ZBDS-Strokovno posvetovanje»Informacijski viri in storitve knjižnic v elektronskem okolju«, Portorož, 24. - 26. 10. 2005

OHRANJANJE ELEKTRONSKIH VIROV ZA PRIHODNOST

Tomaž UlčakarCentralna ekonomska knjižnica

2

1 Razvoj družbe

Množična uporaba informacijske tehnologije

Informacije v elektronski obliki

Elektronski viri nadomeščajo tiskane vire

3

2 Delitev elektronskih virov

1. Izvorno digitalni (born digital)

že nastali kot digitalni

2. Digitalizacija novejših ali starejših analognih dokumentov

nastali največkrat s skeniranjem tiskov

Razvoj digitalne dokumente ogroža, da bodo nedostopni ali uničeni, če jih ne bomo ohranili

4

3 Pristop k ohranjanju elektronskih virov

Ohranjanje ali prezervacija - zagotoviti merila za trajni dostop in uporabnost vseh elektronskih virov

Ohraniti vse vidike:

prisotnost, oblika, ureditev in obseg ter vsebina

Začetne faze prikažejo vse vidike, ki jih je potrebno ohraniti, zato so postavljene zahteve prezervacije

5

5 Zahteve prezervacije

• Določiti objekt kot samostojno celoto

• Prezervacija fizične prisotnosti

• Prezervacija vsebine

• Prezervacija predstavitve

• Prezervacija funkcionalnosti

• Prezervacija verodostojnosti

• Lociranje in sklicevanje na elektronski vir čez čas

6

• Prezervacija izvora

• Prezervacija skladnosti

7

6 Problematika ohranjanja elektronskih virov

Razvoj in uporaba tehnologije omogoča širšo produkcijo elektronskih dokumentov, kar otežuje ohranjanje.

1. Problemi tehnične narave zastarevanje tehnologije

2. Družbeno-pravni problemi organizacija ohranjanja in pravne norme

8

6. 1 Problemi tehnične narave

• Zastarevanje in nestabilnost medija elektronskega vira:mediji kot nosilci informacij imajo zelo kratko življenjsko dobo

• Programska oprema:elektronski vir je lahko uporabno prebran samo s točno določeno programsko opremo s katero je bil kreiran

• Tip elektronskega vira in kompleksnost objektov (avdio-video zapisi):vključevanje multimedijskih elementov

9

• Porast števila elektronskih virov in veliko število različnih formatov:enostavno kreiranje in distribucija elektronskega objekta.

• Pozornost pri samem kreiranju elektronskih virov:pri kreiranju ponuditi rešitev za ohranjanje.

• Planiranje pri vključitvi prezervacijskih potreb v že obstoječe rešitve:uporabnost starejših verzij z novejšimi.

10

• Pomanjkanje široko sprejetih standardov, ki bi omogočali daljši ali trajen dostop

• Večja pozornost pri kreaciji in nabavi novih elektronskih virov, kot pri ohranjanju dostopa že obstoječih virov

11

6.2 Družbeno-pravni problemi

• Časovni okvir:organizacija si mora zastaviti kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni časovni okvir ohranjanja.

• Odgovornost za ohranjanje:odgovornost naj bi prevzeli digitalni arhivi.

• Finančni stroški ohranjanja:cene se ne da v celoti postaviti in predvideti, ker bodo stroški povezani z vsemi elementi življenjskega cikla elektronskega vira.

12

Kaj ohraniti?• minimalna teorija-samo za nas pomembne

dokumente • maksimalna teorija-ohranjanje vsega.

Avtorske pravice in intelektualno lastništvo:urejeno predno se lotimo prezervacije elektronskih

virov.

Avtentičnost in integriteta:problem verodostojnosti in celote-neokrnjenosti virov.

13

7 Strategije reševanja elektronskih virov

1. Zanašanje na papirno kopijo ali mikrofilm

Nizko tehnične rešitve z dobrimi standardiziranimi izdelki (papir in mikrofilm) omogočijo dolgo življenjsko dobo dokumenta.

Dve metodi:- kopija dokumenta na papir ali mikrofilm- kopija niza bitov vira na papir ali mikrofilm

Kratkoročna strategija spremljevalna in vzporedna verzija drugih rešitev

14

2. Zanašanje na standardeElektronski viri naj bodo predstavljeni v takih oblikah,

ki bodo preživele v prihodnosti in se bodo ujemale s prihodnjimi programskimi opremami, ki bodo omogočale dostopnost.

Primer standarda relacijske baze (upravljalni sistemi), ki jih določajo striktna pravila in omejitve kaj in kako predstavijo, zato se jih da ohraniti.

Standardizirano shranjevanje podatkov je manj problematično od standardiziranega shranjevanja opisa modela.

15

3. Zanašanje na tehnične muzeje

Prostori, kjer bi bila shranjena in nameščena za uporabo računalniška strojna oprema, ki bi omogočala pogon originalne programske opreme.

Slabosti:

- prostorska omejitev ni splošne dostopnosti - vzdrževanje muzejev, ker bi se morala

vzpostaviti proizvodnja nadomestnih delov strojne in programske opreme

- previsoki finančni stroški

16

4. MigracijaCiklično kopiranje, preoblikovanje in prenos

elektronskega vira iz ene generacije tehnologije v naslednjo oz. v trenutno.

Strategije:Kopiranje na nov medij (npr. iz CD-ROM-a na DVD).

»medium refreshing«

Preoblikovanje iz enega formata v drug format.

Selitev dokumentov iz enega računalniškega okolja na drugega.

17

5. EmulacijaKosanje z zastarelim sistemom, da bo možen zagon

zastarele originalne programske opreme v prihodnosti.

Emulacija strojne opreme:- razvijanje splošnih tehnik za specifikacijo

emulatorjev

- izoblikovanje metapodatkov za iskanje in dostop do digitalnega dokumenta.

-razvijanje tehnik potrebnih pri vnosu dokumentov, metapodatkov in programske opreme

18

8 Rešitve

Uvesti en pristop, ki bi bil izoblikovan za vse čase ter za vse elektronske vire in tipe medijev in bi zahteval najmanjše človeško posredovanje.

Rešitev bi ponudila enotno uporabnost, avtomatičnost in bi bila hkratna za vsak nov cikel prezervacije.

Jedro vseh rešitev predvideva, da naj bi vsebovale tako imenovani sistem upravljanja z viri, ki bi označeval vire in metapodatke v takšni obliki, da jih uporabnik lahko prebere.

19

Rešitev naj ohrani originalno funkcionalnost in obliko vira ter naj zagotovi minimalno izgubljanje podatkov.

Uvesti naslednje:- Sprejeti potrebne standarde- Razviti priporočila za prezervacijo- Dokumentiranje virov in njihov opis- Vzpostavljanje partnerstva- Postavitev ustrezne infrastrukture za izvajanje

prezervacije

20

9 Projekti

NEDLIB - Networked European Deposit Library

1998-2001, zaključen projekt

8 nacionalnih knjižnic, nacionalni arhiv, računalniška podjetja in založniki pod okriljem 4. okvirnega programa Evropske unije

Osnovan kot jedrni projekt, ki naj bi prinesel osnovna spoznanja o prezervaciji elektronskih virov

Odprt arhivski informacijski sistem (OAIS-Open Archival Information System)

21

PANDORA – Preserving and Accessing Networked Documentary Resources of Australia

Začetek 1996 , vodi avstralska nacionalna knjižnica skupaj s partnerji - »Avstralski spletni arhiv«

zbira, hrani in nudi dostop do avstralskih online publikacij in spletnih strani, ki so o Avstraliji ali je avtor Avstralec (sistem obveznega izvoda)

pomoč projektu - digitalni arhivski sistem PANDAS (PANDORA Digital Archiving System) -programska oprema, ki pomaga izbirati in upravljati z zbirko

22

SLOVENIJA 2002 NUK v sodelovanju z Institutom J. Stefan (IJS).

Mednarodne izkušnje (predvsem NEDLIB)

Cilj - zajeti za Slovenijo pomembne spletne strani iz nacionalnega, zgodovinskega, kulturnega in znanstvenega vidika.

NUK - metodologija arhiviranja elektronskih publikacij na spletu (teoretični in upravljalni model)

IJS izdelava ustreznega robota (programske opreme), ki bo s spleta zajel pomembne strani

23

Dva arhiva:

- spletni arhiv

- arhiv selektivno izbranih virov nacionalno pomembni dokumenti, zato bodo obdelani in ohranjeni ločeno.

- OAIS