišče

Prav hitro se zgodi, da imamo naslednji dan kljub vsem preventivnim ukrepom na obisku mačka. Kaj storiti? Ne posezimo po alkoholu, saj rek, da se klin s klinom izbija, ravno ne drži. Popijmo veliko brezalkoholne tekočine, po

možnosti vode in nemastne juhe, pomagajo tudi aspirin (a ne paracetamol), kava, li mone, med ali fruktoza, vitamini sku-pine B (predvsem B1 in B6) z mlekom, vitamin C. Juha je za »dan potem« odlična, saj vsebuje veliko kalija in vode, a ker je želodec vzdražen, jo je najbolje popiti mlačno. As-pirin bo pregnal glavobol, saj bo ustavil tvorjenje mediator-jev vnetja, paracetamol pa je toksičen za jetra, zato ga zaradi popite količine alkohola ods-vetujemo. Zjutraj si najprej privoščimo izmenično hladno-toplo prho, nato obilen zajtrk, pomagala nam bo tudi kava, ni pa nujno, da jo bo želodec prenesel, zato previdno z njo. Fruktoza bo poskrbela za en-ergetsko ravnovesje v telesu, vitamini kompleksa B pa ustavili neprijeten drget telesa in preprečili poškodbe živcev. Predvsem pa si privoščimo obilico počitka in miru. Telo potrebuje mir, da se v njem spet vzpostavi ravnovesje.

POZOR

Praznični december je mesec druženja s sorodniki in prijatelji, čas zabav, obdarovanj in veseljačenja. Za večino, za nekatere pa je to žal čas, ki ga pričakujejo s strahom v srcu. Vedo, da bodo osamljeni, nezadovoljni, in pravzaprav komaj čakajo, da bo vsega konec.

To je tudi čas, ko se običajno službene obveznosti malce raz-rahljajo. Za večino to pomeni olajšanje, malo dopusta, ki ga z veseljem preživijo v krogu družine in prijateljev, nekateri pa se kar težko ločijo od svojega dela. Psihologinji mag. Matejo Štirn in mag. Evo Boštjančič iz podjetja Brio svetovalni center smo povprašali, ali so prezapo-sleni poslovneži med prazniki bolj na udaru. Znano je namreč, da si nekateri ne znajo organizi-rati svojega časa tako, da bi jim poleg dela ostalo še kaj časa zase. V obdobju praznikov in dopus-tov se lahko znajdejo v stiski, ko ostanejo brez delovnih ob-veznosti in enostavno ne vedo, kaj bi počeli sami s sabo. Znan je tudi pojav praznične depre-

sije ali praznične otožnosti, ki seveda lahko doleti vse, ne le menedžerje.

Praznična depresija? »Depresija je duševna

motnja, ki jo je kot bolezen treba razlikovati od začasne potrtosti, žalosti kot odziva na posamezne dogodke v našem življenju, kot so na primer smrt bližnjega, ločitev, izguba službe, težka bolezen … Tudi za ta čustvena stanja ljudje mno-gokrat pravijo, da so depresiv-ni,« pravi mag. Mateja Štirn. Zato opozarja: »Ne moremo govoriti o praznični depresiji kot neki posebni obliki depre-sije. Gre za to, da so ljudje, ki so depresivni v smislu depresije kot bolezni ali tudi, kot laično rečemo, depresivni v smislu začasnega razpoloženja, med prazniki ponavadi še v večji stiski. Prazniki, počitnice in podobno so namreč tista ob-dobja v letu, ko je v ospredju druženje, zabava, poudarja se družinska povezanost. To lahko pri ljudeh, ki so denimo sami, zaprti vase, izolirani, še poglobi njihove stiske in pesimistično razpoloženje.«

Prazniki niso zmeraj veseliV prostih dneh se marsikoga polotita začasna otožno

V evropskih državah bo leta 2025 že četrtina prebivalstva starejša od 65 let. Vemo, da so ljudje tudi po tem letu lahko še zelo vitalni, aktivni, polni idej, pa tudi pričakovanj. Vendar pa staranje spremljajo tudi različne težave tako na telesni kot na psihični in socialni ravni.

Te težave so izvor različnih stisk pri starostniku, prav ta-ko pa lahko povzročajo stiske tistim, ki za starostnika skr-bijo. Najpogostejši izvor stisk v starosti so izgube, ne le izgube ljubljenih oseb (partner, pri-jatelji), temveč tudi drugi do-godki. Upokojitev lahko povzroči stisko zaradi izgube dela, ki je posameznika izpolnjevalo veliko let, statusa in sodelavcev.

Osamljenost in izguba nadzora nad lastnim življenjem

V obdobju staranja se zmanjšujejo posamezne te-lesne ali duševne sposobnosti. Stiska, ki sledi takšni izgubi, je tem hujša, čim pomembnejša je bila ta telesna ali duševna de-javnost za starostnika. Krog pri-jateljev in znancev se počasi, a vztrajno oži, novega pa neka teri starostniki ne zmorejo ali ne znajo poiskati. Tako ostajajo vse bolj sami in osamljeni, čustvene

opore, ki so jo dajali prijatelji in znanci, pa je čedalje manj. Zdi se jim, da so nekoristni, da nič več ne znajo in ne zmorejo, izgubijo zaupanje vase. Osebn-im stiskam dodajmo še splošen odnos okolice do starejših, po-gosto pa tudi ravnanje bližnjih, ki v svoji skrbi za starostnika hote ali nehote zmanjšujejo starostnikov nadzor nad last-nim življenjem. Tako se vsem stiskam pridruži še zmanjšanje samospoštovanja, ki mu lahko sledi brezvoljnost ali celo depresivnost.

Pogoste so čustvene zlorabe

Naštetim stiskam se lahko pridružijo tudi zlorabe. Ocen-jujejo, da je dva do pet odstotk-ov starostnikov izpostavljenih različnim vrstam zlorabe. Najpogostejše so namerne ali nenamerne čustvene zlorabe. Povzročijo jih denimo prevelika skrb za starostnika, pomanjkan-je časa ali informacij o možnih oblikah pomoči za starostnike. Starostnik bo čustveno priza-det, kadar ga obravnavamo kot otroka, če ga osamimo od njegov-ih prijateljev, mu preprečujemo aktivnosti, ki jih še zmore sam, če z njim ne komuniciramo, ka-dar mu grozimo, da ga bomo dali v »dom«. Odhod v dom je včasih najboljša rešitev za starostnika, če ga uporabljamo kot grožnjo, pa zmanjšujemo možnost, da se

Tudi starejši se lahkNajveč stisk povzročijo bližnji že samo z neupsaj ti pogosto ne upajo prositi, kaj šele zaht

»Človek, ki nenadoma ostane brez dela in vsakodnevnih obveznosti, lahko vzame to kot izziv, sprostitev in priložnost za spoznavan-je samega sebe v drugačnih okoliščinah, lahko pa ga prevzame občutek samote, osamljenosti in notranjega nemira,« pravi mag. Eva Boštjančič.

Ljudje si običajno želimo, da bi dolgo živeli, manj pa si želimo biti stari. V evropskih državah bo leta 2025 že četrtina prebivalstva starejša od 65 let. Vemo, da so ljudje tudi po tem letu lahko še zelo vitalni, aktivni, polni idej, pa tudi pričakovanj.

Pazite, da ne dehidrirateMaček se lahko pojavi že, če je popitega alkohola za 1,5 do 1,75 grama na kilogram krvi. Pitje alkohola povzroča povečano izločanje urina, kalija in kalcija iz telesa, saj zavira delovanje nekaterih hormonov. Posledica sta dehidracija in hipokaliemija.

Ena merica pijače na uroIdealno bi bilo, če bi se držali pravila »ena merica pijače na uro«, kar je približno deciliter vina, ali 2,5 decilitra piva, ali malo šilce (0,3 decilitra) žgane pijače. Ta merica vsebuje okoli 10 gramov čistega alkohola, to količino pa je naše telo sposobno razgraditi v kaki uri. Če pijemo intenzivneje, lahko pričakujemo, da se bo koncentracija alkohola v naši krvi pomembno povečala.

Arhi

v ST

O

Alen

ka K

ocip

er

FIT_15.12.06_IR.indd 4FIT_15.12.06_IR.indd 4 14.12.2006 11:20:4514.12.2006 11:20:45

FIT 43www.finance-on.netFINANCE, petek, 15. decembra 2006

st in pesimistično razpoloženje

Ko je prostega časa prevečKar pa se tiče poslovnežev,

se njihova praznična depresija ali potrtost povezuje z nji-hovim deloholizmom. »Vendar je treba poudariti, da ne smemo vseh menedžerjev označiti za deloholike. Marsikomu uspe svoj urnik organizirati tako, da mu ostane čas tudi za za-sebne interese. Ljudje, ki so že med letom navajeni na hiter ritem in mnoge obveznosti, si ponavadi tudi med dopus-ti in prazniki organizirajo različne dejavnosti, ki pa jih skoraj praviloma opravljajo z veseljem in si tako polnijo baterije za prihajajoče delovne dni,« pravi mag. Eva Boštjančič. Štirnova ob tem dodaja: »Nekaj je treba pojasniti: pri depresiv-nem človeku gre ponavadi za pomanjkanje energije, utru-jenost, zmanjšanje interesov …, tako da povečana aktivnost ne gre v sklad z depresivnostjo. Z deloholizmom pa posameznik kompenzira določene stvari … Ampak deloholik si bo tudi med prazniki zelo verjetno nekaj našel, če ne delo, pa neko drugo aktivnost. Vendar je pomemb-no poudariti, da ne gre pri vseh

zelo zaposlenih menedžerjih za deloholizem.«

Končajmo začete projekteČlovek, ki nenadoma ostane

brez dela in vsakodnevnih ob-veznosti, se lahko odzove na dva načina. Da vzame ta čas kot izziv, sprostitev in priložnost za spoznavanje samega sebe v drugačnih okoliščinah ali pa ga, na drugi strani, prevzame občutek samote, osamljen-osti ali notranjega nemira. Pred prihajajočimi prazniki naši sogovornici poslovnežem svetujeta, naj odprte projekte ali nedokončana dela poskušajo zaključevati, saj je gotovo, da bolj kot bomo imeli stvari pod nadzo-rom na delovnem mestu, bolj se bomo lahko predali uživanju in sprostitvi ob praznikih.

Veliko ljudi preobremenjenosti sploh ne opazi

Boštjančičeva ob tem poudar-ja, da ne gre zganjati prevelikega pompa okoli praznične depre-sije menedžerjev. »Prazniki so tako kratki, da tudi težave, če nastanejo, ne pustijo dolgotraj-nih posledic. Lahko pa na prvi

delovni dan v novem letu opa-zujemo, kako posamezniki pri-hajajo v službo. V večini spočiti, polni novega delovnega elana, nekateri pa veseli, da so prazniki minili, da so spet med ljudmi in pod vplivom adrenalina. Veliko ljudi je preobremenjenih, pa ne le z delom, tudi z vsemi dru-gimi obveznostmi, na primer z otroki, starši, denarjem, vrednotami. Skoraj pravilo je, da preobremenjenosti pri sebi ne opazimo ali pa si je nočemo priznati, vse dokler nas na to ne opozorijo drugi ali pa naše telo. Šele takrat se oglasimo pri zdravniku, ki ponavadi ugotovi, da smo povsem zdravi, le preveč pod stresom.«

In za konec, kaj lahko sa-mi storimo, da se izognemo različnim stiskam, prazničnim in siceršnjim? Štirnova svetu-je takole: »Poskrbimo zase, poiščimo si primerne načine sprostitve ob vedno večjih ob-remenitvah, ki se zgrinjajo na nas. Pomembni so zadovoljujoči medosebni odnosi, privoščimo si dovolj gibanja, vzemimo si čas zase in počnimo stvari, ki nas iz-polnjujejo in zadovoljujejo.«

ko znajdejo v stiskipoštevanjem potreb starostnika, evati, da bi kdo poskrbel zanje

bo starostnik sam odločil zanj. Veliko stisk povzročijo bližnji že samo z neupoštevanjem potreb starostnika, saj ti pogosto ne upajo prositi, kaj šele zahtevati, da naj kdo poskrbi za njihove potrebe (za prehrano in čistočo, jih pelje na izlet, gre z njimi na pokopališče, k zdravniku).

Starostnik težko odreče pomoč

Pogosta oblika zlorabe so izrečena ali neizrečena pričakovanja otrok o pomoči, ki naj bi jim jo dajal starostnik, pa naj gre za denar ali fizično pomoč pri gospodinjskih opravi-lih. Starostnik tako prošnjo za pomoč ali pričakovanja težko odreče. Če bi to storil, bi se počutil krivega, zato raje pomaga, pa čeprav se s tem odpoveduje svojim potrebam ali celo zanemarja svoje zdravje. Le kdo ne pozna družine, kjer požrtvovalni starši vsestransko podpirajo svoje otroke, zanje pa ne ostane niti toliko, da bi dos-tojno živeli.

Skrb za starostnika je lahko naporna

Po drugi strani pa skrb za starejšega družinskega člana lahko povzroča velike stiske osebi, ki skrbi zanj. Tudi starost-nik lahko čustveno obremenjuje svojo okolico. Koliko časa nekdo zmore to obremenitev, ni odvis-no le od zahtevnosti pomoči

25 % prebivalcev evropskih držav bo leta

2025 starejših od 65 let.

ŠTEVILKE

2 do 5 % starostnikov je izpostavljenih različnim zlorabam.

starejši osebi, temveč tudi od njegovih zmožnosti in obre-menitev na drugih življenjskih področjih. Pomembno je, koliko podpore dobiva skrbnik oziroma negovalec od svoje družine in širše okolice ter kakšen odnos gojita do starejšega družinskega člana on sam in njegova družina. Posledica dolgotrajne obremen-itve, ki presega zmožnosti ne-govalca, je izgorelost, ki ne škodi le negovalcu samemu, ampak tudi njegovi družini in pred-vsem starostniku, za ka terega je skrbel.

Kam po pomoč? Informacije o možnih ob-

likah pomoči starostnikom, izobraževanje o težavah v sta rostnem obdobju, odkrit pogovor v družini lahko veliko

pripomorejo h kakovostnejšemu življenju starostnika in tistih, ki skrbijo zanj. Kadar pa posa-meznik presodi, da v domačem okolju ne zmore spregovoriti o svojih občutkih, strahovih in stiskah, je dobro, da poišče pomoč strokovnjaka. V centru za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje na Mestnem trgu 18, se boste tako starostniki kot tisti, ki skrbite zanje, lahko pogovorili o svojih težavah ter našli strokovn-jaka, ki vas bo poslušal, vam verjel in pomagal izraziti čustva. Skupaj pa boste tudi laže poiskali načine za omilitev vaše stiske.

Avtorici članka sta Jana Dragar in Alenka Klemenčič iz centra za psihološko svetovanje Posvet.

FIT_15.12.06_IR.indd 5FIT_15.12.06_IR.indd 5 14.12.2006 11:22:0514.12.2006 11:22:05

44 OGLASNA PRILOGA www.finance-on.netFINANCE, petek, 15. decembra 2006

PO DOGOVORU PA TUDI V OSTALIH PRODAJALNAH PEKO

Vsako leto na novo odkrijejo prek tisoč žensk, ki zbolijo za rakom dojke, po napovedih pa naj bi v prihodnosti zbolela vsaka osma ženska. Kljub večjemu obolevanju se zadnja leta smrtnost zaradi te bolezni zmanjšuje.

Razloga za to sta organizirano odkrivanje raka pri najbolj ogroženih ženskah, tako ime-novano presejanje, in uvajanje novih, učinkovitejših načinov zdravljenja.

Mamografsko presejanjeKot je ob izidu knjižice Rak

dojke povedala prof. dr. Tanja Čufer z Onkološkega inštituta v Ljubljani, bi morali nujno uvesti organizirano presejanje z mamografskim slikanjem dojk pri ženskah z večjim tve-ganjem obolevanja. V to skupino sodijo ženske, starejše od 50 let, in ženske, ki imajo raka dojke v ožji družini. Za učinkovito presejanje bi bilo treba zago-toviti predvsem kakovostne aparate, izobražene in posebej usposobljene specialiste radi-ologe in tehnike ter ustrezen nadzor nad kakovostjo dela.

Klinični pregled pri zdravniku po njenem mnenju ne pripo-more k boljšemu presejanju in ni smiseln, ker porablja sredstva, katera bi morali nameniti za nad-zor nad kakovostjo mamograf-skega presejanja, ki dokazano izboljšuje preživetje.

Konzilij zdravnikovNajnovejša smernica v

zdravljenju je tarčno zdrav-ljenje z biološkimi zdravili, ki dajejo upanje številnim bol-nicam. Kot pravi Čuferjeva, je učinkovito sistemsko zdrav-ljenje bolezni treba omogočiti z zagotavljanjem zdravil ter s skrbjo za pravilno in najboljšo možno uporabo dostopnih zdravil. »Najdražje za bol-nika, kateremu lahko ogrozi življenje, kot tudi za družbo, ki plača za zdravilo, je nepravilno uporabljeno zdravilo. Zato je treba zagotoviti najvišjo možno strokovno raven zdravljenja z zdravili v družbi. Ker je zdravljenje raka dojke multi-disciplinarno, je nujno, da o najboljšem možnem zdravljen-ju in zaporedju zdravljenja s kirurgijo, obsevanjem in sis-temsko, z zdravili, vsaki bolnici svetuje konzilij zdravnikov, ki ga sestavljajo vsaj specialist

kirurg, specialist radioterapevt in internist onkolog.«

Čas za razmislek in drugo mnenje

Čuferjeva še opozarja, da se nobena bolnica, sploh ko gre za prvo zdravljenje, ne bi smela začeti zdraviti, dokler ne dobi nasveta o najboljši izbiri zdrav-ljenja od konzilija. Seveda se mora zdravljenje izvajati v za to najbolje usposobljeni in oprem-ljeni ustanovi, bolnice pa bi se morale zavedati, da imajo pred začetkom zdravljenja pravico pridobiti še drugo mnenje, lahko tudi od strokovnjakov iz drugih ustanov, ki se ukvarjajo z zdrav-ljenjem raka dojke. »Prihajajo številna nova učinkovita zdravi-la za zdravljenje raka dojke in bolnice morajo imeti dostop do teh zdravil tudi takrat, ko še niso registrirana in jih zavarovalnica ne krije. Zaradi zagotavljanja varne uporabe novih zdravil v preizkušanju je tak dostop mogoč le z vključevanjem bol-nic v klinične raziskave. V vseh okoljih je treba bolnicam zagoto-viti možnost zdravljenja z novi-mi, obetavnimi zdravili v okviru strogo nadzorovanih kliničnih raziskav, seveda pa samo, če si bolnica to želi,« še dodaja.

[ RAK DOJKE ]

Najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu in pri nas

NE SPREGLEJTE! Oktobra, v mesecu boja proti raku dojke, je izšel drugi ponatis knjižice Rak dojke, kaj moramo vedeti, ki jo je na-pisala skupina strokovnjakov z Onkološkega inštituta Ljublja-na, ki se ukvarja s področjem zdravljenja raka dojke, finančno in tehnično pa podprla farma-cevtska družba AstraZeneca. Knjižica na prijazen in razumljiv način podaja vse, kar morajo o raku dojke vedeti bolnice in vsi, ki bi želeli o tej bolezni imeti več informacij. V pub-likaciji bodo našli pojasnila o zgradbi dojke, vse o vzrokih za nastanek raka dojke, opis diagnostičnih postopkov in možnosti zdravljenja, rehabili-taciji po zdravljenju ter genet-skih in kliničnih raziskavah. Na voljo je tudi v elektronski obliki in jo vsi, ki želijo, lahko poiščejo na spletni strani Onkološkega inštituta Ljubljana med infor-macijami za javnost in bolnike. Na spletu bodo bolniki lahko našli še nekaj drugih podobnih brošur, v pripravi pa so že nove. www.onko-i.si

Raziskava ADOPT Rezultati raziskave ADOPT

(A Diabetes Outcome Progres-sion Trial) so pokazali, da je začetno zdravljenje z zdravilom avandia (rosiglitazon maleat) zmanjšalo tveganje neuspešne monoterapije pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 za 32 odstotkov v primerjavi z metforminom (p < 0,001) in za 63 odstotkov v primerjavi z gliburidom (p < 0,001) v ob-dobju petih let. Rezultati te mednarodne raziskave, v ka-teri je sodelovalo 4.360 oseb,

pri katerih je bila nedavno postavljena diagnoza sladkorne bolezni tipa 2, so bili objavljeni v reviji New England Journal of Medicine in predstavljeni na 19. svetovnem kongresu za sladkorno bolezen Medna rodne zveze za sladkorno bolezen (IDF). »Z raziskavo ADOPT imamo zdaj jasne izsledke ve-like mednarodne raziskave, da je začetna uporaba rosiglitazona pri vzdrževanju nadzora slad-korja v krvi učinkovitejša kot standardne oblike zdravljenja

sladkorne bolezni tipa 2,« je povedal dr. Lawson Macartney, podpredsednik, Center za razvoj kardiovaskularne in presnovne medicine, GlaxoSmithKline, družbe, ki je podprla omenjeno raziskavo. »Raziskava ADOPT je potrdila več enakih ugotovitev, objavljenih letos, ki podpirajo smiselnost uvajanja rosiglita-zona kot osnove za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, saj so dokazali korist za bolnika, po-vezano z dolgotrajnim nadzo-rom glukoze.«

FIT_15.12.06_IR.indd 6FIT_15.12.06_IR.indd 6 14.12.2006 10:57:5314.12.2006 10:57:53

VELIKA DOŽIVETJA ZA MALE SKUPINE PO VSEM SVETU

VELIKA DOŽIVETJA ZA MALE SKUPINE PO VSEM SVETUCalifornia & Co. • Vzhod ZDA• New York • Mehika • Kuba • Peru z Amazonijo

• Brazilija s pridihom tanga • Čile • Od Namibije preko Okavango delte do Viktorijinih slapov • Maroko • Jordanija • Klasična Indija • Kerala • Kitajska • Vietnam • Tajska

• Indonezija • Avstralija • Nova Zelandija

•INDIVIDUALNA POTOVANJA PO SVETU V SKUPINAH Z ANGLEŠKO - GOVOREČIMI VODNIKI

•INDIVIDUALNE NASTANITVE V HOTELIH PO VSEM SVETU

•POTOVANJA ZA ZAKLJUČENE SKUPINE

•ORGANIZACIJA KONGRESOV, ŠPORTNIH PRIPRAV

Prijave in informacije v turistični agenciji Manager, Velenje.

Condor Travel d.o.o., Mariborska cesta 212, 3211 Škofja vas, CeljeTel:03/428 45 50, 03/492 46 40, Fax: 03/428 45 52, info@condor-travel.com, www.condor-travel.com

•California & Co (12 dni - 23.03.2007, AKCIJSKA CENA, 21.04.2007); •Vzhod ZDA (8 dni - 24.04.2007); •New York (5 dni – 27.04.2007); •Mehika (14 dni - 17.02.2007 in 23.04.2007), •Brazilija s pridihom tanga (17 dni - 16.02.2007); •Čile (14 dni – 24.02.2007); Od •Namibije preko Okavango delte do Viktorijinih slapov (18 dni – 17.02.2007 in 16.04.2007); •Klasična Indija (11 dni – 21.02.2007); Kerala (8 dni – april 2007; •Kitajska (12 dni – 21.04.2007); •Tajska (15 dni – april 2007);

5% POPUST NA PRIJAVE DO 3 MESECE PRED ODHODOM!

OGLASNA PRILOGA

FINA

NCE

CLUB

»Medenjaki, polni aromatičnih začimb, telo ogrejejo, pospešijo presnovo, hkrati pa nas s svojo sladkobo sproščajo in umirjajo,« je prepričana Daša Lakner, učiteljica joge. 46 in 47

Ko zunaj pritisne mraz, je sladka, z dišavnicami začinjena in sadjem bogata pijača prava izbira.

Pogrejmo se s kozarcem vročega punča

46

Wie

n-to

uris

mus

/ Rob

ert O

smar

k

www.finance-on.net/oglasiFINANCE, petek, 15. decembra 2006

46 OGLASNA PRILOGA www.finance-on.netFINANCE, petek, 15. decembra 2006

Danes si pod imenom punč najpogosteje pred­stavljamo mešanico različnih sadnih sokov, tudi sadja in začimb, po­gosto z dodanim vinom ali likerji.

Recepturo si lastijo Indijci Izvirna pijača naj bi bi­

la zamisel Indijcev, ki so jo pripravljali iz različnih sestavin, prevladovali pa so arak (njihovo žganje), sladkor, limona, voda in čaj. Zato so ga tudi imen­ovali »panch«, kar po hin­dujsko pomeni pet. Pijačo so posvojili angleški mornarji in jo prinesli v Anglijo, od koder se je razširila po drugih deželah. V Angliji ga po­navadi servirajo v velikih bovlah, v nekaterih trop­skih deželah, predvsem na Karibih, ob Tihem in Indijskem oceanu, pa punč pijejo kot aperitiv pred obrokom. Vse bolj pa se uveljavlja tudi kot zimska pijača.

Pomarančni punč za hladne dni

Ponujamo vam recept za pripravo pomarančnega punča,

S punčem v hladne dni Ko zunaj pritisne mraz, nas lahko pogreje skodelica okusnega punča. Sladek, začinjen z dišavnicami in bogat s sadjem je prava praznična pijača.

ki ga sestavlja zapeljiva mešanica zimskih arom: pomaranča, cimet, klinčki, kakovostno vino in rum. Priprava nam bo vzela približno 15 minut, sko­delica vročega napitka pa nas bo obtežila s 129 kalorijami.

Za 4 osebe potrebujemo:•4 pomaranče•liter pomarančnega soka•15 žlic rjavega sladkorja•vrečko vanilijevega sladkorja•tri cimetove palčke•ščepec klinčkov•250 mililitrov rdečega vina•40 mililitrov ruma

Priprava: Iz treh pomaranč iztis­

nemo sveži sok, dodamo še pomarančni sok iz trgo­vine pa sladkor, vanilijev sladkor, cimet, klinčke in nasekljano polovico pomarančne lupine ter na kratko prevremo. Pre­cedimo, dolijemo vino in ponovno pogrejemo, da zavre. Zlijemo v bovlo, eno pomarančo narežemo na ozke kolute in jih damo v bovlo. Nalijemo v pogrete skodelice, v vsako damo še žlico ali dve ruma in servi­ramo še vroče.

In še dobrohoten nas-vet: skrivnost odličnega napitka je v kakovostnem rdečem vinu.

Sladkobno začimbo prijetnega vonja pridobivajo iz dveh vrst ci­metovega drevesa, iz cejlonskega

Cimet je začimba, ki pričara p raznično razpoloženje Sladkobni cimet velja za eno najstarejših začimb, saj naj bi ga na Kitajskem uporabljali že tri tisoč let pred našim štetjem. Stari Egipčani so z njim začinjali številne napitke, ga uporabljali v zdravilstvu in celo pri balzamiranju, stari Rimljani pa so ga uporabljali za pripravo ljubezenskih napitkov in parfumov.

(Cinnamomum zeylanicum) in kitajskega (Cinnamomum cas­sia). V naših trgovinah bomo naj­pogosteje našli slednjega, ki ima ostro in pikantno aromo, močan vonj in predvsem nižjo ceno od cejlonskega.

Pod lubjem skrito bogastvoTisti pravi cimet pa naj bi bil

cejlonski, ki je svetlejše barve, ne­verjetno sladek in nežnega, tople­ga vonja. In kako ga pridobivajo? Rjavo lubje malega zimzelenega drevesa, podobnega lovorju, olu­

pijo. Pod vrhnjo površino se skriva mehka plast skorje, ki jo zvijejo v paličice premera 2,5 centimetra in jih posušijo. Naprodaj so zvite paličice lubja ali pa cimetov prah. Najboljši cimet prihaja s Šrilanke, vzgajajo pa ga med drugim tudi na Kitajskem, v Indoneziji, Viet­namu, Indiji, Braziliji in Egiptu.

Zdravilo za prehlad in gripoZunanja skorja drevesa nima

zdravilnih učinkovin, te so samo v notranjem rjavkastordečem delu. Ta vsebuje veliko antioksi­

dantov in eteričnih olj ter ima zato številne ugodne učinke na orga­nizem. Blagodejno vpliva na preb­avo, povečuje tek, izboljšuje krvni obtok, blaži menstrualne krče in bolečine v sklepih, čisti ustno vot­lino in še bi lahko nadaljevali. V tradicionalni kitajski medicini je cimet slovel kot zdravilo za preh­lad in gripo, revitaliziral pa naj bi tudi živce in kri.

Obogati okus mesnih jediČeprav se v evropskih deželah

ta dišeča začimba večinoma do­

Bližajo se prazniki in iz domačih kuhinj že diši po novoletnem pecivu, vsaj tam, kjer si še vzamejo čas, da se družina zbere, ko mama zamesi testo in otroci z drobnimi prsti pomagajo oblikovati različne kolačke, piškote, kroglice … Ene za v usta in druge za na božično drevo.

»V Deželi medenjakov je bi­lo skoraj vse narejeno iz mede­nega testa. Griči so bili mehki in lepo zapečeni. Hiše so bile trdne in so dišale po cimetu. Reka stopljenih bombonov se je vijugala po hrustljavi rečni strugi. Iz medenega testa so bile smreke in hribi in sonce in skoraj vse, razen oblakov. Oblaki so bili iz sladkorne pene …« Tako pripoveduje zgodba o dveh medenjakih, Lizi in Hrustku, ki se iz Dežele medenjakov odpravita v svet, izpod peresa Jane Bauer. Še ka­ko primerno branje za malčke v zimskih dneh. In če bo mama zraven postregla še medenjake in topel čaj …

Božični medenjaki kot iz pravljice za otroke

Bržkone najstarejše pecivoČeprav nas reklame

prepričujejo, da sladoled ne odhaja s poletjem, pa pozimi vendarle bolj teknejo sladice, ki pogrejejo naše trebuščke.

Značilno zimsko pecivo so gotovo medenjaki. To je najbrž najstarejši kolač pri nas, saj je bil takrat, ko Evropa še ni poznala sladkorja, med edino sladilo. Preden so odkrili sredstvo za

vzhajanje, so bili medenjaki si­cer trdi kot kamen, vendar nikoli toliko, da se jih ne bi dalo pojesti. Sicer pa se tudi današnjim gos­podinjam peka včasih ponesreči, pa nič hudega, če niso čisto me­

[ medeNI decembeR ] Obogateni z aromatičnimi začimbami ogrejejo telo, hkrati pa nas z medeno sladkobo sproščajo in umirjajo

V Deželi medenjakov je bilo skoraj vse narejeno iz medenega testa, pravi znana slovenska pravljica izpod peresa Jane Bauer.

FINANCE CLUB 47

RECEPT

Cimet je začimba, ki pričara p raznično razpoloženje

daja le pri pripravi slaščic, pa se v kuhinjah severnoafriških dežel in Bližnjega vzhoda uporablja tudi pri različnih slanih jedeh. Mleti cimet bo obogatil okus mesnim jedem, denimo iz jagnjetine, piščančjega in mletega mesa. Za svečane priložnosti poskusite pečeno jagnjetino po maroško in jo marinirajte z mešanico začimb iz nasekljane čebule in česna, kumine, cimeta, ingverja, čilija v prahu in žafrana. Postrezite jo z omako iz suhih siv, medu in ci­meta ter popečenega sezama in mandljev. Privoščite si purana po egipčansko in popečenemu puranovemu mesu dodajte malo rozin, suhih marelic in cimeta, zraven pa ponudite kuhan riž. Mletemu mesu dodajte riž, mleto papriko, cimet in koriander ter iz te mase oblikujte kroglice, jih popecite in uporabite kot dodatek bistrim juham. Z maso mletega mesa, jetrc, čebule, riža, pinjol, posušenih smokev in kostanja z dodatkom cimeta in klinčkov nadevamo purana ali raco, z nadevom iz mandljev, posušenih dateljnov, riža, čebule, peteršilja in cimeta pa postrvi ali skušo.

Zelenjava malo drugačeCimet se odlično prileže tudi

jedem iz zelenjave, sadja in žit. Zelenjavo po izboru (čebula, paradižnik, korenje, krompir, grah, bučke) popražite s paličico cimeta in ponudite s kuskusom ali rižem. Nariban korenček in narezano kumaro lahko preli­jete s solatnim prelivom iz li­moninega soka, cimeta, ingverja, medu, oljčnega olja in popra. Če temu dodati še v vodi namočene rozine in popečene lističe man­dljev, boste dobili okusno malico. Hladno narezana pečena gos bo odlično teknila s solato iz nare­zane pomaranče z lističi mete in mandljev ter ščepcem mletega cimeta.

Sladice in pijačePri nas pa cimet uporablja­

mo predvsem pri pripravi slad­kih in sadnih jedi. S celim ci­metom odišavimo in začinimo kompote, mlečne pijače, ku­hano vino, z mletim pa priprav­ljamo pecivo in ga dodajamo v razne mlečne in močnate jedi. Uporabljamo ga tudi za posip sadnih cmokov. Cime­

tove palčke dodajamo vročim napitkom – kavi, kuhanemu vinu in vroči čokoladi za boljšo aromo. Cimet se najpogosteje uporablja pri sladicah s sad­jem in semeni, denimo pri jabolčnem in slivovem zavitku, baklavi, kompotih in džemih. Eksotično sadje (ananas, man­go, papaja), popečeno na maslu ter z dodatkom medu, ruma in cimeta, jogurtovim sladoledom ali zgolj z jogurtom, je lahko odlična pika na i svečanega obroka. S cimetom gredo do­bro skupaj sadne omake, po­nudimo pa jih zraven sladoleda in sladkega peciva. Izjema je le kiselkasto sadje, denimo borovnice in višnje, ki jih lahko ponudimo tudi k mesu, denimo k svinjini. Omaka iz cimeta na osnovi mleka, jajc in smetane se ponuja s pudingi, tortami, sladoledi in zavitki. Kot že rečeno, tudi pijače prijatelju­jejo s cimetom. Kavi obogatimo okus z malo pomarančne lu­pine, vanilijevega sladkorja in cimeta. V zimskih mesecih pa ne pozabite cimeta dodati čaju, punču in kuhanemu vinu.

www.finance-on.netFINANCE, petek, 15. decembra 2006

Božični medenjaki kot iz pravljice za otroke

hki in voljni. Bolj je pomembno, da so narejeni doma.

Medenjaki v vrtcu Medenjaki lahko nadomes­

tijo tudi plastično bleščavo in

okrasje, kakršno nam ponujajo v trgovinah. Lahko so ljubki okraski za božično drevesce. Tistim, ki so v kuhinji malce nespretni ali pa si ne vzamejo dovolj časa, so lani domače vzdušju z medenjaki poma­gali ustvariti v Viških vrtcih. Tam so namreč ves december govorili o medu, olepšali igral­nice z okraski, ki so jih izde­lali sami, iz satovja so nastale sveče, z vzgojiteljicami so pekli medenjake. Skupaj s starši pa so naredili tudi čisto pravo sladkorno medeno hišico iz pravljice o Janku in Metki. V vrtcu ni bilo ene same bleščice ali umetnega okraska, vendar je bil to eden najlepše okrašenih prostorov daleč naokrog. Tudi za malčke, kar tako ali tako največ šteje.

Z medenjaki in jogo do boljšega počutja

Da medenjaki niso le stvar slad­kosnednosti, nas je prepričala Daša Lakner, učiteljica joge, ki pravi, da je prehrana še kako pomembna za vzpostavljanje ravnovesja telesa in duha. Zaupala nam je, da se peke

medenjakov loti celo sama in da najbolj uživa, ko se po njeni kuhinji razširi vonj aromatičnih začimb. Njen recept je ravno zaradi teh začimb bržkone nekaj posebnega, zato smo ga zapisali. Pa poglejmo, kako se prepletajo slastni meden­jaki z vadbo joge, o čemer lahko več preberete na spletni strani www.djoga.com.

Aromatične začimbe telo pogrejejo

V teh kratkih zimskih dneh, ko pogrešamo toplino sonca, nam še toliko bolj prija hrana sladkega okusa, ki poživi naše telo. Seveda pa je pomembno, kakšne dobrote izberemo za naše razvajanje. Daša je prepričana, da medenjaki, ki so polni aromatičnih začimb, telo ogrejejo, pospešijo presnovo, hkrati pa nas s svojo medeno sladkobo sproščajo in umirjajo ­ torej vzpostavljajo ravnovesje v telesu. Po jogijski tradiciji take jedi zaradi pozitivnih učinkov uvrščamo med “hrano satve”, ki krepi zdravje, radost, odpornost. Glavni predstavniki “satvične” hrane pa so seveda

V tradicionalni kitajski medicini je cimet slovel kot zdravilo za prehlad in gripo, revitaliziral pa naj bi tudi živce in kri.

[ mEdENI dECEmBER ] Obogateni z aromatičnimi začimbami ogrejejo telo, hkrati pa nas z medeno sladkobo sproščajo in umirjajo

Dašini medenjaki Sestavine:

•500 g moke•150 g rjavega sladkorja•ščepec soli•2 žlički pecilnega praška•2 jajci•150 g masla•200 g medu•1 vanilijev sladkor1/2 žličke muškatnega oreščka•1 žlička zmletih nageljnovih žbic•2 žlički cimeta•1/2 žličke zmletega koriandra•1/4 žličke ingverjalimonina lupinica

Vse sestavine zmešamo. Testo naj počiva eno uro. Z žličko oblikujemo medenjake in jih naložimo na pekač. Lahko jih okrasimo še s suhim sadjem ali oreščki. Pečemo pri 200 stopinjah Celzija 10 minut.

Daša Lakner, učiteljica joge, pravi, da je prehrana še kako pomembna za vzpostavljanje ravnovesja telesa in duha. Zaupala nam je, da se peke medenjakov loti celo sama in da najbolj uživa, ko se po njeni kuhinji razširi vonj aromatičnih začimb.

Lidi

ja V

inko

vič

sadje in zelenjava, ki ne smejo manjkati v našem jedilniku.

»Še boljše počutje boste seveda dosegli z redno fizično dejavnostjo. Joga, ki harmo­nizira telo in duha, nas fizično okrepi in nam umiri misli, je v kombinaciji z zdravo prehrano najboljša vadba za močan imunski sistem,« pravi Daša in k receptu še doda: »Privoščite si torej doma pripravljene meden­jake, ki s svojim vonjem prepojijo ves prostor. Uživajte v peki ­ če boste pekli z ljubeznijo, bodo zagotovo dobri!«

V Deželi medenjakov je bilo skoraj vse narejeno iz medenega testa, pravi znana slovenska pravljica izpod peresa Jane Bauer.

INGVER

Medenjake lahko obogatimo z različnimi začimbami, denimo z ingverjem. Ta je prijetnega vonja in nekoliko pekočega, a hkrati sladkastega okusa. Ingver je tudi antidepresiv, deluje poživljajoče in baje tudi pospešuje presnovo, in čeprav to ni znanstveno dokazano, naj bi imel tudi afrodiziačno delovanje, zato je kot nalašč za praznične dni.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

oglas_finance_dec_2006_K.pdf 13.12.2006 16:52:57

Obdarovanje naj bo za vso družino nekaj posebnega, svečanega, ne pa stres in na-glica, ker je treba vse post-oriti tik pred zdajci. In takšno razpoloženje je pravzaprav največ, kar lahko podarite sebi in drugim.

1. Predpraznične nakupe poskušajte jemati kot zaba-vo in ne kot obveznost, ki jo pač morate opraviti. Po nakupih pojdite v družbi, tako se vam bo vse skupaj zdelo bolj preprosto, pred-

Načrtujmo praznične nakupePraznični december se preveša v drugo polovico in nakupovalna mrzlica se počasi končuje. A ne za vse, za zamudnike oziroma tiste, ki radi nakupujete v zadnjem hipu, se šele začenja. Ob tem vam svetujemo, da si naredite načrt nakupovanja. Tako boste do lepih daril prišli v precej krajšem času, nakupovanje pa bo veliko manj stresno.

vsem pa zabavneje.2. Odločite se, koliko časa

(dni) nameravate posveti-ti temu opravilu. Ne post-avite si utopičnih ciljev, zelo malo verjetno je, da vam bo vse uspelo v enem popoldnevu.

3. Določite si zgornjo mejo denarja, ki ga namera-vate odšteti za darila, in se tega poskusite držati. Kaj hitro se lahko zgodi, da vas praznično okrašene stojnice in trgovine za-peljejo k neracionalnemu nakupovanju.

4. Najprej razmislite, s čim želite obdarovati člane družine, sosede, sodelavce, znance … Nato naredite seznam daril in se ga kar najbolj držite.

5. Veliko časa vam bo gotovo vzelo kupovanje daril za najdražje. Zato prej dobro razmislite, kakšno darilo bi jih razveselilo.

6. Za velike družine je primer-no tako imenovano verižno obdarovanje. Člani družine

se odločijo, da bo vsak ku-pil eno, morda malce večje darilo za enega družinskega člana. Pri tem se je seveda treba dogovoriti, kdo bo ob-daroval koga, da se ne zgodi, da kakšen član ostane brez. Seveda so pri tem izjema otroci, ki jih moramo ob-vezno obdarovati.

7. Če vas letanje po trgovinah spravlja v obup, pojdite na splet in tam v miru izberite darilo. Vse več je namreč spletnih trgovin, v katerih lahko brez večjih težav najdete različna darila: od zabavne elektronike, igrač, knjig do … Neredko pa la-hko z nakupom prek spleta tudi prihranite, saj spletni ponudniki še zlasti v pred-novoletnem času ponujajo vrsto ugodnosti.

8. Lahko pa se obdarovanju pre-prosto odrečete ter obvestite prijatelje in znance, da boste denar, ki bi ga namenili za božično-novoletna darila, po-darili v dobrodelne namene tis-tim, ki ga res potrebujejo.

kosaki oglasi januar kriv 12/11/06 8:14 AM Page 2

Composite

C M Y CM MY CY CMY K

Vse do božiča bo tudi po Slovenji potekala zanimiva akcija zastonj objemov. Smisel akcije, ki se je porodila pred dvema letoma v Avstraliji je podarjanje objemov naključnim mimoidočim in s tem širjenje pozitivne energije in veselje; prostovoljci se zbirajo na javnih mestih in v rokah držijo

transparente, na katerih piše “Podari objem” ali “Zastonj objem”.

Nasmejani prostovoljci se bodo za pred božični dan 24.decembra odpravili na ulice vseh prestolnic Evropske unije s transparentom ZASTONJ OBJEM (FREE HUGS) in ljudem ponudili košček sebe.

Zastonj objemi tudi pri nas