OPTIMIZACIJA OPERATIVNEGA PLANIRANJA PROIZVODNJE … · • kvaliteta in u činkovitost proizvodnje morata biti primerljivi z najboljšimi v panogi, • s širitvijo skupine nudenje

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management delovnih procesov

OPTIMIZACIJA OPERATIVNEGA PLANIRANJA PROIZVODNJE KOVINSKE

EMBALAŽE Mentor: doc. dr. Matjaž Roblek Kandidat: Marjeta Močnik

Kranj, februar 2010

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Matjažu Robleku za koristne nasvete pri nastajanju tega diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorici Nadi Fajdiga, prof. slov., ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Posebna zahvala velja moji družini, ki mi je stala ob strani ves čas študija, posebno možu Tonetu in hčerki Teji.

POVZETEK Naloga obravnava optimizacijo operativnega planiranja proizvodnje kovinske embalaže. Podana je analiza stanja, ki vključuje razvoj in opis podjetja, teoretična izhodišča osnov planiranja in vodenja proizvodnje, posnetek stanja procesa izdelave kovinske embalaže in predstavitev obstoječega planiranja. Obstoječe planiranje je podrobno opisano besedno, prav tako so prikazani obstoječi uporabniški vmesniki v informacijskem sistemu. V zadnjem delu so predstavljeni kriteriji, po katerih so se ovrednotili učinki predlagane optimizacije proizvodnega procesa lakiranja. KLJUČNE BESEDE • pločevina • lakiranje • planiranje • delovni nalog • čas ABSTRACT This paper discusses the optimisation of operative planning of metal packaging production. It presents the analysis of the current state including the development and description of the company, the theoretical points of production planning and managing, the current state of the metal packaging production process, and the presentation of existing planning. The existing planning is described in great detail along with the presentation of current user interfaces in the information system. The final part presents the criteria by which the effects of the proposed optimisation of the lacquering production process are assessed. KEYWORDS • sheet metal • lacquering • planning • work order • time

KAZALO 1 UVOD ...............................................................................................................1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ...................................................................1 1.2 OPREDELITEV CILJEV NALOGE .............................................................1 1.3 PREDVIDENI REZULATI NALOGE ...........................................................2 1.4 PREDLAGANE METODE ..........................................................................2 1.5 POMEMBNE PREDHODNE RAZISKAVE..................................................2

2 PREDSTAVITEV PODJETJA............................................................................3 2.1 RAZVOJ PODJETJA..................................................................................3 2.2 RAST SKUPINE VOGEL & NOOT .............................................................3 2.3 VIZIJA SKUPINE VOGEL & NOOT............................................................4 2.4 CILJI SKUPINE VOGEL & NOOT SATURNUS EMBALAŽA ......................4 2.5 PROIZVODNI PROGRAM SKUPINE VOGEL & NOOT ............................6

3 TEORETIČNE OSNOVE PLANIRANJA V PROIZVODNIH ORGANIZACIJAH..7 3.1 OPREDELITEV PLANIRANJA ...................................................................7 3.2 VRSTE PLANIRANJA ................................................................................7 3.3 DELITEV PLANOV GLEDE NA ČASOVNO OBDOBJE IN NJIHOVO VSEBINO .............................................................................................................8 3.4 PLANIRANJE IN PRIPRAVA DELA V PROIZVODNEM PROCESU ..........9 3.5 TERMINSKO PLANIRANJE..................................................................... 11 3.6 DELOVNI NALOG.................................................................................... 12 3.7 NADZOR IN VODENJE............................................................................ 13

4 POSNETEK STANJA PROCESA V PODJETJU V&N SATURNUS................. 14 4.1 MATERIALI ZA IZDELAVO KOVINSKE EMBALAŽE ............................... 14

4.1.1 BELA PLOČEVINA IN ECCS ............................................................... 14 4.1.2 ALU PLOČEVINA................................................................................. 14 4.1.3 MATERIALI POVRŠINSKE ZAŠČITE IN DEKORACIJE ...................... 15 4.1.4 LAKI NA OSNOVI POLIESTRSKIH IN EPOKSI - ESTRSKIH SMOL.... 15 4.1.5 LAKI NA OSNOVI FENOLNIH IN EPOKSI – FENOLNIH SMOL........... 15 4.1.6 LAKI NA OSNOVI PVC ........................................................................ 15 4.1.7 BARVE, BARVILA IN PIGMENTI.......................................................... 15

4.2 TEHNOLOGIJA POVRŠINSKE ZAŠČITE IN DEKORACIJE.................... 18 4.2.1 NANOS POVRŠINSKIH ZAŠČIT - LAKIRANJE ................................... 18 4.2.2 DEKORACIJA – TISKANJE ( LITOGRAFIJA)....................................... 21

4.3 MEHANSKA PREDELAVA PLOČEVINE ................................................. 22 4.4 POTEK PROCESA IZDELAVE NAROČENIH PROIZVODOV.................. 23

4.4.1 NAROČANJE MATERIALA .................................................................. 23 4.4.2 RAZPISOVANJE DELOVNIH NALOGOV............................................ 26

5 PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA PLANIRANJA DELOVNIH NALOGOV ..... 34 5.1 TERMINIRANJE TISKARSKE PROIZVODNJE........................................ 34 5.2 TERMINIRANJE MEHANSKE PROIZVODNJE........................................ 38 5.3 IZDELAVA DELOVNIH NALOGOV .......................................................... 45 5.4 NADZOR IN VODENJE............................................................................ 47

6 PREDLOG PRENOVE POTEKA PROCESA, ANALIZA KORISTI ................... 48 6.1 OPIS REŠITVE ........................................................................................ 48 6.2 ZAPOREDJE AKTIVNOSTI ..................................................................... 50 6.3 ANALIZA KORISTI................................................................................... 51 6.4 OMEJITVE PREDLAGANE SPREMEMBE .............................................. 54

7 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 55

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Marjeta Močnik: Optimizacija operativnega planiranja proizvodnje kovinske embalaže stran 1

1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Proizvajamo izključno za znanega kupca. Načeloma velja dogovor o realizaciji v enem mesecu od prejetja naročila. Pri doseganju dobavnih rokov se nemalokrat srečujemo z odstopanji. Dela na zalogo torej ni. Skoraj 60 % vseh proizvodov, ki jih izdelamo, je potrebno potiskati. Vsak kupec ima svoje zahteve glede vrste litografije svojih proizvodov. Ker je izdelava naših proizvodov tudi sezonsko pogojena, prihaja do neenakomerne zasedenosti posameznih operacij, največja odstopanja pa se pojavljajo prav v tem času. V času sezone so dejanske potrebe po kapacitetah višje od razpoložljivih. Odstopanja se izražajo v zamudah dobav kupcem, določanju prioritet izdelave po posameznih kupcih, kar pa posledično pomeni drobitev proizvodnje že tako majhnega števila prehodov plošč po posameznih vrstah lakov. Interna naročila po posameznih prodajnih področjih običajno prihajajo sočasno z zelo podobnim rokom dobave. Naklada po vrstah litografij se giblje v povprečju od 300 do 10.000 plošč. Naklada samo lakiranih plošč se giblje med 500 in 20.000 ploščami. Vseh takih sočasnih naročil nikakor ni možno realizirati v postavljenem roku. Na lakirnih linijah se dnevno menjava od štiri do pet vrst laka, kar pomeni štiri umivanja na dan. Lakirni liniji kot tudi občasno tiskarska linija velikokrat v obdobju sezone predstavljajo ozko grlo. S prodajo je potrebno določiti prioriteto zaporedja izdelave. Vendar na ta način nekatere kupce odrivamo na stranski tir, prestavljamo roke dobav, za kupce dolgoročno postajamo nezanimivi. Ponavadi v takih situacijah pride še do nepredvidenih zastojev, ki že tako pereč položaj še zaostrijo. Ne smemo pozabiti, da je potrebno to pločevino še preoblikovati v končne izdelke, za kar rabimo potrebni izdelavni čas in tudi tu nismo imuni na morebitne zastoje, okvare in podobno. Posledica vsega naštetega so zamiki dobav proizvodov kupcem. V nekaterih primerih so odstopanja tudi do 10 dni, kar predstavlja resen problem. Problem smo povzročili kupcu in sebi, saj se s tem odmika plačilo in s tem sredstva za nadaljnjo produkcijo. Današnja situacija na trgu pa prav takega servisiranja kupcev nikakor ne prenese. Kupec bo odšel tja, kjer bo proizvode dobil takrat, ko jih je naročil. 1.2 OPREDELITEV CILJEV NALOGE Cilji diplomske naloge so naslednji: • študij literature o metodah in tehnikah planiranja in prenovi procesov, • izdelava posnetka stanja procesa, • predstavitev obstoječega planiranja, usklajevanja aktivnosti, • predlog prenove poteka procesa, • krajši odzivni čas realizacije naročil, • enakomernejša zasedenost operacije lakiranja.



1.3 PREDVIDENI REZULATI NALOGE Predvideni rezultat diplomske naloge je izdelati celovit predlog novega pristopa k terminiranju in razpisovanju delovnih nalogov za lakiranje ter na ta način skrajšati čas izdelave posameznih naročil in zmanjšati zamude. 1.4 PREDLAGANE METODE Predlagane metode in oblike dela: • študij literature, • metode terminskega planiranja, • planiranje kapacitet, • nadzor in vodenje proizvodnje, • nadzor in vodenje zalog, • učinkovitost proizvodnih sistemov. 1.5 POMEMBNE PREDHODNE RAZISKAVE Večkrat je bil že podan interni predlog za drugačen pristop k proizvodnji izven sezone, s katerim se je strinjala tudi prodaja, vendar v praksi ni prišlo do realizacije. Ob času viška sezone in predhodno naštetih odstopanjih smo se vsi udeleženi v procesu strinjali, da je potreben drugačen pristop k izdelavi naročenih proizvodov. Predlagana je bila izdelava samo lakiranih proizvodov na zalogo, ki se ciklično pojavljajo vsako sezono ( npr.: beli, zlati pokrovi, manjše serije iz kvartalnih naročil združiti v prvi kvartal in podobno). Vendar se je pobuda ustavila pri stroških skladiščenja in posledično ni prišlo do izstavitve internih naročil s strani prodaje.



2 PREDSTAVITEV PODJETJA 2.1 RAZVOJ PODJETJA V&N Saturnus Embalaža d.d. je delniška družba za razvoj, proizvodnjo in trženje raznovrstne kovinske embalaže, nudimo pa tudi inženiring storitve s tega področja in tiskarske storitve. Naša kovinska embalaža je namenjena prehrambeni, kemični in kozmetični industriji. Osnova podjetja je bila postavljena leta 1921 v obliki večje delavnice, kjer so izdelovali pločevinasto embalažo, in se je razvila v večje podjetje. Po letu 1960 sta se iz podjetja Saturnus Embalaža razvili še dve podjetji in so skupaj delovali do leta 1992, ko se je skupni sistem razdelil na štiri dele: Saturnus Embalaža d.d. Saturnus Avtooprema d.d. Saturnus Orodjarna d.d. Skupne službe. Saturnus Embalaža d.d. je edina nadaljevala s proizvodnjo matičnega programa. Leta 1999 je podjetje ponovno prešlo v večji investicijski ciklus. Uspešna prodaja stare lokacije v Mostah je omogočala leta 1999 izgradnjo nove hale za proizvodnjo pokrovov, leta 2001 je bila zgrajena nova upravna zgradba in preseljena celotna dejavnost podjetja na novo lokacijo v Zalogu. Potrebe so narekovale tudi izgradnjo novih skladiščnih površin leta 2003 in vzporedno nakup najsodobnejše proizvodne opreme. V našem podjetju je danes zaposlenih 129 ljudi, od tega je 40% zaposlenih v neposredni proizvodnji (za strojem) in še 27% neposredno vezanih na proizvodnjo. Leta 2005 je bila družba prevzeta s strani skupine Vogel & Noot Holding AG, v okviru katere uspešno nadaljuje proizvodnjo svoje osnovne dejavnosti. 2.2 RAST SKUPINE VOGEL & NOOT 1937 Začetek proizvodnje pločevink v Mitterdorfu - Austria 1990 Ruma Leipzig - Nemčija 1992 Obal Nove Mesto - Slovaška 1994 MMV Meissen - Nemčija 1996 Asko, Szprotawa - Poljska 2005 FAB Bitola - Makedonija 2005 Saturnus Ljubljana – Slovenija, Beograd - Srbija 2005 TPC, Gdansk - Poljska 2007 Elsa, Atlas, Athens - Grčija 2008 Forcan, Tczew - Poljska 2008 Grodno - Belorusija 2008 Eurokrychka, Kiew – Ukrajina



2.3 VIZIJA SKUPINE VOGEL & NOOT • uveljaviti in utrditi Vogel&Noot kot enega najmočnejših srednje velikih podjetij za

proizvodnjo kovinske embalaže v Evropi, • pokritost srednje- in jugovzhodnega evropskega trga, podprtega z regijskimi

proizvodnimi enotami, • vzpostaviti in krepiti pozitiven odnos do kupcev z visoko kvalitetnimi proizvodi in

servisom, • kvaliteta in učinkovitost proizvodnje morata biti primerljivi z najboljšimi v panogi, • s širitvijo skupine nudenje podpore novim proizvodnim enotam in fleksibilnost

menedžerjev in strokovnjakov za občasno delo v tujini, • organizacija prodaje mora zagotavljati optimalno regijsko pokritost kupcev. 2.4 CILJI SKUPINE VOGEL & NOOT SATURNUS EMBALAŽA • učinkovita organizacija proizvodnje in skladišč, • red in čistoča na delovnih mestih, skladno z mednarodnimi standardi za

prehransko embalažo, • razvijati pogoje za timsko delo, ki bodo zagotavljali pomoč in nadomeščanje, • donosnost vsakega proizvoda mora biti stalno pod nadzorom, • ukinitev nerentabilne proizvodnje, ki nima možnosti za izboljšave (koncentracija

na donosne izdelke ), • proizvodnja mora prevzeti večjo odgovornost za zagotavljanje kvalitete

proizvodov, • krepitev zavedanja o pomembnosti zmanjševanja stroškov, • pozitivni prodajni rezultati in ustvarjanje medsebojnega zaupanja tako

zaposlenih kot lastnikov.



Slika 1: Organigram družbe (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Slika 2: Organigram tiskarne (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

TISKARNA

TISKARSKA TEHNIKA

POSKUSNI TISK

TISKARSKA PROIZVODNJA

TISK

LAKIRANJE

UPRAVA

PRODAJA

NABAVA

TISKARNA

PROIZVODNJA IN TEHNIKA

KAKOVOST

FINANCE IN RAČUNOVODSTVO

KADRI

IT



2.5 PROIZVODNI PROGRAM SKUPINE VOGEL & NOOT Tridelne pločevinke: • okrogle • štirioglate • uporaba: sadje, zelenjava, olje, sir, kava, pripravljene jedi, hrana za živali Dvodelne pločevinke: • različni premeri in višine • uporaba: paštete, namazi, siri, paradižnikov pire, ribe Pokrovi: • različni premeri in tipi • uporaba: sadje, zelenjava, delikatese, sadni sokovi, kisli programi Embalaža za kemične izdelke: • okrogla • pravokotna • kvadratna • eco can • konična vedra • uporaba: barve in premazi, tekoče kemijske spojine, sredstva za čiščenje Okrasne pločevinke: • okrogle • štirioglate • druge oblike • uporaba: nakit, okraski, slaščice, kozmetika

Slika 3: Kovinska embalaža (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)



3 TEORETIČNE OSNOVE PLANIRANJA V PROIZVODNIH ORGANIZACIJAH 3.1 OPREDELITEV PLANIRANJA V proizvodnih organizacijah se proizvajajo proizvodi oziroma izdelki, torej imamo sisteme, v katerih potekajo določeni proizvodni procesi. Proizvodni sistemi so dinamični, ciljno usmerjeni in vodljivi. Sisteme sestavljajo poslovne funkcije: nabavna, proizvodna, prodajna, kadrovska, finančna in funkcija kakovosti. Za uspešno poslovanje proizvodnega podjetja je nujen enoten sistem planiranja za celotno organizacijo, ki povezuje strateško, taktično in operativno planiranje. Planiranje je zavestni proces razmišljanja, odločanja o ciljih delovnega sistema, ugotavljanje dogodkov, ki se bodo zgodili v prihodnosti. Pri vsakem planiranju povezujemo preteklost s prihodnostjo, saj iz dogodkov v preteklosti lahko sklepamo na dogajanja v prihodnosti. V vsakem sistemu, predvsem v današnjem okolju, pa se pojavljajo nepredvideni dogodki. Nanje nimamo neposrednega vpliva, lahko pa zelo močno vplivajo na planirane dogodke, na delovanje našega sistema, saj ovirajo ali celo onemogočajo doseganje postavljenih ciljev. Predvsem je potrebno take dogodke čim prej odkriti, oceniti njihov vpliv na naš sistem ter primerno reagirati nanje v smislu omilitve posledic. Pomembno je, da je sistem planiranja v vseh delih izdelan tako, da je možno ob vsakem času popravljati plane oziroma odpravljati posledice nepredvidenih dogodkov. 3.2 VRSTE PLANIRANJA Planiranje razdelimo v štiri skupine: • vrste planiranja glede na vsebino ali predmet, kjer kot predmet planiranja

razumemo posamezne poslovne funkcije v podjetju. Vsaka poslovna funkcija zajema procesne funkcije izvajanja, organiziranja, planiranja, razvijanja in raziskovanja ter predvidevanja,

• vrste planiranja glede na obseg objekta planiranja, kjer linija organizacijske hierarhije poteka od izdelka na najnižjem organizacijskem nivoju preko delovnega mesta, stroškovnega mesta, obrata, do podjetja kot celote na najvišjem organizacijskem nivoju,

• vrste planiranja glede na čas oziroma plansko obdobje, kjer določimo časovno obdobje, ki se giblje lahko od ure pa vse do nekaj let ali celo desetletij,

• vrste planiranja glede na značilnost procesov planiranja, ki karakterizirajo način izvedbe planiranja in so lahko zelo raznolike ( Ljubič, 2000, str. 19).



Slika 4: Štiri skupine vrst planiranja v podjetju (Vir: Ljubič, 2000, Str. 20)

3.3 DELITEV PLANOV GLEDE NA ČASOVNO OBDOBJE IN NJIHOVO VSEBINO Plan kot tak je dokument, na katerem so navedena predvidena dogajanja v nekem prihodnjem časovnem obdobju. Predvidevanje pa ne more segati v neskončnost, ampak ga zavestno omejimo. Tako omejeno časovno obdobje planiranja imenujemo plansko obdobje. Dolžina planskega obdobja se določa glede na značilnosti proizvodnega procesa, predvsem upoštevajoč izdelavne čase oziroma proizvodni ciklus. V praksi proizvodnih podjetij nastopajo: • perspektivni ( strateški) plani

- dolgoročni plani - srednjeročni plani

• osnovni ( taktični) plani - letni plani - tromesečni ( kvartalni) plani - mesečni plani

• terminski (operativni) plani - grobi plani za obdobje ene terminske enote ( teden) - fini plani za obdobje enega ali nekaj delovnih dni



Vsak plan je potrebno izdelati tako, da z njim opredelimo: • kaj se hoče doseči – sortiment izdelka, polizdelka, • koliko – količina, • kdaj – roki ( termini ) za realizacijo, • kakšna vrednost – prihodek, strošek. Strateški plani segajo v prihodnost, s planskim obdobjem nad 3 leta. V strateških planih postavljamo cilje, ocenjujemo sredstva, smeri delovanja, čas, prostor, priložnosti in nevarnosti. Strateški plani odgovarjajo na vprašanji: kaj bomo delali in koliko bomo delali. V dolgoročnih planih je dan poudarek dolgoročni politiki razvoja poslovnega sistema, ki zajema razvoj informacijskega sistema, organizacijskega sistema, razvoj procesov in novih izdelkov. V srednjeročnih planih pa definiramo strategijo realizacije dolgoročno postavljenih ciljev. Taktični plani izhajajo iz strateških planov. Njihovo plansko obdobje je običajno eno leto. V teh planih planiramo izdelavo znanih izdelkov, z znanimi postopki, materiali, na obstoječih kapacitetah in z že usposobljenimi delavci. Tukaj nastopajo štirje temeljni plani: • plan prodaje • plan proizvodnje • plan nabave • finančni plan Vse te plane pa lahko strukturiramo na delna planska obdobja, mesečna, tromesečna. Verjetnost nepredvidenih dogodkov je manjša. Operativni plani pokrivajo kratke časovne enote, ki jih pogojuje vrsta poslovnega procesa. Lahko je to teden, delovni dan, ura. S terminskim planiranjem določimo časovno zaporedje izvajanja nalog prodajnih, nabavnih, proizvodnih akcij ter akcij financiranja. Terminski plani so zelo zanesljivi, nepredvideni dogodki so lahko samo npr. lom orodja, izpad energije, izpad delovne sile in podobno. 3.4 PLANIRANJE IN PRIPRAVA DELA V PROIZVODNEM PROCESU Organizirani proces planiranja v podjetju pomeni: • določiti posamezne dejavnosti in naloge v procesu planiranja in priprave, • določiti njihovo zaporedje in medsebojno povezanost, • opredeliti nosilce posameznih dejavnosti in nalog, • določiti roke za izvedbo posameznih nalog. Za opravljanje teh dejavnosti sta organizirani dve specializirani službi: • služba, ki je zadolžena za strateško planiranje in • služba, ki skrbi za operativno planiranje, pripravo in vodenje proizvodnje. ( Ljubič, 2000, str. 41).



Služba operativnega planiranja in priprave proizvodnje mora: • usklajevati vse informacije, potrebne za nemoten potek dela v proizvodnji, • časovno opredeliti celoten proces, • pripravljati potrebna materialna sredstva za proizvodnjo, • lansirati proizvodnjo, • razdeliti delo, • nadzirati potek dela, • delo ob koncu zaključiti. Služba operativne priprave proizvodnje mora vzpostaviti in vzdrževati številne informacijske povezave z drugimi funkcijami v podjetju. Planiranje proizvodnje definiramo kot sistematično iskanje in določanje ciljev proizvodnje.

Slika 5: Vsebina planiranja proizvodnje (Vir: Ljubič, 2000, Str. 48)

Proces planiranja proizvodnje razdelimo na tri glavne postavke: • planiranje proizvodnega programa:

- spremljanje in napovedovanje povpraševanja - planiranje prodaje - planiranje proizvodnega programa - planiranje proizvodnih virov

• osnovno planiranje proizvodnje: - napovedovanje primarnih potreb - planiranje proizvodnje - grobo planiranje kapacitet

• planiranje potreb: - napovedovanje materialnih potreb - planiranje materialnih potreb - planiranje potreb po kapacitetah



- določanje proizvodnih akcij - določanje nabavnih akcij - terminsko planiranje.

3.5 TERMINSKO PLANIRANJE Terminski plan lahko poimenujemo tudi urnik dela v proizvodnji. Z njim na dan, na izmeno ali uro natančno določimo razvrstitev dela oziroma izvajanje operacij na posameznih delovnih mestih. Za vsako delovno mesto je potrebno ugotoviti: • kateri obdelovanci se bodo na njem obdelovali v naslednji terminski enoti, • koliko časa bodo trajale te obdelave, • roke ( termine) začetka in zaključka posameznih obdelav oziroma operacij.

Slika 6: Terminsko planiranje v sistemu planiranja (Vir: Prosojnice predavanj, 2008)

Podatki, ki jih potrebujemo za izračun terminskega plana: • operativni plan proizvodnje, iz katerega dobimo informacije o asortimentu,

količinah in termine izdelanih komponent, • osnovni podatki o proizvodnem procesu,

- podatki o strukturi posameznih vrst komponent ( kosovnice), - podatki o procesih oziroma načinu izdelave posameznih component ( tehnološki postopki ),



- podatki o delovnih mestih (kapacitivnih mestih – strojih), • podatki o razpoložljivih kapacitetah v proizvodnji. V terminskem planu moramo razvrstiti enakovrstne operacije, za katere so potrebni: • enaka delovna sila, • enaka delovna sredstva, ki so odvisni od: • strukture izdelkov, • zaporedja obdelav pri izdelavi komponent, • časa trajanja dela oziroma operacije na posameznih obdelavah, • zasedenosti kapacitet na delovnih mestih. Zaradi tehnološke in časovne povezanosti enakovrstnih operacij nastopajo omejitve pri izdelavi izdelkov. Razpoložljive kapacitete niso vedno usklajene z zahtevanimi roki. Osnovna naloga terminskega planiranja je usklajevanje potrebnih kapacitet z razpoložljivimi. Plansko obdobje terminskega planiranja je zelo blizu, zato morajo biti le ti izdelani z veliko zanesljivostjo. Največkrat gre za izpade zaradi nepredvidenih okvar, nepredvideno odsotnost delavcev, pomanjkanje materiala. Kadar pri terminiranju ugotavljamo, da bi morali na nekem stroju ob istem času izvesti več operacij, se moramo odločati o prioriteti izdelave. Ločimo: • eksterno ( zunanjo) prioriteto, ki jo določa naročnik ( prodaja), oziroma izhaja iz

operativnega plana, • interno ( notranjo) prioriteto, ki se ugotavlja med samim procesom terminskega

planiranja. 3.6 DELOVNI NALOG Delovni nalog je naročilo proizvodnji, s katerim se ji odredi izdelava neke količine določenega izdelka. Nalog pa ima tudi vlogo analitičnega konta v knjigovodstvu, na katerega se knjižijo stroški izdelave. Vsak delovni nalog mora vsebovati: • identifikacijske podatke,

- zaporedna številka delovnega naloga, - identifikacija komponente, ki se izdeluje, - količina izdelave, - planirani čas izdelave, - planirani rok začetka, - planirani rok zaključka,

• podatke o operacijah, ki jih je potrebno izdelati, • podatke o potrebnih materialnih postavkah, • podatke o kontrolnih postopkih.



Podatki o operacijah izvirajo iz proizvodnega postopka, posredovani morajo biti v taki obliki, da se delo lahko izvede. Navedena morajo biti delovna mesta za posamezne operacije, časi izvedbe operacij v norma urah, lahko pa tudi delavci, ki jih izvajajo. Podatki o materialnih komponentah sestojijo iz identifikacijske številke, bruto potrebne količine z enoto mere, vira in roka za izdajo ter delovno mesto dostave. V delovnem nalogu so zajeti elementi kontrolnih postopkov takrat, ko se skupaj s tehnološkimi operacijami izvajajo tudi kontrolne operacije. Glede na organiziranost materialnega pretoka v proizvodnih procesih delimo delovne naloge na: • samostojne in nepovezane; izdelani izdelki se predajajo v medfazna skladišča

ali v skladišča končnih izdelkov, • soodvisni in povezani; izdelani izdelki se neposredno vgrajujejo v druge izdelke

po nekem drugem delovnem nalogu. 3.7 NADZOR IN VODENJE Vse dejavnosti, ki smo jih predhodno določili v planih, je potrebno v proizvodnji tudi realizirati. Izvajanje pa moramo nadzirati in voditi. Nadzor in vodenje proizvodnje obsega: • pripravo izdelave, • lansiranje in dispečiranje, • spremljanje in nadzor izdelave, • operativno ukrepanje ( Ljubič, 2006, str. 264,265). . Proizvodnjo nadzirajo in vodijo služba operativnega planiranja in vodenja proizvodnje ter neposredni vodja proizvodnje. Služba operativnega planiranja in priprave proizvodnje izvaja dejavnosti priprave, spremljanja in nadzora ter deloma operativnega ukrepanja. Lansiranje in dispečiranje pa je lahko centralizirano v okviru le te službe, kjer za razdeljevanje dela skrbijo posebni dispečerji, neposredni vodje pa za lansiranje in operativno ukrepanje. Vloga neposrednih vodij proizvodnje je v tem primeru osredotočena na dajanje navodil izvajalcem ter nadzorom dogajanja, zbiranjem podatkov o realizaciji in poročanje o izvedbi. Cilji vodenja proizvodnje: • usklajenost rokov • čim večji izkoristek kapacitet • kratki pretočni časi • majhne zaloge v skladišču in delavnici • velika prožnost



4 POSNETEK STANJA PROCESA V PODJETJU V&N SATURNUS 4.1 MATERIALI ZA IZDELAVO KOVINSKE EMBALAŽE 4.1.1 BELA PLOČEVINA IN ECCS Vhodni material za izdelavo bele pločevine je vroče valjan jekleni trak, ki ga v jeklarni stanjšajo na želeno debelino s hladnim valjanjem, elektrolitsko prekrijejo s plastjo kositra ali kroma, površino pa zaščitijo s tanko plastjo naparjenega posebnega olja ter z razrezom v plošče ali navijanjem v svitke zaključijo dvomesečni proces predelave jekla v belo ali elektrolitsko kromano pločevino. Bela pločevina nima idealnih lastnosti, temveč lastnosti, za katere so predpisani kriteriji sprejemljivosti glede na namen uporabe. Standardi določajo za posamezne mehanske lastnosti kriterije sprejemljivosti. Lastnosti, ki odločilno vplivajo k uporabnosti pločevine, so: • natezna trdnost in trdota - določena sila obremenitve, ki jo material še zdrži, • dvojno stanjšanje - vpliv na večjo trdoto in trdnost, manjša razteznost, • anizotropija - vpliv na vlek pločevine, • hrapavost - vpliv na oprijemljivost površinske zaščite, • enakomernost debeline osnovnega materiala - enakomerni vlek, enakomerni

nanosi lakov, barv, • debelina kositra - zaščita jeklene osnove pred stikom z vsebino pločevinke, • pasivizacijska plast - zaščita bele pločevine pred oksidacijo, • naoljenje - zadnja zaščitna plast površine pločevine pred korozijo, • oksidni vključki - nedopustne napake v površini kositrne plasti v procesu valjanja

pločevine. 4.1.2 ALU PLOČEVINA Aluminij pridobivajo iz boksita, ki je glavna aluminijeva ruda. Čisti aluminij je izredno krhek in skromne natezne trdnosti ter zato povsem neuporaben za predelavo z vlečenjem. Za predelavo pločevine v kovinsko embalažo se uporablja aluminijeve spojine z magnezijem, manganom, železom, silicijem in bakrom. Omejitve za te elemente so predpisane zaradi vpliva na prehrambeno oporečnost. Lastnosti, ki odločilno vplivajo k uporabnosti pločevine, so: • natezna trdnost in raztezek - vpliv na vlek pločevine, • meritve dolžinskih mer - vpliv na volumen polnjenja izdelka, • mere oblike in položaja - vpliv na končni izgled izdelka.



4.1.3 MATERIALI POVRŠINSKE ZAŠČITE IN DEKORACIJE Površinske zaščite se ločijo od dekoracije po različnosti tehnologije, ki se uporablja pri nanosu ene ali druge. Različne so tudi lastnosti osnovnih surovin, s katerimi je povezana množica tehnoloških, okoljskih, prehranskih in predelovalnih značilnosti. Skupen jima je predvsem vpliv na končni izgled kovinske embalaže, ki je za kupca in izkoriščanje njegovih tržnih priložnosti nadvse pomemben. 4.1.4 LAKI NA OSNOVI POLIESTRSKIH IN EPOKSI - ESTRSKIH SMOL Laki so brezbarvni, z visoko kemično in mehansko odpornostjo, poleg vsega pa ne rumenijo ob ponovnih prehodih skozi sušilno komoro. Tovrstni laki so uporabni predvsem kot temeljni notranji antikorozivni laki in laki za zunanjo zaščito pokrovov pločevink in notranjo zaščito okrasne embalaže. Temperatura sušenja teh lakov je razmeroma nizka, saj se ustrezno osušijo že pri 170 stopinj Celzija, po 12 minutah sušenja. 4.1.5 LAKI NA OSNOVI FENOLNIH IN EPOKSI – FENOLNIH SMOL Imajo odlično kemijsko odpornost in odlično elastičnost. Žal so občutljivi na rumenenje, zato to lastnost pozitivno izkoriščajo zlati laki. Najbolj uporabni so za splošne namene prav zaradi elastičnosti, kemijske odpornosti in dobre oprijemljivosti na različne površine kovin. Imajo pa tudi večjo odpornost na polifosfate, ki jih vsebujejo mesni narezki. Primerni so za ribe, meso, zelenjavo, sadje ter izdelke kemične in farmacevtske industrije, za vlečene in varjene pločevinke. Nadvse pomembno je obvladovanje parametrov procesa lakiranja, saj se ti laki zamrežijo šele nad 195 stopinj Celzija. Pri nižjih temperaturah se lak sicer osuši, ni pa popolne zamreženosti. 4.1.6 LAKI NA OSNOVI PVC Imajo izredno elastičnost ter dobro oprijemljivost. Namenjeni so za notranjo zaščito pločevink za kemijske izdelke, ki za osnovo uporabljajo lateksova barvila. Zelo dobro se obnesejo pri izpostavljenosti okoljskim vplivom. Nanašajo se med 120 in 160 stopinjami Celzija, sušenje pa je zadostno že po 12 minutah. 4.1.7 BARVE, BARVILA IN PIGMENTI Barve so v osnovi vedno sestavljene iz barvila ali / in pigmentov, veziva, topila in dodatkov. Razlika med barvilom in pigmentom je v tem, da so barvila topna, pigmenti pa ne. Barvila se sicer redko uporabljajo za tiskarske barve. Običajno so vodotopna, prosojna in neobstojna na svetlobi. V ofset tiskarstvu so torej bolj pomembni pigmenti. Najpomembnejši anorganski pigment je titanov dioksid, najpomembnejši pigment v tiskarstvu nasploh pa je črni pigment, in sicer iz oglja, redkeje iz črnega premoga. Od anorganskih pigmentov so pomembni še molibdenovi (rdeča), železovi (modra) in kromatni pigmenti, medtem ko se ultramarin modra, kadmijevo rumena in rdeča, cinkovo belilo, kromovi oksidi zaradi vsebnosti težkih kovin ne uporabljajo več na izdelkih za otroke, ki so v stiku z



živilom. Bolj barvno raznovrstni so organski pigmenti, zato jih pogosto imenujemo tudi barviti pigmenti. Princip delovanja pigmenta je molekularna absorbcija določene valovne dolžine, zato kot reakcija nastane vtis komplementarne barve. Molekule vpijajo svetlobo v vidnem območju (380 – 780 nm), če so povezane z zaporedjem enojnih in dvojnih vezi. Značilen primer take vrste molekule je H3C- (CH=CH-CH2)n-H Očitno je, da večje valovne dolžine vidne svetlobe vpijajo molekule daljših verig in izmeničnih dvojnih in enojnih vezi. Če molekula vpija valovne dolžine vijolične barve (400 do 450 nm), je videti rumena, če pa vpija valovne dolžine rdeče (650 do 750 nm), pa je videti zelena. Obstojnost na svetlobo je posebno poglavje pigmentov. Na splošno velja, da so anorganski pigmenti bolj stabilni od organskih in da je črni pigment od vseh najbolj obstojen. Modri in zeleni organski pigmenti so bolj stabilni od rdečih, najmanj obstojni pa so običajno rumeni pigmenti. Tiskovine so zato občutljive na izpostavljenost neposredni sončni svetlobi, saj je prejeta energija sčasoma zadostna za razpad dvojnih vezi molekule v enojne, pri čemer pa molekula izgublja značilnosti pigmenta ali barvila. Enak učinek ima tudi toplotna energija, tako na primer zgineva rumena na mestih, kjer je povečana temperatura (okolica mesta varjenja). Barvni vzorci zato zdržijo eno ali dve leti, če so shranjeni v temnih, primerno hladnih in primerno vlažnih prostorih. Za izdelke, ki so zaradi namena izpostavljeni soncu (napisi, plakati), je nujna uporaba obstojnejših anorganskih pigmentov, ki pa so sporni, ker vsebujejo težke kovine. Veziva služijo za povezovanje in enakomerno porazdeljevanje pigmentov v homogeno snov, pa tudi za povečanje barvne obstojnosti po osušitvi. Sestavo veziva izberemo glede na proces sušenja in vrste tiska. Veziva so lahko raztopljena v topilih, ki se po tisku odstrani (z izhlapevanjem) – in jih imenujemo smole. Smole so sestavine naravnega ali umetnega izvora. Naravne smole, ki jih uporabljamo za tiskarske barve, so: • smole iglavcev, ki jih lahko ločimo na terpentin in kolofonijo. Kolofonija je trdna in

krhka smola, pretežno sestavljena iz abietske kisline. Uporabna je estereficirana z glicerolom ali zreagirana z anhidridi bodisi maleinske ali fumarične kisline,

• asfalt, ki je ostanek destilacije nafte ali ogeljnega katrana. So zelo temne smole in zato uporabne le za črne barve,

• šelak, ki je pridobljen z izločki insektov. Njegova značilnost je topnost v metilnem alkoholu in po namiljenju tudi v vodi. Njegova uporaba upada.

Polsintetične smole so alkidni estri, ki so poliestri različnih esterskih kislin in glicerola z dodanimi maščobnimi kislinami. V odvisnosti od vrste dodane maščobne kisline so ti alkidi sušeči ali nesušeči. Druga vrsta polsintetičnih smol je pridobljena s predelavo celuloze, nitro-celuloze, etil-celuloze, natrijeve karboksi-metil celuloze in drugih.



Sintetične smole so akrilne, polivinil-acetatne, polivinil-alkoholne, poliamidne, poliuretanske, epoksi, skratka imajo enake osnove kot laki za površinske zaščite. Topila služijo za raztapljanje veziv barve in nimajo vpliva na potek kemijskih reakcij med sušenjem. Najbolj preprosto topilo je voda, večina pa je organskih: alkoholi (metanol, etanol, izo-propanol…), mineralna olja (imajo vrelišče 280°C in 310°C), mineralni destilati (imajo vrelišče med 80°C in 40°C), toluen, ksilen, aceton, metil etil keton (MEK), acetati (etil, izopropil, n-butil, izobutil) in druga. Hlapna topila sodijo med glavne onesnaževalce iz tiskarn, zato preprečujemo njihovo prosto izhlapevanje v ozračje. Pri tem so pomembni pretok zraka, temperatura sušenja in vrsta zgorevalne komore, ki odvečno energijo običajno vrača v proces. Za klasičen offset tisk na pločevino kot topilo običajno uporabljamo mineralna olja. Dodatki barvam, ki so še potrebni za posamezne namene uporabe, so naslednji: • dodatki za ojačanje barvnih vrednosti (so kemijsko sorodni pigmentom), • sušila (običajno kobaltove ali magnezijeve zmesi), ki služijo kot katalizatorji za pospeševanje procesa sušenja, • dodatki za zmanjšanje oprijemljivosti na dele tiskarskih strojev (fenoli), • dodatki za izboljšanje oprijemljivosti na podlago (zagotavljajo presežek

hidroksilnih – OH skupin), • voski, ki povečujejo odpornost na mehanske poškodbe in izboljšujejo drsnost (so naravnega ali sintetičnega izvora: polietilenski, teflonski…), • mehčala (ftalati), • dodatki za zmanjševanje površinske napetosti (vrste detergentov), • navtralizatorji penil, uporabljeni v primeru dodajanja detergentov (običajno

silikoni).



4.2 TEHNOLOGIJA POVRŠINSKE ZAŠČITE IN DEKORACIJE 4.2.1 NANOS POVRŠINSKIH ZAŠČIT - LAKIRANJE Površinsko zaščito pločevine nanašamo z lakirnim strojem. Lakirna linija je sestavljena iz : • avtomatske podajalne naprave za plošče • sistema valjev za nanašanje lakov • sušilne peči • zlagalca plošč • transportnih trakov

Slika 7: Lakirni stroj (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Podajalec plošč je priprava, ki avtomatsko potiska plošče iz palete, kjer je običajno naložen paket s 1000 do 2000 ploščami. Podajalna naprava se nastavlja glede na debelino in širino plošče, kar zagotavlja natančno podajanje plošč v sistem lakirnih valjev. Pred sistemom valjev je nameščena naprava za izmet plošče, če plošča ni pravilno nameščena na transportne trakove ali kadar se dve plošči sprimeta med seboj in je debelina neprimerna. Sistem valjev sestoji iz dveh skupin: z naravno ali umetno gumo nalitih valjev in kovinskih valjev. Prva skupina valjev je namenjena enakomernemu razporejanju laka po površini večjega valja, ta pa služi za nanos filma laka na lakirano ploščo.



Druga skupina valjev služi za odvajanje odvečne količine laka v zbiralnik, preko katerega se odvečni lak vrača v proces. Debelina nanosa laka na sistemu lakirnih valjev se precizno naravna z razmikom med potopljenim in prenašalnim valjem. Za točno kontrolo nanosa filma je pomembno, da sta tako potopljeni kot nanašalni valj pravilno okrogla, koncentrična in gladka. Z uravnavanjem pritiska na ploščo skozi valje se lahko fino nastavlja debelina nanosa filma na ploščo. Da bi preprečili mazanje z lakom na drugi strani plošče, je pod potisnim valjem nameščen nož, ki odstranjuje lak z valja in ga vrača nazaj v sistem. Ostrina noža mora biti vedno kontrolirana, da se zagotovi čistost spodnje strani plošč. Aplikacijski valj je sestavljen iz osnovnega kovinskega valja, prekritega s posebnim polivretanskim plaščem, ki ga lahko oblikujemo in izrezujemo, kadar so potrebni izpusti na ploščah. Lakirna naprava ima zmogljivost lakiranja čez 5.000 pl/h, vendar je od hitrosti odvisna kvaliteta aplikacije in sušenja (zamreženja) laka. Pri tem nanosu je pomemben enakomeren nanos in ustrezna teža mokrega nanosa laka, ki je določen glede na vsebnost suhe snovi. Ker je to razmerje določeno za idealne razmere ( 20 stopinj Celzija ), je pomembno spremljanje viskoznosti laka in zagotavljanje njegove procesu primerne temperature ( zimski, poletni čas ). Kriterij za ustreznost nanosa je za vsako vrsto laka posebej določen s suhim nanosom na ploskovno enoto, ki je znan šele po zaključnem sušenju. Zato so teža mokrega nanosa, viskoznost laka in ustrezen videz površine tisti parametri, na podlagi katerih sklepamo na končni rezultat in tudi pokazatelji za ukrepanje v zgodnjih stopnjah procesa. Drugi del procesa je namenjen sušenju površinske zaščite in je vsaj tako pomemben kot prvi. Ta sistem sušenja prinaša nekaj nevarnosti: verižni transport z nosilci mora biti ustrezno čist, sicer je lahko vzrok onesnaženja tudi v taki meri, da povzroči slabo lokalno oprijemljivost. Plošče po transportnih trakovih pridejo iz sistema valjev na nosilce, ki so pritrjeni na neskončno verigo in potujejo skozi sušilno peč. Nosilci dvignejo ploščo v pokončen, rahlo poševen položaj in so postavljeni v razmiku cca 5 cm. Sušilna peč je dolga več kot 35 m in tako je v polni peči lahko do 1500 plošč, kar pomeni težo čez dve toni. V sušilni peči so gorilniki na plin, sistem kroženja zraka, potrebnega za čistejšo atmosfero v sušilni peči in hlajenje na koncu peči, ter odsesovalni sistem, ki produkte sušenja vodi v zgorevalno napravo. Vloga zgorevalne naprave je dvojna: poleg čiščenja izpušnih plinov iz nepremičnih virov onesnaževanja se z njeno pomočjo precejšen del toplotne energije vrača v proces in tako prispeva k zmanjševanju rabe naravnih virov. Za pravilno zamreženje lakov so potrebni pravilna in natančna nastavitev, vzdrževanje temperature in tudi čistost atmosfere v sušilni peči.



V prvi coni sušilne peči se v najkrajšem možnem času temperatura dvigne na predpisano, druga in ponavadi tudi najdaljša cona mora zagotavljati vrh potrebne temperature za zamreženje. V zadnji, tretji coni pa je potrebno plošče ohladiti na tolikšno temperaturo, ki ne povzroča medsebojnega lepljenja ali poškodbe plošč. V zadnji hladilni coni gredo plošče iz nosilcev na transportne trakove do zlagalca plošč, kjer se nalagajo na paleto.

Slika 8: Shematični prikaz lakirnega stroja (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Legenda k sliki 3: 1 Trije osnovni valji (dozirni, prenašalni, nanašalni) 2 Nož za reguliranje nanosa laka 3 Valj s prijemači 4 Vlagalna verižna miza in pomikači 5 Sistem za dovajanje laka s koritom 6 Nož 7 Izhod plošče 8 Lakirni (aplikacijski- polivretanska prevleka) valj 9 Potisni valj



4.2.2 DEKORACIJA – TISKANJE ( LITOGRAFIJA) Uporablja se klasična tehnologija offset tiskanja in UV-tehnologija offset tiskanja. V zadnjem času se izključno uporablja UV-tehnologija. Razlika med klasičnim in UV tiskanjem je v sušenju barve. Pri klasični tehnologiji se uporablja visoko temperaturo v sušilnih pečeh, z izhlapevanjem, absorbcijo ali oksidacijo olj, pri UV- tehnologiji pa UV- svetlobni valovi (100 nm do 380 nm), s katerimi se doseže, da vse reaktivne komponente v barvi polimerizirajo in ostanejo v osušenem filmu. Osnova offset tiskanja je litografska plošča, s pomočjo katere se posredno prenese zapis tiskanja na tiskovino (podlago). Litografska plošča se na osnovi površinske napetosti predhodno obdela s kemikalijami tako, da se na plošči ustvarijo področja za sprejem barve in področja, ki barvo odbijajo. To pomeni, da so področja za sprejem barve oleofilna in odbijajo vodo (hidrofobna), področja, ki odbijajo barvo (oleofobna), pa so hidrofilna. Pri vlaženju se hidrofobna področja prekrijejo s tankim slojem vlažilne tekočine (pri klasičnih barvah voda + dodatki, pri UV- barvah vodna raztopina alkohola + dodatki). S pravilnimi dodatki znižamo površinsko napetost vlažilni tekočini na potrebno raven za tiskanje. V primeru prevelikega zmanjšanja površinske napetosti se zbrišejo meje med oleofilnimi in hidrofilnimi področji, tako da ni opaznega efekta tiskanja. Najbolj pomembni dejavniki materialov in komponent, udeleženih pri offset tiskanju, so: • litografska plošča (površinska napetost na področjih sprejemanja barve,

površinska napetost vlažilne tekočine, hrapavost, posebno na mestih neoprijemanja barve, metoda proizvajanja litografske plošče – mehansko ali elektrostatsko),

• tiskarski valji (karakteristike plaščev, površinska napetost površin valjev, hrapavost, viskoznoelastične lastnosti gumijastih prevlek, koncentričnost),

• prevleke (površinska napetost, hrapavost, stisljivost, sprejemanje barve, trdota, dimenzijska stabilnost),

• tiskarska barva (površinska napetost, viskoznost, temperaturna obstojnost, absorbcija vlažilne tekočine, sestava barve),

• vlažilna tekočina (trdota vode, dodatki, kot so alkohol, detergenti, pH-vrednost, površinska napetost, viskoznost, odvisnost od temperature),

• podlaga, na katero nanašamo barvo (primernost za nanašanje, pH na površini podlage, lastnosti, kot so razteznost, odpornost na udarce in praske),

• tiskarski stroj (točnost, stabilnost, absorbcija vibracij, oblika tiskovnih valjev, način nanašanja barve, temperaturna stabilnost).

Če povzamemo: v offset tiskarski tehnologiji je potrebna optimalna nastavitev vseh zgoraj naštetih parametrov, saj če spremenimo le enega, bo to vplivalo na celoten sistem. Tiskarska linija je sestavljena podobno kot lakirna, in sicer: • avtomatska podajalna naprava za plošče • transportni trakovi • sistem valjev za nanašanje barv



• sušilna peč • zlagalec plošč

EPDM – Etilene propilen dien monomer

Slika 9: Shematični prikaz delovanja tiskarskih valjev (Vir: dokumentacija V&N

Saturnus)

4.3 MEHANSKA PREDELAVA PLOČEVINE Po zaključenem procesu v tiskarni se pripravljena pločevina preoblikuje v mehanski proizvodnji v želene oziroma naročene proizvode. Pločevina se reže, stiska, vleče, zgiba ali kako drugače preoblikuje do želenega izdelka. Proizvodnja je linijska, za vsako osnovno vrsto proizvodov imamo svojo linijo: • trodelne pločevinke za prehrano • vedra • eco-can • patent doze



• pokrovi za vedra • pokrovi za eco can • pokrovi patent doz • okrasne pločevinke • dvodelne pločevinke – lončki • sapo pokrovi • LO pokrovi Prva faza izdelave pločevink je razrez plošč na krožnih škarjah na trakove, ki ustrezajo površini plašča pločevink. Sledi oblikovanje oboda in varjenje oboda, le to pomembno vpliva na tesnost pločevink. Varjenju sledi zaščita zvara s prašnimi laki, le ti se s segrevanjem stalijo, oprimejo s podlago in tako zaščitijo zvar pred vplivi vsebine polnjenja. Sledi še oblikovanje prirobnice, zapiranje dna na obod z dvojnim zgibom, to je hermetična in nerazstavljiva mehanska zveza. Proizvodi se zlagajo na palete, sledi ustrezno pakiranje in transport v skladišče. Vedra, eco can in doze so po postopku izdelave podobne tridelnim pločevinkam, vendar so bolj raznovrstne. Vsebine, katerim so namenjene, so pretežno opredeljene s konvencijo Združenih narodov za transport nevarnih snovi. Tem vsebinam so prilagojene izvedbe zapiranja, tesnjenja in notranje zaščite. Globoki vlek pa je značilen za izdelavo dvodelnih pločevink, okrasnih pločevink, sapo pokrovov, kot tudi vseh ostalih pokrovov. Pri teh proizvodih so pomembni izbira materiala, načrtovanje izkoristka, vlečni radiji, drsnost površin. Orodja na teh linijah so sestavljena iz množice gibajočih se delov. Podajanje plošč pod orodje je avtomatizirano, orodje izsekava ( štanca ) obliko natisnjenega proizvoda, plošča se premika levo in desno (kosov na plošči je lahko 48,72,80,132…, odvisno od proizvoda). V nadaljevanju orodja preoblikujejo izsekano pločevino v končni proizvod. Le ti potujejo po transportni poti na paletizator, sledi pakiranje in skladiščenje. Pri linijski postavitvi se nemalokrat srečujemo z zastoji na določenem segmentu linije. Takrat se ustavi celotna linija, delavce je potrebno premeščati, izgubljeni čas pa je potrebno nadomestiti. V vseh primerih to ni možno, kot posledica so tudi zamude dobavnih rokov. 4.4 POTEK PROCESA IZDELAVE NAROČENIH PROIZVODOV V našem podjetju imamo informacijski sistem SAP, ki podpira operativno delovanje oskrbovalne verige v podjetju. Informacijski sistem zajema proces nabave, logistike, prodaje, proizvodnje, kontrolo kakovosti, vzdrževanje in računovodstvo. Terminiranja proizvodnje pa informacijski sistem ne podpira, zato uporabljamo programa Exel in Project. 4.4.1 NAROČANJE MATERIALA Ves osnovni material, ki ga uporabljamo, uvažamo iz tujine. Dobavni roki za vso pločevino so tri mesece. Osnovo za naročilo potrebnih materialov predstavlja letni plan prodaje. V njem prodaja za posamezno mesečno obdobje definira vrsto artiklov ter količino za izdelavo. Prodaja vnese plan v pripravljeno aplikacijo v sistem SAP.



Informatik te podatke obdela, rezultat so dejanske potrebe vseh materialov za naslednje leto. Nabavna služba posreduje potrebne količine potencialnim dobaviteljem. Dobavitelji tako pridobijo napoved letnih potreb, da si lahko priskrbijo surovine. Nabavna služba skupaj s prodajno službo vsak mesec določi naročilno količino posameznih materialov. Nabava nato plasira naročilo dobavitelju, npr. v mesecu januarju 2010 se naroči material za dobavo v mesecu aprilu 2010, v februarju za mesec maj ter po tej dinamiki dalje, tak pristop je nujen zaradi dvomesečnega procesa, ki je potreben za izdelavo pločevine. Glede na dejansko gibanje prodaje nabava vrši odpoklice naročenih količin. Glede na različnost proizvodov in vrsto proizvodnih linij za preoblikovanje imamo cca 30 vrst različnih formatov pločevin. Dobavni roki za lake in barve so krajši, od treh tednov do enega meseca.



Tabela 1: Potrebe materiala za leto 2010 (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Vrsta materiala Koda št.plošč Neto / kg ETP 0,150x852,00x926,00 TS520 E2,0/2,0 3002502 146.204 135.824 ETP 0,150x912,00x926,00 TS520 E2,0/2,0 3002503 49.938 49.638 ETP 0,155x1000,0x937,00 TH550 E2,0/2,0 3001803 2.813 3.218 ETP 0,155x861,00x853,00 TH620 E2,0/2,0 3001225 204.465 182.791 ETP 0,155x885,00x818,00 TH550 E2,0/2,0 3001226 41.833 37.023 ETP 0,170x785,00x828,00 TH550 E2,0/2,0 3001229 125.000 108.375 ETP 0,170x959,00x929,00 TH550 E2,0/2,0 3001232 666.363 792.305 ETP 0,180x754,00x945,00 TH415 E2,0/2,0 3001833 85.435 86.289 ETP 0,180x852,00x928,00 TH415 E2,8/2,8 3001236 197.849 221.986 ETP 0,190x785,00x828,00 TH550 E2,0/2,0 3001237 1.406 1.363 ETP 0,200x1013,5x895,00 TS275 E2,0/2,0 3001652 51.810 73.984 ETP 0,200x1028,5x746,50 TS275 E2,0/2,0 3001653 75.748 91.504 ETP 0,200x752,00x976,00 TS275 E2,0/2,0 3001835 358.750 414.356 ETP 0,200x765,00x703,00 TS275 E2,0/2,0 3001834 61.864 52.337 ETP 0,200x882,00x1039,0 TS275 E1,4/1,4 3002135 128.048 184.517 ETP 0,220x815,00x620,00 TS275 E2,0/2,0 3001253 103.085 90.200 ETP 0,220x840,00x772,00 TH415 1,4/2,8D 3001255 1.292 1.447 ETP 0,220x946,00x800,00 TH415 1,4/2,8D 3001257 121.350 158.969 ETP 0,240x802,00x571,00 TS275 E2,0/2,0 3001259 141.417 122.325 ETP 0,240x803,00x976,00 TS275 E2,0/2,0 3001837 238.525 353.017 ETP 0,240x859,00x814,00 TS245 E2,0/2,0 3001836 54.887 72.286 ETP 0,240x979,00x819,00 TS245 E2,0/2,0 3002130 160 242 ETP 0,260x729,00x979,00 TS275 E1,4/1,4 3002134 41.383 60.378 ETP 0,260x750,00x976,00 TS275 E2,0/2,0 3001262 14.767 22.061 ETP 0,260x750,00x976,00 TS275 E2,8/2,8 3001263 144.333 216.211 ETP 0,260x865,00x1088,0 TS275 E1,4/1,4 3002133 61.900 119.034 ETP 0,280x802,00x730,00 TH415 E2,8-2,8 3001558 6.875 8.848 ETP 0,280x812,00x919,00 TS275 E2,0/2,0 3001266 908 1.491 ETP S0,155x934,00x938,80 TH550 E2,0/2,0 3002147 694.444 743.056 ETP S0,210x883,00x1090,8 TH550 E2,0/2,0 3001863 53.144 84.605 ECCS 0,155x885,00x818,00 TH550 3001213 161.583 142.355 ECCS 0,280x050,00 TH550 3002461 184.221 184.221 ECCS S0,210x883,00x1091,0 TH550 3001215 580.076 921.160 ALU 0,230x838,00x697,00 5052 H14AlMg2,5 3002201 11.122 4.037 ALU 0,230x963,00x741,00 5052 H14AlMg2,5 3002203 138.293 61.264 ALU 0,270x700,00x726 5052 H14AlMg 2,5 3001194 50.125 18.446

Skupaj PLOČEVINA 5.821.162



4.4.2 RAZPISOVANJE DELOVNIH NALOGOV Naša proizvodnja temelji na tem, da izdelujemo izključno za znanega kupca. Naročilo kupca prodaja posreduje v operativno pripravo dela, v nadaljevanju OPD tako, da razpiše interno naročilo. Interno naročilo je osnova za razpis delovnega naloga za proizvodnjo. Delovni nalog razpiše planer proizvodnje. Praviloma velja rok dobave en mesec od naročila. Kot primer je prikazan izdelek eco can. Začetek procesa definira interno naročilo, ki ga pošlje vodja prodaje kemije po elektronski pošti. Interno naročilo je potrebno natisniti. Dokument vsebuje: • številko internega naročila - 10078098 • kodo izdelka - 1006619 • naziv izdelka - GLC 108X112 BLK/MOBIHEL AK.AVTOL.800006 • število kosov - 20.000 kos • naziv kupca - Helios Domžale • želeni rok kupca - 11.01.2010

Slika 10: Interno naročilo (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) Na tej osnovi razpišemo delovni nalog posebej za tiskarno in posebej za mehansko proizvodnjo. Zahtevano količino na naročilu povečamo za dogovorjen dodatek za izmet, ki nastane v tiskarni in mehaniki, to je za to vrsto proizvodov 1,5%, kar za tokratno naročilo predstavlja 20.300 kos za razpis na delovni nalog. Prvi korak dejanskega razpisa delovnega naloga je izdelava kosovnic za povečano količino. V bazi podatkov so kode izdelkov s pripadajočimi kosovnicami. Ob vnosu kode izdelka in potrebnega števila proizvodov dobimo eksplozijo potrebnih materialov za realizacijo naročila. Kosovnica za mehansko proizvodnjo sedaj vsebuje:



• Kodo izdelka: 1006619 • Naziv izdelka: GLC 108X112 BLK/MOBIHEL AK.AVTOL.800006 • Količino izdelka: 20.300 kos Eksplozija potrebnih komponent: • 2004903 GLCP 108X112 BLK/ MOBIHEL AK.AVTOL.800006 1.128 plošč to je

koda za tiskarsko proizvodnjo – koda polizdelkov, iz katerih se bodo v mehaniki izdelali končni proizvodi )

• 3001588 GLB 099 BLK/SL COMP.OP 649 LV 20.300 ( dna za zapiranje)

• 3001447 WIRE ECU 1,38 mm 33.495 g ( žica za varjenje )

• A11 ( paket pakiranja)

Slika 11: Kosovnica za mehansko proizvodnjo (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Kosovnica za tiskarno vsebuje: • Kodo izdelka: 2004903 • Naziv izdelka: GLCP 108X136 BLK/ MOBIHEL AK.AVTOL.800006 • Količino izdelka: 1.128 plošč Eksplozija potrebnih komponent: • 3001835 ETP 0,200X 752,00X976,00 TS275 E2,0/2,0 1.128 plošč

( vrsta pločevine ) • 3001385 LAK EMBA BELI 02S 74345 18.048 g • 3001388 LAK EMBA ZAŠČITNI 01 S 63276 11.280 g



Slika 12: Kosovnica za tiskarsko proizvodnjo (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Na osnovi tako izdelanih kosovnic razpišemo delovna naloga posebej za tiskarno in posebej za mehansko proizvodnjo. Kosovnica se priloži k pripadajočemu delovnemu nalogu. Za izdelavo delovnega naloga je pripravljena aplikacija v programu Sap. Potrebno je vpisati kodo izdelka in z dogovorjenim ukazom se prikažejo zavihki, kamor se vnaša potrebne podatke. V prvi zavihek se vnese količina ter končni rok kupca in začetni rok izdelave. V drugi zavihek se vnese paket pakiranja, številko internega naročila in pozicijo. V četrti zavihek se vnese naziv kupca. Z ukazom in tipko enter se nalog avtomatsko natisne. Pri tem se avtomatsko izpiše tudi številka delovnega naloga – 60010828. Ta številka se vpiše na interno naročilo. Na delovnem nalogu za mehansko proizvodnjo se izpišejo vsi vneseni podatki, izpiše se številka delovne operacije, stroškovno mesto, skupna norma kosov / uro, potrebno število ur za razpisano količino, opis delovnega postopka izdelave, delovno mesto, na katerem je potrebno izdelati nalog.



Slika 13: Delovni nalog za mehansko proizvodnjo ( identifikacijski podatki) (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Slika 14: Oznaka kupca na delovnem nalogu (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)



Slika 15: Stroškovno mesto in normativ na delovnem nalogu (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Slika 16: Podatki o operaciji na delovni nalog (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)



Slika 17: Potrebne materialne postavke na delovni nalog (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Tiskarski nalog se razpiše na enak način kot za mehanski del in številka le tega – 60010860 se napiše na interno naročilo. Tudi tu se izpišejo vsi vneseni podatki. Delovni postopek v tem primeru sestavlja 6 operacij: • 0010 beli lak, • 0011 tisk dve barvi – modra + zelena, • 0012 tisk dve barvi – modra + zelena, • 0013 tisk dve barvi – cian + magenta • 0014 tisk dve barvi – yellow + črna, • 0020 lak srebrni. Pri vsaki operaciji se poleg številke in naziva operacije izpišejo še stroškovno mesto, vrsta laka, potrebna količina laka za to operacijo ter potrebni čas posamezne operacije za razpisano količino plošč.



Slika 18: Delovni nalog za tiskarsko proizvodnjo ( identifikacijski podatki) (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Slika 19: Oznaka kupca na delovnem nalogu (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)



Slika 20: Podatki o operacijah na delovni nalog (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Slika 21: Potrebne materialne postavke za delovni nalog (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)



5 PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA PLANIRANJA DELOVNIH NALOGOV Terminiranje delovnih nalogov poteka posebej za tiskarski del proizvodnje in posebej za mehanski del. 5.1 TERMINIRANJE TISKARSKE PROIZVODNJE Za terminiranje tiskarne uporabljamo exelovo tabelo, v katero iz informacijskega programa SAP prenesemo vse razpisane delovne naloge. Vse razpisane delovne naloge je potrebno sestaviti v plan izdelave za proizvodnjo. Vsi delovni nalogi sestojijo iz večjega števila delovnih operacij, ki si sledijo v različnem zaporedju in se izvajajo na različnih delovnih mestih. Način proizvodnje je lahko postopen, vzporeden ali kombiniran. Za sestavo plana moramo za vsak delovni nalog poznati: • pretočni čas za delovni nalog • čase za izvedbo operacij • čase medoperacijskih zastojev (prehodni čas do naslednje operacije) • število strojev na kapacitivnem mestu • zahtevani rok izgotovitve – zaključka delovnega naloga • prioriteto delovnega naloga Običajno terminiramo v nazaj, kjer imamo za vsak delovni nalog predpisan rok izgotovitve. V našem primeru uporabljamo konstanten dogovor, da je končni rok (termin) v tiskarni en teden prej kot je želeni rok kupca. Ta teden je namenjen izdelavi končnih izdelkov v mehanski proizvodnji. Od tega termina odštevamo čase medoperacijskih zastojev in čase za izvedbo posameznih operacij ter se tako po časovni skali pomikamo od končnega termina v nazaj, v levo. Na ta način postavljamo roke začetka posameznih operacij za posamezne naloge. Plan tiskarne sestavimo posebej za lakirno linijo in posebej za tiskarsko linijo. Operacije na razpisanih nalogih uredimo (presortiramo) po šifrah posameznih linij tako, da so v skupine združene vse operacije, ki se izvajajo na isti liniji. Najprej terminiramo lakirno linijo, kjer planiramo prvo operacijo izdelave posameznih nalogov, tako imenovano površinsko zaščito pločevine. Potrebno je optimalno združevati izdelavo nalogov enakih formatov pločevin, enakih vrst lakov, enakih vrst nanosa laka, (pri varjenih izdelkih je potrebno delati izpuste na pločevini, za kar so potrebni drugačni valji).



Slika 22: Izrezek iz terminskega plana lakirne linije (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Nato terminiramo tiskarsko linijo. Površinsko zaščiteno pločevino planiramo glede na tehnološko postavljena zaporedja izdelave operacij tiskanja. Prav tako je potrebno optimalno združevanje enakih formatov polakirane pločevine, enakih vrst barv, enakih vrst tiska.

Slika 23: Izrezek iz terminskega plana tiskarske linije (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Nazadnje terminiramo že potiskano pločevino ponovno na lakirni liniji, kjer izvršimo zadnjo operacijo lakiranja, to je zaščitni sloj tiskane pločevine in hkrati zagotavljanje drsnosti pri nadaljnjem preoblikovanju pločevine v izdelke.



Slika 24: Izrezek iz terminskega plana lakirne linije (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Ob terminiranju delovnih nalogov pa je nujno potrebno razpolagati z informacijami glede materialov, ki jih potrebujemo za realizacijo posameznih operacij v procesu izdelave. Z datumom začetni rok izdelave, ki ga vnesemo pri razpisu naloga, se avtomatsko aktivira rezervacija potrebnih materialov. Te rezervacije spremlja nabava. Pri vsakem materialu je razvidno, kdaj nastopi manjko, tako količinsko kot datumsko. Nabava mora pravočasno naročiti novo količino, upoštevajoč seveda tudi dobavni rok za posamezni material. Praviloma nabava določa optimalno naročilno količino za potrebne materiale. Zagotavljati mora ves potrebni material, hkrati pa imeti čim manjše zaloge v skladišču. Kadar se zgodijo nepredvideni dogodki v proizvodnji ali se zgodijo tako imenovani padalci, je potrebno nabavo dodatno opozoriti na novo nastalo situacijo, da temu ustrezno ukrepa. V našem primeru nas zanima stanje surove pločevine, lakov in barv. Zelo pomembno je sodelovanje z nabavno službo, informacije o prihodih materialov, gibanju, odstopanjih in podobno potekajo obojestransko.

Slika 25: Izrezek iz pregleda pokritosti pločevine (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)



Slika 26: Izrezek iz pregleda pokritosti laka (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Plan tiskarne se tedensko dostavi vodji tiskarne, ki je zadolžen za realizacijo. Morebitne nepredvidene dogodke je potrebno čimprej javiti in skupno poiskati rešitve, da ne pride do odstopanj, ki bi pomenile zastoj v mehanski proizvodnji ali končno zamudo roka.



5.2 TERMINIRANJE MEHANSKE PROIZVODNJE Za izdelavo plana mehanske proizvodnje uporabljamo Exelovo tabelo za bazo podatkov, le te pa potem transportiramo v program Project. Izdelan plan tiskarne vsebuje datum zaključka v tiskarni, ko je pločevina pripravljena za preoblikovanje v mehanski proizvodnji. Na osnovi teh datumov se izdela plan za mehanski del po posameznih linijah. Za posamezno vrsto izdelkov imamo svojo linijo, ki je opredeljena s stroškovnim mestom. Seveda je znotraj te postavitve z menjavanjem določenih segmentov orodij možno izdelovati več vrst višin izdelkov, različnih premerov izdelkov in drugo.

Tabela 2: Pregled stroškovnih mest ( Vir: dokumentacija V&N Saturnus) Problem terminiranja je razporeditev – določitev zaporedja izvajanja posameznih na obdelavo čakajočih delovnih nalogov. Kadar se pri terminiranju zgodi, da bi morali na posamezni liniji istočasno izvajati izdelke različnih višin, se moramo odločati, katera od njih se bo izvajala najprej, katere pa bodo morale počakati na kasnejši rok izdelave. V takem primeru skupno z vodjo prodaje določimo zaporedje izdelave po posameznih višinah. Pri tem upoštevamo prednostna pravila, ki vključujejo skupne čase operacij posameznih višin, čase preurejanja med posameznimi višinami, pravila, ki vključujejo dobavne roke naročil, pravilo, ki je skladno z obratovanjem in cilji sistema. Vzporedno je potrebno preverjati dejansko prisotnost neposrednih delavcev, da po potrebi določimo dodatne izmene na tistih linijah, ki predstavljajo ozko grlo. Za sestavo plana moramo za vsak delovni nalog poznati:



• rok ( termin), ob katerem se lahko začne izvajati posamezni delovni nalog, • pretočni čas za delovni nalog, • zahtevani rok izgotovitve – zaključka delovnega naloga, • čas preurejanja in priprave linije za izvedbo delovnega naloga. Osnovni cilj razporejanja delovnih nalogov po linijah: • združevanje delovnih nalogov z izdelki enakih višin, premerov, • združevanje delovnih nalogov z izdelki, v katere se vgrajujejo enaki polizdelki. Želeni ciljni rezultat razporejanja delovnih nalogov: • minimiranje skupnega pretočega časa za skupino posameznih delovnih nalogov, • minimiranje povprečnega časa obremenjevanja delovnega mesta s posamičnim

delom, • minimiranje povprečnega zaostajanja ali zamujanja, • minimiranje števila menjavanj orodij za posamezno skupino delovnih nalogov. Vse razpisane delovne naloge za mehansko proizvodnjo prenesemo iz informacijskega sistema SAP v Exelovo bazo. Baza vsebuje že prednastavljene normative za izračun po posameznih linijah, to je število kosov na uro. Ob prenosu nalogov se avtomatsko izračuna potrebno število ur za posamezni delovni nalog. Nato v bazo vnesemo rok zaključka posameznega delovnega naloga v tiskarni. Za sestavljanje zaporedja izdelave v mehanski proizvodnji je potrebno preveriti materiale, ki jih vgrajujemo pri preoblikovanju pločevine v končne izdelke, to so različni polizdelki, mase na pokrovih za tesnjenje, žica za varjenje, pakirni material in podobno. V našem primeru so to dna za zapiranje eco can izdelkov. Ta polizdelek kupujemo, naročamo ga enkrat mesečno glede na dejansko gibanje potreb.

Slika 27: Izrezek iz pregleda pokritosti dna (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

V praksi izvajamo na sledeč način: ob razpisu naloga z vnosom datuma začetka izdelave se avtomatsko rezervira pripadajoči potrebni material. Sledi pregled potreb po posameznih komponentah v skladiščih, skupno usklajevanje z nabavo o potrebnih naročilih oziroma odpoklicih posameznih materialov. Sedaj pričnemo z določanjem izdelave zaporedja po posameznih linijah.



S filtriranjem prikličemo posamezno stroškovno mesto, v našem primeru 51302 Eco can. Pri številčenju zaporedja izvajanja upoštevamo vse zgoraj naštete ciljne parametre. Potrebno je določiti pripravljalne čase tam, kjer se menjavajo orodja, višine, polizdelki. Na enak način določimo zaporedja na vseh preostalih stroškovnih mestih. Sedaj imamo bazo pripravljeno za transport v program Project.

Slika 28: Izrezek iz Exelove baze stroškovno mesto 51302 (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

V Project programu najprej nastavimo delovni koledar, lahko nastavimo eno-, dvo-, tro- ali štiriizmensko delo, lahko za vsako stroškovno mesto drugače. Seveda je to odvisno od količin na delovnih nalogih po posameznih linijah, zahtevanih rokih, razpoložljive človeške delovne sile.

Slika 29: Delovni koledar za 51302 (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)



S tako pripravljenimi izhodiščnimi podatki se nam izpišejo datumi začetka in datumi končanja za vsak posamezni delovni nalog. Potrebno je le še preveriti, da ni start izdelave zgodnejši od zaključevanja v tiskarni. V takem primeru je potrebno zamakniti start izdelave, posledično pa predvideti zastoj na tej liniji, zmanjšati število izmen. Istočasno se izriše tudi gantogram izdelave posameznega delovnega naloga.



Slika 30: Izris Projecta za 51302 (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)



Slika 31: Izris gantograma za 51302 (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)



Sedaj pošljemo urejen Project ponovno v Exel, kjer se s prednastavljenim programom dobi pripravljen izpis plana.

Slika 32: Izrezek iz terminskega plana eco can linije (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Terminsko planiranje je običajno drsno, plansko obdobje zajema en teden, ki je fiksno obdobje, naslednje razporeditve delovnih nalogov pa pomenijo tako imenovano orientacijsko obdobje. V fiksnem obdobju naj ne bi bilo nepredvidenih dogodkov, kadar pa pride do posameznih izpadov, jih je potrebno reševati skupaj z vodjo programa izdelkov. Tedenski plani se razdelijo po posameznih linijah v proizvodnji in so zavezujoči za proizvodnjo. Plan se nahaja tudi na proizvodnem portalu, kjer je dostopen prodaji na vpogled. Prodaji se omogoči več različnih pogledov, po kupcih, po odpremah, po linijah, po pokritosti z materialom. Prodaja lahko preveri, kdaj bo posamezni delovni nalog izdelan, nabava lahko preverja dejanske potrebe materialov, ki še niso v skladišču, seveda pa vzporedno potekajo tudi ustne komunikacije ob večjih nepredvidenih dogodkih.



Slika 33: Izrezek iz pogleda prodajnega portala po pokritosti materiala in ustavljenih delovnih nalogih (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

Slika 34: Izrezek iz pogleda prodajnega portala po kupcih (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

5.3 IZDELAVA DELOVNIH NALOGOV Na osnovi izdelanega plana tiskarne dnevno oddajamo v skladišče tiste delovne naloge, za katere imamo pokritje z vsemi materiali, ki jih potrebujemo za realizacijo le teh. V skladišču na osnovi kosovnice, ki je priloga nalogu, izdajo osnovni material. Skupaj z delovnim nalogom ga dostavijo v tiskarno. Laki pa so v delni količini že na oddelku tiskarne, ponavadi v sodih, ki vsebujejo po 250 kg laka. Vodja tiskarne po



potrebi odpokliče iz skladišča nov sod ustreznega laka. Seveda se za vsak premik naredijo tudi ustrezne transakcije v sistemu, da je možno spremljati gibanje zalog. Naloge izdelujemo po zaporedju, ki je določeno s terminskim planom, in sicer si operacije sledijo po tehnološkem predpisu. V našem primeru nalog 60010860 odnesemo skupaj s kosovnico v skladišče materiala. Skladišče izda potrebno pločevino, jo knjiži na delovni nalog ter jo transportira v tiskarno. Nalog je planiran za izdelavo prve operacije - lakiranje naslednji dan. V ta termin je združenih več nalogov, ki imajo enako vrsto laka. Med različnimi vrstami laka je potrebno umivati valje za nanos laka, za kar so potrebni tehnološko pripravljalni časi, zato je potrebno čim bolj optimalno planirati proizvodnjo. Operacija lakiranja se izvaja na lakirnem stroju po predhodnem opisu. Naslednje operacije predstavljajo tiskanje polakiranih plošč. Polakirane plošče je potrebno transportirati do tiskarskega stroja. Plan se običajno sestavi tako, da se tiska v nekaj naslednjih dneh po prvem lakiranju. Tiskanje se izvaja v štirih operacijah, to pomeni, da gre celotna količina plošč štirikrat skozi proces tiskanja, kjer se posamezne barve tiskajo postopoma. Tudi v tiskanju se združujejo delovni nalogi z enakimi barvami. Potiskane plošče je sedaj potrebno ponovno transportirati do lakirne linije. Na lakirni liniji se polakira še zadnja operacija, to je zaščitni sloj. Zaključno lakiranje lahko sledi še isti dan, kot je potiskano, ali pa je zamik dan ali dva, zopet je odvisno od vrste laka, ki je takrat na lakirni linij. Izdelane plošče povežemo v bokse, jih opremimo s spremnimi listi, knjižimo na delovni nalog in transportiramo v skladišče polizdelkov. Podatek o končanju tiskarskega naloga in realizirani količini plošč posredujemo planerju mehanske proizvodnje. Tiskarski nalog v tej fazi zapremo in arhiviramo. Planer mehanske proizvodnje tesno sodeluje s planerjem tiskarne. Dnevno potekajo informacije o končanju nalogov v tiskarni, morebitnih premikih datumov glede na novo nastale potrebe v mehanski proizvodnji ali zamud na drugi strani zaradi nepredvidenih dogodkov. Dnevno je tudi potrebna komunikacija z vodjo mehanske proizvodnje, kjer potekajo dvosmerne informacije, ki imajo lahko vpliv na postavljen terminski plan (lom orodja, bolniška odsotnost delavcev…). Delovni nalogi za mehansko proizvodnjo se dnevno dostavljajo vodji mehanske proizvodnje. Mehanska proizvodnja se prav tako vrši po zaporedju, določenim s planom za posamezne linije. Delovni nalog 60010828, ki ga prikazujemo, se dostavi vodji proizvodnje en dan pred proizvodnjo. Le ta na osnovi kosovnice, ki je priloga nalogu, dvigne ves potrebni material iz pripadajočih skladišč in ga dostavi na linijo za izdelavo eco can-a. Ves material se knjiži na nalog, kar omogoča takojšnji vpogled v gibanje zalog. Sledi izdelava proizvodov na liniji po predhodnem opisu. Izdelani proizvodi se avtomatsko knjižijo na delovni nalog z izdelavo nalepke s črtno kodo in se oddajo v skladišče končnih izdelkov. Mehanski nalog se sedaj vrne planerju proizvodnje, ki ga zapre in arhivira.



5.4 NADZOR IN VODENJE Vsak razpisani delovni nalog pa velja tudi kot analitični konto, na katerega se knjižijo vsi stroški izdelave, zato je zelo pomembno, da zapiranje izdelanih delovnih nalogov izvajamo ažurno in ne kampanjsko ob koncu meseca. Naloge je potrebno hraniti 5 let, vsak nalog ima tudi spremni list zaradi sledljivosti materialov ob morebitnih reklamacijah kupcev. Vzporedno z razpisovanjem novih nalogov in terminiranjem le teh poteka spremljanje realizacije postavljenega plana. Realizacija se dnevno spremlja za pretekli dan, ugotavljamo vzroke in posledice odstopanj in jih skupaj z vodjo proizvodnje poskušamo minimizirati oziroma poiskati rešitev v primeru nepredvidenih okvar, lomov ali podobnega z vodjo vzdrževanja. Na kratkih dnevnih sestankih so prisotni vodje nabave, prodaje, tiskarne, mehanske proivodnje, razvoja, vzdrževanja, kontrole in OPD. Izmenjajo se informacije o odstopanjih, ki so pomembne za posamezno službo, poizkuša se poiskati optimalne rešitve. Na ta način skušamo skrajšati odzivne čase ob nastanku večjih odstopanj. V nekaterih primerih je potrebno tudi spreminjati postavljeni plan V takem krogu se dogovarjamo tudi o izdelavi nalogov tako imenovanih padalcev, za katere ne moremo uporabiti ustaljene prakse.



6 PREDLOG PRENOVE POTEKA PROCESA, ANALIZA KORISTI 6.1 OPIS REŠITVE Rešitev odstopanj oziroma zmanjšanje odstopanj, kot so premajhne kapacitete v času sezone, neenakomerna zasedenost lakiranja, zamude dobav kupcem, drobitev proizvodnje in s tem majhnega prehoda plošč z eno vrsto laka, bi potencialno lahko dosegli s predpripravo pločevine do tiska. Na ta način bi prvo lakiranje, to je površinsko zaščito pločevine, izvršili brez internega naročila, vnaprej, kot tako imenovano delo na zalogo. Ves proizvodni asortiman bi bilo potrebno skupaj s prodajo in vodstvom podjetja dati na mizo, v presojo, kaj bomo v prihodnosti potencialno izdelovali. Predlagam uporabo A-B-C analize. Kupce razdelimo v tri skupine, razrede A, B in C. Za posamezni razred preračunamo material, ki je potreben za izdelavo njegovih proizvodov. Vsi materiali s stroškovnega vidika niso enako pomembni za poslovanje. Zato sedaj razvrstimo tudi materiale v razrede A, B in C, pri čemer uporabimo X-Y-Z- analizo. Ta razvrstitev nam nakazuje odnos, ki ga moramo imeti pri gospodarjenju z materialom, načinom planiranja, nabavljanja in trošenja. Na ta način bi ugotovili, kateri materiali so strateški za našo proizvodnjo in bi temu primerno bedeli nad njimi. Osnovno izhodišče je sedaj letni plan prodaje, kjer imamo podatke mesečnih potreb po posameznih proizvodih. Za vse proizvode sledi preračun potrebnega materiala, to je surove pločevine za posamezno mesečno obdobje. Na ta način ugotovimo potrebno število plošč, ki hkrati za nas predstavljajo število potrebnih prehodov za prvo operacijo lakiranja.

Slika 35: Letna potreba pločevine za eco can (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)



Slika 36: Letni prodajni plan 2009 (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)



Planer tiskarne ima znane maksimalne zmogljivosti tako za lakiranje kot za tiskanje. Na osnovi teh podatkov bi OPD samostojno razpisovala delovne naloge samo za eno operacijo, to je lakiranje. Delovni nalogi za terminiranje tiskarne bi bili sedaj nalogi dejanskih naročil kupcev in delovni nalogi za lakiranje, kot predhodnica novih, dejanskih naročil kupcev. Velikost le teh nalogov bi se prilagajala dejanskim kapacitetam lakirne linije. Ob dejanskem prihodu kupčevega naročila, prejemu internega naročila, se nalogi za tiskarsko in mehansko proizvodnjo razpišejo, kot do sedaj. Nastopi pa razlika v kosovnici za tiskarno, saj sedaj ne potrebujemo surove pločevine, pač pa pripravljen polizdelek iz skladišča polizdelkov. Prav tako je sprememba izpisa operacij na tiskarskem nalogu, saj je sedaj prva operacija že tiskanje. Na tiskarski nalog se sedaj dvigne potrebno število polakiranih plošč – polizdelkov in se jih transportira direktno k tiskarski liniji. Proces izdelave se nadaljuje z operacijami tiskanja, sledi zaključno lakiranje, oddajanje v skladišče polizdelkov, kjer so pripravljeni za mehansko proizvodnjo. Postopek se nadaljuje po ustaljenem zaporedju kot do sedaj. Pri terminiranju tiskarske proizvodnje bi bila sedaj izhodišče tiskarska linija in zahtevani rok izgotovitve. Na osnovi potiskanih nalogov bi sedaj prilagajali še zaključno lakiranje, kjer bi bilo zopet potrebno združevanje po vrstah lakov. 6.2 ZAPOREDJE AKTIVNOSTI • Najprej je potrebno določiti proizvode iz celotnega proizvodnega programa, pri

katerih predlagan način tehnološko ni sporen. • Za izbrane proizvode je potrebno ustvariti nove kode materiala za polizdelek,

izdelati kosovnice in delovni postopek ( pripravljena pločevina za tisk ). • Na sedanjih tiskarskih kodah materiala je potrebno popraviti operacije in delovni

postopek, saj bo prva faza tiskanje. • Zamenjava kode surove pločevine s kodo polizdelka (polakirana pločevina) na

kosovnici za tiskarsko proizvodnjo. • Razpis delovnih nalogov za lakiranje (priprava pločevine za tisk). • Dvig surove pločevine iz skladišča z nalogi. • Lakiranje delovnih nalogov. • Oddaja izdelanih nalogov (polakirana pločevina ) v skladišče polizdelkov. • Prihod internega naročila. • Razpis mehanskega naloga. • Razpis tiskarskega naloga. • Terminiranje tiskarne. • Dvig polakirane pločevine na tiskarski nalog iz skladišča polizdelkov. • Tiskanje zahtevane litografije. • Zaključno lakiranje. • Oddaja v skladišče. • Mehanska proizvodnja. • Oddaja proizvodov v skladišče.



6.3 ANALIZA KORISTI Uspešnost predlagane spremembe poteka procesa bi se najprej pokazala v krajšem odzivnem času posameznega naročila od izdelave do oddaje proizvodov v skladišče. Na ta način bi realizirali kupčeva naročila pravočasno, oziroma bi potencialno skrajševali roke dobav. Slika 34 prikazuje potrebno število plošč za izdelavo eco can izdelkov, ki jih predstavljamo skozi nalogo. Vidi se, da so potrebe različne po mesecih, saj so izdelki sezonsko pogojeni. Podobna razmerja veljajo za ostale vrste izdelkov. Glede na nadaljnji prikaz dejanskega gibanja izdelave prehodov v letu 2009 bi s predlaganim načinom izdelave zagotovo enakomerneje zasedali kapacitete na lakiranju. Ocenjujem, da bi s tem odpravili ozko grlo lakiranja v času viška sezone, prav tako pa bi porezali konice in s tem prerazporedili prehode v enakomernejšo krivuljo. Lakiranje v konici sezone bi prerazporedili na začetne in končne mesece v letu. Na ta način pa bi se povečala tudi količina prehodov plošč lakiranja z eno vrsto laka, tehnološko pripravljalni časi bi se zmanjšali. Pri tem načinu nas ne bi omejeval končni rok, saj bi bilo potrebno ta način izvesti tako, da bi npr. naročene proizvode v mesecu januarju pripravili do operacije tiskanja že v decembru in podobno skozi celo leto. S predlaganim načinom lakiranja bi nabavi omogočili bolj enakomerno dobavo pločevine in lakov po mesecih. Glede na letno raven bi se stroški materiala bistveno ne spremenili, gre le za prerazporeditev znotraj leta. Predlagani način bi bilo smotrno uvesti na začetku ali koncu leta, ko so kapacitete najmanj zasedene.



Tabela 3: Pregled realizacije prehodov plošč lakiranja v letu 2009 ( Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

LAKIRNA LINIJA

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

1 3 5 7 9 11

leto 2009

štev

ilo

pre

ho

do

v

kapaciteta linije

plan prehodov

realizacija prehodov

Slika 37: Grafični prikaz Tabele 3



Na samo gibanje tiska nimamo vpliva pred dejanskimi naročili. Vrsto tiska določi naročnik ob dejanskem naročilu, ki pa se lahko spreminja tekom leta, zaradi menjave dizajna, zakonodaje in podobno. Bistveno je terminiranje delovnih nalogov po že predhodni razlagi združevanja tako formatov, kot barv, da čim bolj optimiziramo tehnološko pripravljalne čase.

Tabela 4: Pregled realizacije prehodov plošč tiskanja v letu 2009 ( Vir: dokumentacija V&N Saturnus)

TISKARSKA LINIJA

0200.000400.000600.000800.000

1.000.0001.200.0001.400.000

1 3 5 7 9 11

leto 2009

štev

ilo

pre

ho

do

v

kapaciteta linije

plan prehodov

realizacija prehodov

Slika 38: Grafični prikaz Tabele 4



Z lakiranjem večjih serij prehodov ene vrste laka bi zmanjšali tehnološko pripravljalne čase. Vsako umivanje valjev med posameznimi vrstami laka predstavlja zastoj za 1 uro. V tabeli je prikaz zastojev izražen v številu prehodov plošč. .

Tabela 5 : Prikaz zastojev na lakiranju in primerjava na leto 2009 Ocenjujem, da bi z večjimi serijami lakiranja dnevne zastoje zmanjšali najmanj za polovico. Tako bi pridobili cca 15 % kapacitet pri lakiranju na letni ravni.

Tabela 6 : Prikaz zastojev na lakiranju in primerjava na leto 2009 glede na predlagano spremembo procesa

6.4 OMEJITVE PREDLAGANE SPREMEMBE Za večino proizvodov našega asortimana je predlagana rešitev primerna. Obstaja nekaj proizvodov, pri katerih je s tehnološkim postopkom čas med lakiranjem in tiskom omejen, vendar ti predstavljajo manj kot 10 %. Omejitev predstavlja lahko človeški faktor, ki ni dovzeten za nov pristop k delu in spremembam ustaljenega načina. Tukaj se pričakuje vloga vodstva podjetja.



7 ZAKLJUČEK Nenehne hitro spreminjajoče se razmere na trgu so stalnica današnje družbe. Vsako dobro podjetje želi biti in ostati konkurenčno na trgu. Konkurenčno prednost pa pogojujejo predvsem zadovoljni kupci, ki naše izdelke kupujejo. Seveda so ključnega pomena kakovost izdelkov, njihova cena in kratki dobavni roki. Danes je zelo pomembno, da kupec dobi izdelke takrat, ko jih potrebuje in ne šele takrat, ko jih proizvajalec lahko naredi. Globalni trg in konkurenca omogočata kupcu, da gre tja, kjer bo proizvode pravočasno dobil. Zato je zelo pomembno, da želje in potrebe kupca realiziramo v čim večji meri. Prav na tem segmentu smo v nalogi prikazali možnost skrajšanja časa od prihoda kupčevega naročila do realizacije le tega v željenem roku dobave. Realizacije izdelave naročil na rok seveda ne moremo vrednotiti z določenimi denarnimi pokazatelji, vseeno pa to pomeni, da kupci dobijo zaupanje, zato prihaja do novih naročil in večje prodaje izdelkov. Posledica vsega tega je tako tudi več denarja za nova vlaganja in razvoj novih proizvodov.



LITERATURA IN VIRI Rant, M., Jeraj, M., Ljubič, T. (1992) Enoten kompleksen organizacijski sistem

planiranja v proizvodnih organizacijah, Pois, Radovljica. Ljubič, T. (2000) Planiranje in vodenje proizvodnje, Moderna organizacija, Kranj. Vollmann, T. E., Berry, W, L., Whybark, D. C. (2000) Manufacturing Planning and

Control Systems, Irwin, USA. Heizer, J., Render, B. (2004) Principles of Operation Management, Fifth edition,

Prentice - Hall. Potočnik, E. (2004) Kovinska embalaža, Saturnus Embalaža, Ljubljana. Ljubič, T. (2006) Operativni management proizvodnje, Moderna organizacija v

okviru FOV, Kranj. Ljubič, T. (2008) Prosojnice predavanj, Metode in tehnike planiranja. Roblek, M. (2008), Zapiski predavanj, Metode in tehnike planiranja. V&N Saturnus Embalaža d.d. (2009), Interno gradivo podjetja.



KAZALO SLIK Slika 1: Organigram družbe (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ..............................5 Slika 2: Organigram tiskarne (Vir: dokumentacija V&N Saturnus).............................5 Slika 3: Kovinska embalaža (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ..............................6 Slika 4: Štiri skupine vrst planiranja v podjetju (Vir: Ljubič, 2000, Str. 20) .................8 Slika 5: Vsebina planiranja proizvodnje (Vir: Ljubič, 2000, Str. 48) ........................ 10 Slika 6: Terminsko planiranje v sistemu planiranja (Vir: Prosojnice predavanj, 2008)............................................................................................................................... 11 Slika 7: Lakirni stroj (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ........................................ 18 Slika 8: Shematični prikaz lakirnega stroja (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)...... 20 Slika 9: Shematični prikaz delovanja tiskarskih valjev (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ............................................................................................................... 22 Slika 10: Interno naročilo (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ................................ 26 Slika 11: Kosovnica za mehansko proizvodnjo (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)27 Slika 12: Kosovnica za tiskarsko proizvodnjo (Vir: dokumentacija V&N Saturnus).28 Slika 13: Delovni nalog za mehansko proizvodnjo ( identifikacijski podatki) (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ............................................................................... 29 Slika 14: Oznaka kupca na delovnem nalogu (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) .29 Slika 15: Stroškovno mesto in normativ na delovnem nalogu (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ....................................................................................................... 30 Slika 16: Podatki o operaciji na delovni nalog (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) .30 Slika 17: Potrebne materialne postavke na delovni nalog (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ............................................................................................................... 31 Slika 18: Delovni nalog za tiskarsko proizvodnjo ( identifikacijski podatki) (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ............................................................................... 32 Slika 19: Oznaka kupca na delovnem nalogu (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) .32 Slika 20: Podatki o operacijah na delovni nalog (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)............................................................................................................................... 33 Slika 21: Potrebne materialne postavke za delovni nalog (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ............................................................................................................... 33 Slika 22: Izrezek iz terminskega plana lakirne linije (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ............................................................................................................... 35 Slika 23: Izrezek iz terminskega plana tiskarske linije (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ............................................................................................................... 35 Slika 24: Izrezek iz terminskega plana lakirne linije (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ............................................................................................................... 36 Slika 25: Izrezek iz pregleda pokritosti pločevine (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)............................................................................................................................... 36 Slika 26: Izrezek iz pregleda pokritosti laka (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) .... 37 Slika 27: Izrezek iz pregleda pokritosti dna (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ..... 39 Slika 28: Izrezek iz Exelove baze stroškovno mesto 51302 (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ............................................................................................................... 40 Slika 29: Delovni koledar za 51302 (Vir: dokumentacija V&N Saturnus)................ 40 Slika 30: Izris Projecta za 51302 (Vir: dokumentacija V&N Saturnus).................... 42 Slika 31: Izris gantograma za 51302 (Vir: dokumentacija V&N Saturnus).............. 43 Slika 32: Izrezek iz terminskega plana eco can linije (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ............................................................................................................... 44 Slika 33: Izrezek iz pogleda prodajnega portala po pokritosti materiala in ustavljenih delovnih nalogih (Vir: dokumentacija V&N Saturnus).............................................. 45



Slika 34: Izrezek iz pogleda prodajnega portala po kupcih (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ............................................................................................................... 45 Slika 35: Letna potreba pločevine za eco can (Vir: dokumentacija V&N Saturnus).48 Slika 36: Letni prodajni plan 2009 (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ................. 49 Slika 37: Grafični prikaz Tabele 3 ........................................................................... 52 Slika 38: Grafični prikaz Tabele 4 ........................................................................... 53 KAZALO TABEL Tabela 1: Potrebe materiala za leto 2010 (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ....... 25 Tabela 2: Pregled stroškovnih mest ( Vir: dokumentacija V&N Saturnus)............... 38 Tabela 3:Pregled realizacije prehodov plošč lakiranja v letu 2009 (Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ............................................................................... 52 Tabela 4: Pregled realizacije prehodov plošč tiskanja v letu 2009 ( Vir: dokumentacija V&N Saturnus) ............................................................................... 53 Tabela 5 : Prikaz zastojev na lakiranju in primerjava na leto 2009......................... 54 Tabela 6:Prikaz zastojev na lakiranju in primerjava na leto 2009 glede na predlagano spremembo procesa............................................................................ 54

Documents

OPTIMIZACIJA OPERATIVNEGA PLANIRANJA PROIZVODNJE … · • kvaliteta in u činkovitost proizvodnje morata biti primerljivi z najboljšimi v panogi, • s širitvijo skupine nudenje