Četrtek, 15. maja 2014, št. 93 www.finance.si

Dobro počutjeO

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Maja se začne sezona sproščenega druženja na številnih piknikih v naravi

mesecih končno postane topleje, narava pa se spet okranclja v vesele barve. Bolj se bližamo poletju, bolj na travniških jasah in ob naših številnih rekah, kjer se zbira-jo vesele družbe, diši po pečenem mesu.

Za romantični piknik v dvoje ni potreb-na posebna priprava. Med potjo se ustavi-mo na bencinskem servisu, za drobiž kupi-mo majhen instantni žar za enkratno upo-rabo in oglje, iz hladilnika vzamemo klo-baso ali zavojček pripravljenih čevapčičev, pod pazduho stisnemo steklenico vina, do-damo nekaj pločevink piva in že smo prip-ravljeni. Samo še pravšnji kotiček poiščemo.

Prostori za piknike kot tržna nišaKer je kurjenje v naravi seveda lahko zelo de-likatna, če že ne nevarna reč, so iznajdljivi gostinci in posamezniki »piknikiranje« spre-menili v posel. Na primernih, lepih in raz-meroma zavarovanih kotičkih po vsej drža-

Na belem travniku pred blokom se je na ognju vrtelo malo prase, rakija pa je dodatno grela može, ki so z lopata-mi zasneženo sosesko spreminjali v pravljično zimsko mesto.

Bilo je pred več zimami, ko sem se po celo-nočnem hudem sneženju iz mestnega sre-dišča, zakopanega v sneg, s težavo prebil do obrobnih Fužin, kjer sem obljubil pomoč prijatelju pri urejanju stanovanja ob selitvi. Medtem ko je bilo vzdušje v mestu mrtvo, ko so meščani za zapečkom čakali zimsko služ-bo, da jih spravi iz sneženega oklepa, je bi-lo v predmestju veselo, malone praznično. Čiščenje svojih pragov, parkirišč in dvorišč so prebivalci spremenili v pravi krajevni pi-knik. Najprej sta se pred hišo na čiku spon-tano dobila dva soseda, prišel je še tretji, pa četrti in peti. Majajoče z glavami so gledali v debelo belo odejo. Nato je padla pripom-ba, pa dogovor, nekdo je prinesel žar, dru-gi je razsekal staro odrabljeno omaro v kle-ti, tretji je na rami pritovoril prase, četrti ki-lo čevapčičev in rakijo. Mame so brž spekle burek, skuhale vino, kmalu je bil zasneženi travnik med sivimi bloki poln rajajoče de-ce, ki se je kepala, postavljala snežene mo-že in trdnjave, možje pa so jim s pločnikov in parkirišč z lopatami nenehno dostavlja-li nove in nove zaloge snega. V času kosila je bila okolica blokov očiščena, prase lepo zarumenelo, lica krajanov, ki so se že v le-pem številu zbrali okoli ognja, pa zadovolj-no zardela. Obnavljala so se stara prijatelj-stva, sklepala nova, zakopale sosedske za-mere, kljub januarskim nizkim tempera-turam so se medsoseski odnosi vse bolj og-revali. Zimski in nato še poletni pikniki so postali tradicionalni del dogajanja v soseski. Prijatelj, ki že več let živi v tem delu mesta, je pred nedavnim pripomnil, da se je vzduš-je v nekoč razvpitem »ljubljanskem getu« v teh letih precej zmehčalo.

Maja se začne sezona piknikovPikniki sicer ostajajo domena toplejšega letnega obdobja, še najbolj veselo se raz-plamtijo v maju in se razvlečejo tja proti preddopustniškemu juliju, ko po turob-nih zimskih in deževnih spomladanskih

vi so uredili bolj ali manj prikupne prostore, ali za manjše družinske piknike ali pa za pra-ve nedeljske množične družabne dogodke, kjer je poskrbljeno za vse okuse in starosti. Moški imajo še svoj prostor za nogomet, ne-kaj mlajši za košarko, ženske za badminton in sončenje, otrokom sta na voljo peskovnik in tobogan … Piknik je postal pojem sprošče-nega druženja, kraj za spletanje novih in ob-navljanje starih prijateljstev, v podjetjih pri-ložnost za utrjevanje medsebojnih odnosov, za podjetne pa tudi razmeroma dober posel.

Po vsej Sloveniji imamo tako že več kot dva tisoč posebej za piknike urejenih pro-storov, lepo število jih najdemo na spletni strani www.piknik-prostor.si.

Klasika so še vedno čevapčičiKot smo izvedeli od profesionalnih or-ganizatorjev piknikov, na željo večine gostov še vedno na žar vržejo največ

Bolj se bližamo poletju, bolj na travnikih, jasah in ob številnih rekah, kjer se zbirajo vesele družbe, diši po pečenem mesu

Po vsej Sloveniji imamo že več kot dva tisoč posebej za piknike urejenih prostorov, lepo število njih najdemo na spletni strani www.piknik-prostor.si.

Angleži so se piknikov veselili že pred stoletji

" Da smo Slovenci pravzaprav že dol-go del Evrope, dokazujejo že navade in običaji, ki jih gojimo skupaj z naro-di stare celine. Medtem ko so aristok-ratski Angleži že pred stoletji na svo-jih posestvih in vrtovih prirejali za družabno življenje zelo pomembne piknike (angleška beseda, ki se je udomačila tudi pri nas, pomeni skup-ni obed na prostem), so se plebejski slovenski rokovnjači zbirali v goz-dovih ter v kotlih kuhali golaž ali pa na ognju obrnili kakšno zaplenjeno aristokratsko divjačino, domačo ko-koš ali jagnje.

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidarsic@finance.si

Avtor prispevkov:Vlado KadunecTel.: 041 265 995

Trženje:Polona KoštomajTel.: 30 91 532E-pošta: polona.kostomaj@finance.si

Lektoriranje: FinanceRačunalniški prelom: Finance

Dobro počutje je oglasna priloga časnika Finance.

Četrtek, 15. maja 2014, št. 93 www.finance.si

Maja se začne sezona sproščenega druženja na številnih piknikih v naravi

Marko Mrak, kondicijski trener in trener fitnesa:Namesto hoje raje tecite, v rekreacijo vključite tudi dviganje uteži, razgibalne vaje, vsekakor pa tudi vsaj pet minut za ohlajanje in raztezanje mišic.

Značilen vonj, ki gre skupaj s piknikom, je za večino se-veda tisti po pečenem me-su. Vse večkrat pa se zapri-seženim mesojedcem na pik niku pridružijo tudi ve-getarijanci ali vegani ozi-roma ljudje, ki zaradi zdra-vstvenih, ekoloških, ver-skih ali drugih razlogov pač ne uživajo mesa.

»Ko priredim piknik zase in še nekaj prijateljev, ki ne jemo me­sa, poskrbim za hrano pač ta­ko, da naredim več vrst solat, nekaterim dodam tudi ajdovo kašo, testenine, riž, krompir, ječmen, lečo, obvezno pa sku­ham tudi ciganski golaž. Prip­ravim ga enako kot pravi golaž oziroma pasulj, le da namesto mesa skuham močno mešani­co fižola in veliko korenja, do­dam morda še kakšno papriko, tofu in začimbe po izbiri. Na ža­ru spečem tudi zelenjavo, papri­ke, jajčevce, bučke, gobe ali pa iz teh sestavin naredim kar na­bodalo. Papriko na žaru lahko napolnimo z raznovrstnimi na­devi, denimo z mešanicami ri­ža, kaše ali kuskusa, pripravlje­nimi s česnom, čebulo oziroma začimbami in sestavinami po izbiri. Večkrat v pečici spečem pito iz narezanih jajčevcev, pa­

radižnika, koščkov sira, dodam baziliko in še kakšno začimbo. Ali pa naredim zelenjavni pol­pet, lahko oblikovan tudi kot čevapčič, ki ga skupaj drži ajdo­va kaša ali polenta,« smo zdru­žili nekaj zapisov s spletnih fo­rumov, ki razkrivajo, da lepo število ljudi na piknikih uživa, ne da bi jedli mesne čevapčiče in ražnjiče.

Receptov je ogromnoČe pobrskamo po spletu, torej najdemo kopico brezmesnih re­ceptov, primernih za piknik, ne­kaj pa mi jih je zaupala kar pri­jateljica. Na primer ražnjič iz na­vadnega ali dimljenega tofuja z bučkami, paprikami in para­dižnikom spečemo na žaru ozi­roma plošči. Ali skuhano čičer­ko grobo zmiksamo, masi doda­

mo naribano bučko, čebulo, če­sen, jajce, drobtine oziroma se­stavine po svoji domišljiji, nato pa oblikujemo čevapčiče in jih vržemo na vročo rešetko.

Enako lahko naredimo iz na­rezanih in popečenih jajčevcev, bučk, gob, čebule, česna, ki jih vmešamo v ohlajeno maso iz kuhane kvinoje, primešamo na koščke narezan paradižnik, pečeno papriko, črne olive, do­damo začimbe (origano, peter­šilj …) po svojem okusu ter vse skupaj zlepimo z jajcem. Maso damo v pekač in na 200 stopi­njah Celzija pečemo približno 30 minut, če pa nam je uspelo narediti gostejšo maso, jo lah­ko , oblikovano v polpete, vrže­mo kar na ogenj.

To nedeljo vabljeni na VegafestZ zadnjimi recepti smo že kar precej zavili tudi na veganska pota. Če smo vam vzbudili za­nimanje za tovrstne specia litete, lahko to nedeljo v ljubljanskem Mostecu obiščete Vegafest oziro­ma veganski piknik, kjer se bo­do na stojnicah predstavili raz­lične organizacije, trgovine in društva ter v pokušino ponudi­li veganske tortilje, pleskavice, burgerje, falafle, za posladek pa bodo tudi slaščice in sladoled.

Misija mogoče: piknik brez mesa

"Na spletu najdemo ogromno brezmesnih receptov za jedi, primerne za piknik.

www.hervis.si

Izberite močnega eksperta za težave z glivicami.

za NOHTE

Ekspert za glivične o

kuž b

e

Excilor je medicinski

pripomoček.

Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, SlovenijaSI1402176777, informacija pripravljena: februar 2014.

www.lek.si

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

za KOŽO

Oglas za laicno javnost_Finance_DobroPocutje_129x179.indd 3/25/14 11:08 AM STRAN 1Oglas za laicno javnost_Finance_DobroPocutje_129x179.indd 3/25/14 11:08 AM STRAN 1Oglas za laicno javnost_Finance_DobroPocutje_129x179.indd 3/25/14 11:08 AM STRAN 1Oglas za laicno javnost_Finance_DobroPocutje_129x179.indd 3/25/14 11:08 AM STRAN 1

Piknik je postal pojem sproščenega druženja, kraj za spletanje novih in obnavljanje starih prijateljstev, v podjetjih priložnost za utrjevanje medsebojnih odnosov, za podjetne pa tudi razmeroma dober posel.

THIN

KST

OCK

mesa. Klasika so čevapčiči, pleskavice, ražnjiči in kotleti, okoli deset odstotkov jih ima raje ribe, popeče pa se tudi vse več zelenjave, gob in kakšen kos sira.

Meso vseh vrst pripravijo že dan prej, ga posolijo, popoprajo, dodajo še maja­ron, rožmarin ali timijan, da je okus pol­nejši in da lepše zadiši. Najboljša riba je tis­ta, ki je le potresena s soljo, v trebuhu pa ima vejico rožmarina. Marinade, česen ali druge začimbe le uničijo pravi okus ribe.

Za majhne skupine je še primerno peče­nje na oglju in drveh, ki dajo lepši vonj, je­dem pa tudi boljši okus. Ko pa na piknik pri­de več (sto) povabljenih, se zaradi enostav­nosti priprave žara in vzdrževanja primer­ne toplote peče na plinu in železnih ploščah.

Na ljubljanskem območju gredo ribe bolj slabo, smo slišali. Tudi na Gorenj­skem in Dolenjskem prisegajo bolj na klasiko. Zadnji pred glavno jedjo še radi

prigriznejo tradicionalno belokranjsko pogačo, Štajerci pa bograč. Na Primor­skem je na vroči plošči nekaj več rib, še najraje imajo sardele in kalamare, dru­god po Sloveniji pa ljubitelji rib na žar naj­raje vržejo postrvi.

THIN

KST

OCK

www.finance.si Četrtek, 15. maja 2014, št. 9320 OGLASNA PRILOGA

Vabljeni na sveËano podelitev tradicionalnega izbora Poslovni avto leta 2014, ki bo razglasil najboljše med odliËnimi v petih kategorijah:

menedžerski avto, poslovni avto, službeni avto, mali službeni avto in eko avto.

Bodite v družbi nagrajenih, v sredo, 28. maja, ob 20.30, na gradu Jable (Loka pri Mengšu).

Za veËerno popestritev bo poskrbel Esperanto, projekt pevke in skladateljice Mateje StariË.

Dogodek je brezplaËen!

Zaradi zagotovitve prostih mest vas prosimo za pisno prijavo na e−naslov barbara.bencina.coz@finance.si

Generalni sponzor:

Organizator:

I D E J ANAJPODJETNIŠKA

2013/14

Glasovanje in prijava na dogodek:www.finance-akademija.si/npi14

Kdo bo letošnji zmagovalec izbora Najpodjetniške ideje 2013/14?

Osrednji sponzor: Partner izbora: Sponzor zakljuËnega dogodka:

O zmagovalcu odloËate tudi vi. Za svojega favorita lahko glasujete preko spleta.

Zmagovalec bo znan na zakljuËni prireditvi, ki bo 20. maja 2014, v hotelu Lev v Ljubljani.

Udeležba je brezplaËna.Vljudno vabljeni!

»Sprehod je res bolje kot nič, ni pa ležerna hoja do-volj, da bi spodbudila op-timalen odziv telesa, da bi se telo prebudilo, da bi se živčno-mišične povezave okrepile, raven hormonov zvišala in da bi srce znalo iztiskati kri tudi pri višjem utripu,« pravi Marko Mrak, kondicijski trener iz Stu-dia Marko Mrak.

Organizem nujno potrebuje bolj intenziven dražljaj, da se zbudi. Tudi premagovanje psi-hičnega stresa bo lažje, če boste telesno bolje pripravljeni. »Kon-dicijski trenerji razmišljamo ce-lovito: bolj redno in intenzivno vadimo, bolje se počutimo, bolj smo mladostni in polni energi-je. Naj še tako iščemo različne izhode, ostaja dejstvo, da z niz-ko intenzivnostjo razmigava-nja telesa pač ne moremo do-seči neke solidne stopnje teles-ne pripravljenosti,« je neizpro-sen Marko Mrak.

Manj časa, večja intenzivnost

Ključ do boljšega počutja se skriva tudi v pravilnem pristo-pu k vadbi. Pomembno je, ka-ko in koliko časa jo izvajamo. Trend zadnjih let se vse bolj nagiba v prid intenzivnejše-mu treningu, ki traja manj kot uro, a je poudarjeno intenzi-

ven. Kot pravi sogovornik, je sprehod dober le za duševno sproščanje in umiritev, nima pa resnejšega vpliva na orga-nizem. »Torej namesto hoje ra-je tecimo, v rekreacijo vključi-te tudi dviganje uteži, razgibal-

ne vaje, vsekakor pa tudi vsaj pet minut za ohlajanje in raz-tezanje mišic, da se telo poča-si vrne v biološko stanje miro-vanja. Pomembna je tudi po-stopnost treninga, količina in napor naj se počasi, a vztrajno

Če se hočete bolje počutiti, se morate malo spotitiSprehod je dober le za duševno sproščanje in umiritev, nima pa resnejšega vpliva na organizem

Brez vode kot najpomemb-nejšega hranila lahko člo-vek zdrži od dva do tri dni, brez drugih hranil pa tu-di več tednov. Priporočlji-vo je, da oseba, ki ne izvaja zahtevnejših delovnih ali športnih dejavnosti, dnev-no zaužije približno 2,5 lit-ra tekočine.

Že odstotek ali dva dehidrira-nosti načne telesno zmogljivost in vodi v pregretje organizma, kar lahko hitro povzroči vro-činsko izčrpanje ali celo vro-činski udar. Pri izgubi več kot 10 odstotkov tekočine lahko že nastopi vročinska kap ali celo smrt. Med športno dejavnostjo dvoodstotna dehidriranost po-meni vsaj 20 odstotkov slabši športni dosežek. Ustrezna hi-dracija organizma olajša pra-vilno delovanje ledvic, pri de-hidraciji pa se v telesu nabirajo strupene snovi, zaradi česar je naš urin temno rumene barve

in gostejši kot običajno. Če smo pravilno hidrirani, je urin svet-lo rumen ali brezbarvnen. To je najpreprostejši test za ustre-zno hidriranost.

Moški potrebujejo več vodeVoda v povprečju pomeni približno 60 do 70 odstotkov telesne teže človeka. Količina tekočine v telesu je sicer odvi-sna od spola, starosti, telesne teže in sestave ter višine. Tri četrtine vode so v mišicah – zaradi večje mišične mase je imajo moški več –, preostala četrtina vode pa je v kosteh. S starostjo se z uplahovanjem mišične mase odstotek teko-čin v telesu zmanjšuje.

Voda sodeluje v številnih procesih, ki potekajo v člo-veškem telesu; je predvsem sredstvo za prenos snovi po telesu, gradnik pri celičnem metabolizmu, seveda pa je odločilna pri termoregulaci-

ji telesa. Ko ob dvigu telesne temperature začnejo delova-ti znojnice, se na koži izloča znoj, ki jo hladi. Hladnejša ko-ža v podkož j u ohlaja kri, ki ob kroženju ohlaja telo. Posledi-ca takega »vodnega hlajenja« je seveda izguba večje količi-ne tekočine.

Telesno tekočino največ izgubljamo z urinom – dnev-no izločimo od liter do liter in pol tekočine. Z znojenjem skozi kožo izpuhti še pol litra ali kakšen deciliter več, z di-hanjem pa gre iz našega orga-nizma med dva in tri decilitre tekočine. Tudi z odvajanjem blata izgubimo dober decili-ter do dva telesne tekočine.

Tekočino dobimo tudi v hraniPotrebam po tekočini v tele-su zadostimo z rednim uživa-njem tekočin, hrane in s pre-snovnimi procesi, ko se med telesno dejavnostjo razgraju-

Kakšne barve je vaš urin?

" Najbolj primeren tek je tisti, med katerim še lahko pogovarjate s sotekačem.

www.finance.si Četrtek, 15. maja 2014, št. 93 DOBRO POČUTJE 21

Če se hočete bolje počutiti, se morate malo spotitiSprehod je dober le za duševno sproščanje in umiritev, nima pa resnejšega vpliva na organizem

Kakšne barve je vaš urin?

povečujeta. Postopnost pome­ni, da boste svojemu telesu da­li dovolj časa, da se prilagodi na intenzivnejše dražljaje in se izogne nepotrebnim zaple­tom s poškodbami,« pravi so­govornik.

Redni trening omili težave

Zaradi sedečega življe­nja oziroma slabe sinergije mišic je ena od najpogostej­ših težav sodobnega člove­ka kronična bolečina hrb­

tenice, ki se še posebej raz­vije v zrelejših letih, tu pa so še obolenja srca in ožilja, povišan holesterol ali krvni tlak in še vrsta drugi sodob­nih bolezni. Delujmo pre­ventivno. S sodobnimi pre­

mišljenimi metodami vadbe oziroma rednega rekreacij­skega treninga se da te teža­ve že precej omiliti.

Čudežne formule niČarobne formule za takoj­

šnje boljše počutje torej ni – kolikor truda vložite, toliko re­

zultatov bo vidnih. Pri odloča­nju o večji intenzivnosti trenin­ga oziroma izboru vaj je odlo­čilno tudi, ali si želite izboljšati zdravje, shujšati, okrepiti miši­ce ali le obdržati težo. Tak nas­vet vam lahko da izurjen kon­dicijski oziroma fitnes trener.

Zmerna vadba je aktivnost, pri kateri je dlje časa povišan srčni utrip, dobimo pa ga že pri hitri hoji ali vzpenjanju po sto­pnišču. Nekoliko intenzivnejša vadba je rahel tek. Za orienta­cijo: primeren tek je tisti, med katerim se še lahko pogovarja­te s sotekačem.

Pol ure vadbe pet dni na teden

Strokovnjaki priporočajo vsaj 30 minut zmerne vadbe pet dni na teden, ki jo lahko vk­ljučimo tudi v naše vsakdanje dejavnosti, kot so denimo ho­ja ali kolesarjenje v službo, ho­ja po stopnicah, čiščenje stano­vanja, dvigovanje na prste med pranjem zob ali pa, ne nazad­nje, nekaj daljše dvigovanje li­trske steklenice olja med gleda­njem televizije.

Bolj smo dejavni, manj je možnosti, da zbolimo. Seveda pa k dobremu počutju pripo­more tudi pravilna prehrana. Kar 80 odstotkov boljšega po­čutja izvira iz pravilne (zdrave, polnovredne) prehrane, 20 pa iz rekreacije.

Marko Mrak, trener fitnesa in kondicijski trener, meni, da bi bilo za začetnike najbolje, da bi sprehod popestrili z vmesnimi intervali hi-tre hoje, saj intenzivnejši trening spodbudi srce, da hitreje požene kri po žilah. Takole naj bi bil po njegovem predlogu videti sprehod:

"15 minut sprehoda "2 minuti intenzivnejšega intervala, pri katerem se zadihate "2 minuti sprehoda "2 minuti hitre hoje ali hoje v klanec "3 minute sprehoda "1 minuta hoje v klanec "5 minut sprehoda, da se srce umiri

Sprehod za začetnike

" Za boljše začetnike je po mnenju Marka Mraka dobra kombinaci-ja trimčkanja in hitre hoje, saj je obremenitev organizma že na višji ravni. Trimčkanje zagotovi boljši odziv srca, zbudi se živčno-mišič-na naveza. Mrak predlaga naslednji 45-minutni trening, ki vključu-je le 12 minut teka:

"15 minut hitre hoje "2 minuti trimčkanja ali »pogovorni« tek "2 minuti hitre hoje "3 minute trimčkanja ali »pogovorni« tek "2 minuti hitre hoje "2 minuti trimčkanja ali »pogovorni« tek "1 minuta hitre hoje "3 minute trimčkanja ali »pogovorni« tek "2 minuti hitre hoje "2 minuti trimčkanja ali »pogovorni« tek "1 minuta hitre hoje "10 minut hitre hoje

Trening za boljše začetnike

THIN

KST

OCK

" Najbolj primeren tek je tisti, med katerim še lahko pogovarjate s sotekačem.

Namesto hoje raje teci-te, v rekreacijo vključi-te tudi dviganje uteži, razgibalne vaje, vse-kakor pa tudi vsaj pet minut za ohlajevanje in raztezanje mišic.

"Marko Mrak, kondicijski trener in trener fitnesa

jejo ogljikovi hidrati. Najbolj primerna tekočina je voda, de­nimo čaji ali kava kot diureti­ki pripomorejo k izgubi teko­čine iz telesa.

Tudi s hrano, predvsem sadjem in zelenjavo, pripo­moremo k boljšemu ravno­vesju tekočin v telesu. Vendar s hrano vnesemo le okoli 20 odstotkov tekočine, preosta­lih 80 odstotkov pa z raznovr­stnimi (brezalkoholnimi) pija­čami. Mastna hrana in sladka­rije, ki vsebujejo zelo malo te­

kočine, k primernemu ravno­vesju ne pripomorejo. Izguba tekočine se dodatno poveča ob dietah z veliko vsebnostjo beljakovin in vlaknin oziroma nizkokaloričnih dietah, pres­lani hrani ter seveda pri življe­nju ali delu v posebnih razme­rah, kot so velika nadmorska višina ali visoka stopnja vlaž­nosti v ozračju. Takrat mora človek dnevno zaužiti tudi pet litrov tekočine in več.

Pijača ob športnih dejavnostihKer je voda redkejša od tele­snih tekočin, se hitreje ab­sorbira kot različni sokovi in podobne tekočine. Te so na­sičene s sladkorjem, ki jih te­lo začne prebavljati, kar od nas zahteva dodatno energi­jo. A čeprav strokovnjaki za hidracijo telesa prisegajo na vodo, telo za svojo optimal­no hidracijo pri dolgotrajnej­ših fizičnih naporih ne potre­

buje samo vode, ampak tudi minerale, ki jih izgubljamo z znojenjem. Prav zaradi tega so, kadar je napor dolgotra­jen, zelo primerni industrij­sko pripravljeni »oplemenite­ni« športni napitki, kot so izo­toniki, hipotoniki in hiperto­niki. Gre za napitke, ki so me­šanica vode, ogljikovih hidra­tov in elek trolitov. Ti se zaradi vezave z vodo hitro absorbi­rajo v telo in poskrbijo za pri­merno hidracijo telesa, zara­di vsebnosti sladkorjev pa še za hiter dvig energije.

Za boljšo hidracijo je pred športno vadbo vsekakor nuj­no popiti od tri do pet decili­trov tekočine, prav tako pa moramo poskrbeti za nado­mestitev izgubljene tekočine po športni dejavnosti. Pred vadbo in po njej se stehtajte, popijte pa pol litra tekočine za vsakih pol kilograma te­lesne teže, ki ste jo med vad­bo izgubili.

THIN

KST

OCK

" Potrebam po tekočini v telesu zadostimo z rednim uživanjem tekočin, hrane in s presnovnimi procesi, ko se med telesno dejavnostjo razgrajujejo ogljikovi hidrati. Najbolj primerna tekočina je voda.

Temno rumen urin in glavobol sta prvi in naj-pogostejši znamenji, da je naše telo dehidrirano in da morate takoj popi-ti kozarec ali dva vode.

www.finance.si Četrtek, 15. maja 2014, št. 9322 OGLASNA PRILOGA

medicina.Finan

ce.si

Medicina in LJUdJe | Petek, 25. aPriLa 2014 1

1,90 €

Orgazem

URADNA MEDICINA IN

KOMPLEMENTARNE

METODE:

Št. 2

APR. / mAJ / JUN. 2014

mediciNA.fiNANce.si

1 - krat na leto dajte

pregledati kri

Prihranite si lahko

marsikatero zdravstveno

Kaj pravi medicina o doživljanju, fiziologiji

in edinstvenosti orgazma

Soobravnava je možna,

priznavajo tudi zdravniki

080 15 80 / narocnine@finance.si / medicina.finance.si

Pogosti obroki ne pomagajo pri hujšanju / Tudi zdravniki vse bolj za medicinsko rabo konoplje / Propolis ima tudi

neposreden protitumorski učinek / Alergije na pelode trav: bo kmalu zadostovalo le cepljenje v treh odmerkih? / Zakaj

je domače surovo mleko bolj zdravo kot pasterizirano / Medicinska hipnoza: učinek je tudi v naših rokah / Uradna

medicina in komplementarne metode: soobravnava je možna

INTERVJU: s hematologom prof. dr. Samom Zverom o sedanjosti in prihodnosti krvnih bolezni

Na voljo v trafikah, bolje založenih prodajalnah časopisov in poštnih poslovalnicah.

»Visoka kakovost v raz-merju s ceno je največ-ja odlika priznane avstrij-ske blagovne znamke ko-les KTM, zato smo pred le-ti v testni prodaji želeli preveriti, kaj si o tem misli slovenski kupec. In kaj si misli, pravzaprav pove že to, da imamo danes v tr-govinah Hervis široko iz-biro koles te znamke – od mestnih in cross do tre-king, gorskih in tudi otro-ških,« nam je povedal Bo-štjan Jugovec, vodja naba-ve športne opreme v Her-visu.

Kolesa KTM so v Evropi pre-poznavna in priljubljena blagovna znamka. V pod-jetju znajo zaznati želje in potrebe kolesarjev. V nji-hovem razvojnem oddelku nenehno razvijajo izbolj-

šave, uporabljajo najbolj-še materiale in upoštevajo najnovejše smernice v kole-sarstvu. »Kolesa KTM imajo vse, kar imajo najboljša ko-lesa, le da za nižjo ceno,« je še dejal Jugovec. V Hervisu so za tiste, ki se jim je znam-ka priljubila, letos na svojih prodajnih policah pripravili še široko ponudbo dodatne kolesarske opreme, kot so torbice, nosilci bidona, tla-čilke in kolesarske majice s prepoznavno oznako te bla-govne znamke.

Kolo po meriZa dobro kolo, tudi za neko-liko zahtevnejše rekreativne kolesarje, je pametno odšte-ti vsaj od 400 do 500 evrov. V Hervisu poleg koles svoje blagovne znamke (Hervis) in znamke KTM prodajajo tudi kolesa drugih prizna-

nih proizvajalcev. Glede na široko ponudbo nakup pri-mernega kolesa terja izčr-pen posvet z izkušenim pro-dajalcem, ki bo znal prepo-znati želje in potrebe kupca. Ta mora predvsem vedeti, za kakšno vožnjo bo kolo upo-rabljal. Morda le za mestno vožnjo ali pa daljše rekrea-cijske izlete, bo kolesaril ve-činoma po asfaltnih površi-nah ali makadamskih, bo po-gosto zavil na stranske poti. Prodajalec na podlagi takih podatkov lahko izbere naj-bolj primerno kolo za kup-čeve potrebe; kolo po nje-govi meri.

Hitrost ali okretnostKolesarska industrija je na pritožbe uporabnikov, da so 26-colska kolesa, ki so bi-la nekdaj najbolj razširjena, prepočasna, pred približno

KTM – lepotec med kolesi, pa še dober jeV Hervisu so za tiste, ki se jim je znamka priljubila, letos pripravili še široko ponudbo dodatne kolesarske opreme

Od jutri do nedelje bo na otoku Krk tradicional-na tridnevna kolesarska avantura Krk spring bike adventure. Potekala bo v okviru akcije Rad imam pomlad na Krku.

Otok in mesto Krk sta v zad-njih letih čedalje bolj prepo-znavna na kolesarskem ze-mljevidu Hrvaške. To je re-zultat dolgoletnih vlaganj v cestno infrastrukturo in

edinstvenih naravnih bo-gastev, s katerimi se ta kraj ponaša. Tam najdete tudi te-matsko pešpot »Po poteh zla-tih kapljic krškega zaklada«, ki je poleg vsega naštetega odlična podlaga za še eno ne-pozabno krško spomladan-sko avanturo.

Avantura se bo začela v petek, 16. maja, ko bo na vrsti prva rekreativna kole-sarska tura, v soboto, 17. ma-ja, pa pripravljajo dve – špor-

tno in rekreativno, medtem ko bo tretji dan rezerviran za sprostitev – izredno sprošča-joča kolesarska tura bo na-mreč udeležence popeljala skozi slikovite kraje, idealne za kolesarjenje in tudi poho-dništvo.

S to prireditvijo mesto Krk zapira niz športnih spomla-danskih dogajanj in začenja s poletnimi, kot so Beach Balance, številne regate in znani Krčki sajam.

Jutri se začne krška kolesarska avantura

" Otok in mesto Krk sta v zadnjih letih vse bolj prepoznavna na kolesarskem zemljevidu Hrvaške.

www.finance.si Četrtek, 15. maja 2014, št. 93 DOBRO POČUTJE 23

HERVIS NAJVEČJI PRODAJALEC KTM KOLESV SLOVENIJI

ww

w.h

ervi

s.si

Peak XT 27,5gorsko kolo I 27,5“ | Alu 6061 okvir I 30 prestav I Suntour SF 14 XCM HLO 100mm vilice IShimano XT/Deore oprema I Shimano M 395 Disc 180/160 zavore

GORSKOKOLO LETA

664.99

949.99Z VKLJUČENIM30% POPUSTOM

Ponudba velja od 16. 5. do 19. 5. 2014oz. do razprodaje zalog.

30PRESTAV

XTmEnjAlnik

NA VSAKOLESA

*Popust velja samo od 16. 5. do 19. 5. 2014 v vseh trgovinah Hervis. Popust velja ob predložitvi kupona in kartice Hervis SportsClub. Popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo na VIP CENE in na izdelke označene s 1. ceno.

NA 1 IZBRANI

ARTIKEL

*Popust velja samo od 16. 5. do 19. 5. 2014 v vseh trgovinah Hervis. Popust velja ob predložitvi kupona in kartice Hervis SportsClub. Popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo na VIP CENE in na izdelke označene s 1. ceno.

NA 1 IZBRANI

ARTIKEL

*Popust velja samo od 16. 5. do 19. 5. 2014 v vseh trgovinah Hervis. Popust velja ob predložitvi kupona in kartice Hervis SportsClub. Popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo na VIP CENE in na izdelke označene s 1. ceno.

HERVIS SPORTSCLUB

HERVIS SPORTSCLUB

HERVIS SPORTSCLUB

Še niste članHervis SportsCluba?

*Popust velja samo od 16. 5. do 19. 5. 2014 v vseh trgovinah Hervis. Popust velja ob predložitvi kupona in kartice Hervis SportsClub. Popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo na VIP CENE in na izdelke označene s 1. ceno.

Pridite po kartico v najbližjo Hervisovo trgovino inprihranite pri vsakem nakupu.Včlanite se lahko takoj in brezplačno!

ww

w.h

ervi

s.si

KTM – lepotec med kolesi, pa še dober jeV Hervisu so za tiste, ki se jim je znamka priljubila, letos pripravili še široko ponudbo dodatne kolesarske opreme

tremi leti odgovorila z 29-col-skimi, ki zagotavljajo hitrej-šo vožnjo po asfaltnih in ure-jenih makadamskih poteh. A se je potem izkazalo, da so kolesa te velikosti prevelika za hitre manevre v ostrih za-vojih in razmeroma slabše stabilna pri bolj strmih spu-stih, zlasti po makadamu. Najnovejši odgovor kolesar-ske industrije je zato 27,5-col-sko kolo.

Za lagodno mestno vožnjo so sicer praviloma najbolj pri-merna 28-colska kolesa, lah-ko tudi 29-colska. Enako velja za treking kolesa, to so moč-nejša kolesa z dodatno opre-mo za daljša potovanja. Pri gorskih kolesih, s katerimi se večinoma vozimo po ne-urejenih poteh, in cross ko-lesih – hibridom gorskega in treking kolesa za rekreativno vožnjo tudi po lažjih neasfal-

tiranih poteh – pa so ustre-znejša 27,5-colska.

Dodatna opremaOkvir kolesa naj bo prime-ren velikosti kolesarja, pri podrobnostih pa velja pris-luhniti nekaj modrostim iz-kušenih poznavalcev. Zah-tevnejši in fizično krepkej-ši naj povprašajo po moč-nejših, dvoslojnih platiščih, močnejše naj bo tudi vzme-tenje. Za rekreativno vožnjo je popolnoma dovolj, če je to nameščeno le na sprednjih vilicah, saj so vzmetenja na zadnjih vilicah uporabna le pri res divjih gorskih spustih.

Običajna mestna in rekrea-tivna kolesa so težka približ-no 15 kilogramov, kolesa iz boljših materialov (alumi-nij), ki so tudi dražja (od 1.500 evrov naprej), pa tehtajo med 11 in 12,5 kilograma.

Če se poigravate z misli-jo, da bi imeli na novem ko-lesu diskaste zavore, naj na-mignemo, da izkušnje veči-ne resnih uporabnikov ko-les kažejo, da dobre stare čeljustne zavore priznanih proizvajalcev enako dob-ro opravljajo svojo nalogo. Če pa se že odločite za na-kup diskastih zavor, mora-te vzeti v zakup, da te pot-rebujejo skrbnejše vzdrže-vanje, ki ga je vsaj enkrat do dvakrat na leto dobro zaupa-ti preverjenemu kolesarske-mu serviserju. Bolj ročni si lahko omislijo svoje orodje za vzdrževanje diskastih za-vor, kar jih bo olajšalo vsaj za dodatnih 150 evrov.

Zanesljivost delovanja ko-lesa zagotavljajo sestavni deli priznanih proizvajalcev, vo-dilni je že vrsto let japonski Shimano.

Kolesar od nog do glave

" Za dobro počutje na kolesu so potrebna tudi prava oblači-la. Tekstil, primeren za kolesar-jenje, je poliester, ki omogoča optimalen prenos vlage na zu-nanjo stran in se tudi hitro suši. »Boljše majice so narejene iz približno 80 do 90 odstotkov poliestra in 10 do 15 odstotkov elastana, kar zagotavlja boljši oprijem telesa. Dobro je tudi, da ima majica nekaj priročnih že-pov, gumiran zaključek v pasu in odsevnike, da smo ponoči bolj vidni. Pod kolesarsko ma-jico svetujem še tehnično maji-co, ki prenaša znoj stran od te-lesa, na druge sloje oblačil, kar omogoča, da izhlapi oziroma da oblačila niso mokra. Bombažne majice niso primerne, ker osta-jajo mokre oziroma se dolgo su-šijo. Zelo pomembne so tudi ko-lesarske hlače, zlasti njihova po-dloga, ki preprečuje odrgnine pri daljšem kolesarjenju. Sodob-ni vložki iz gela odlično odvaja-jo vlago, so zračni, se hitro suši-jo in so enostavni za vzdrževa-nje. Premisliti je dobro tudi, ali naj bodo hlače z naramnicami ali brez. Pri modelu z naramni-cami je sicer ledveni del lepo za-ščiten, slabost pa je, ker se mate-rial tudi na tem delu rad napo-ji z znojem, vlažen ob vetru pri spustu po klancu pa ni najboljši za ledvice,« nas je z nekaj prak-tičnimi nasveti opremil Gregor Brdnik, vodja tekstilnega pro-grama v Hervisu, sicer tudi sam zagnan kolesar.

" »Kolesa KTM imajo vse, kar imajo najboljša kolesa, le da za nižjo ceno,« pravi Boštjan Jugovec, vodja nabave športne opreme v Hervisu.

" »Boljše majice so narejene iz približno 80 do 90 odstotkov poliestra in 10 do 15 odstotkov elastana, kar zagotavlja boljši oprijem telesa,« pravi Gregor Brdnik, vodja tekstilnega programa v Hervisu.