Orgelska umetnost na Slovenskem

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je o projektu izrazilo naslednje mnenje: „Ars Organi Sloveniae je kakovosten in prepoznaven projekt s področja kulturne dediščine. Je inovativen in izraža profesionalen pristop ter izkazuje odlične reference izvajalcev in sodelavcev s področja glasbene kulturne dediščine. Projekt izkazuje vsebine in cilje, ki bistveno presegajo lokalne interese, saj se s predstavljanjem za širšo javnost zanimivih predmetov kulturne dediščine uvršča med najprepoznavnejše tovrstne projekte v slovenskem kulturnem prostoru ter se navezuje na sorodne projekte, ki že potekajo v Evropi in jih dopolnjuje ter podaja tehten prispevek k skupni evropski kulturni identiteti.“ Ministrstvo je leta 2011 nekatere dejavnosti projekta podprlo z denarnimi sredstvi.Tudi izdajo te knjižice.

ORG

EL

OR

G

UE ORGANO

OR

GA

N

2011

Podatkovna zbirka orgel na Slovenskem Ars organi Sloveniae je bila kot ena od petih vabljenih podatkovnih zbirk septembra 2011 predstavljena na Mednarodnem simpoziju o prihodnosti orgel v Zürichu v Švici. (www.orgel2011.ch)

ARSORS Ars organi Sloveniae - Orgelska umetnost na SlovenskemPripravila / Prepared by Jurij Dobravec in Kristina Mikelj

Izdalo / Published by Društvo JARINA Bohinj, Srednja vas 79, 4267 Srednja vas v Bohinju v okviru projekta / as an action of the projectArs organi Sloveniae - Evropska kulturna dediščina orgel na Slovenskem. Bohinj, 2011.www.jarina.org

Vsebino je ob ustrezni navedbi pripravljalcev in izdajatelja dovoljeno neomejeno razmnoževati in uporabljati v nepridobitne namene.Knjižica je brezplačna.

naslovnica levoSveti Trije Kralji, StudeniceA.Schwarz, 1733 1M+P/10*

naslovnica desnoCankarjev dom, Ljubljana

Gallusova dvorana K.Schuke, 1981

4M+P/73

Društvo JARINA Bohinj je bilo ustanovljeno 1993 in deluje kot nevladna in neprofitna organizacija. Večina dejavnosti poteka na področjih ohranjanja naravne in kulturne dediščine, kjer posebej izpostavljamo::- dviganje zavesti o pomenu kulturnih in naravnih vrednot,- obnovo kulturne dediščine evropskega pomena,- promocijo ključnih mejnikov slovenske umetnosti in

umetnikov,- vzpostavljanje povezav med varovanjem naravne

dediščine in družbenimi dejavnostmi različnih deležnikov v alpskem prostoru in območjih Natura 2000.

Za društvo Jarina Bohinj je značilno, da se pri dejavnosti usmerja na večje in zahtevnejše projekte.Društvo ima na področju varstva kulturne dediščine pomembne izkušnje na lokalni in nacionalni ravni, uveljavlja pa se tudi na mednarodni. V preteklih letih je v domačem kraju ključno prispevao k obnovi izjemne dediščine poznobaročnih orgel v cerkvi v Srednji vasi 2002. V cerkvi v Jereki so bile leta 2007 s pomočjo društva postavljene manjše nove orgle. Vzporedno so naši člani raziskovali povezave med orglarsko tradicijo Slovenije in Saške v Nemčiji, ki slovi kot ena najbolj plodovitih orgelskih dežel baročne dobe. Izdelovalec orgel v Srednji vasi je bil namreč Johann Gottfried Kunath, ki je znanje pridobival pri največjih baročnih mojstrih.Društvo je leta 2005 pričelo s poskusnim zbiranjem podatkov o orglah na Slovenskem. Zbirka je postala javna z odprtjem spletne strani http://www.arsors.org leta 2009. S pomočjo digitalnih orodij predstavlja pomembno nadgradnjo dosedanjemu znanju o slovenskih orglah.Na mednarodni ravni se društvo uveljavlja od leta 2011, ko je kot ena od petih nacionalnih digitalnih podatkovnih zbirk orgel bilo povabljeno na Mednarodni simpozij o pomenu in prihodnosti orgel, sicer največji tovrstni dogodek v Evropi v zadnjih 10. letih.

Sveti MartinSrednja vas v BohinjuJ.G.Kunath, 1830, T.Močnik, 20022M+P/25*

Orgle so naziv "kraljica inštrumentov" dobile predvsem s svojo zvočno, mehanično in fizično obsežnostjo. Skorajda ni dvoma, da se je inštrument začel razvijati s povezovanjem preprostih pastirskih piščali. Poznamo panovo piščal ali trstenke, ki se je od pradavnine ohranila do danes in ki je v bistvu lestvica med seboj povezanih piščali. Primerjava zaporedja piščali v orglah nas takoj spomni na ta preprost pastirski inštrument.Med seboj v lestvico zvezanim piščalim je nekdo v zgodovini dodal preprost meh, pod vsako piščaljo pa ventile, ki so se odpirali na nekakšne gumbe. Nastale so prve orgle v današnjem smislu. Ker meh ni dajal enakomernega toka zraka, so stari Grki dodali vodni regulator pritiska, inštrument pa poimenovali hidraulos. Zapise o takih orglah poznamo še iz časov pred Kristusom. Najstarejša izkopanina, orgle iz 3. stoletja po Kr., je bila najdena v Spodnji Panoniji na Madžarskem. V rimskem času so bile sicer precej razširjen inštrument, njihov veliki razmah pa se pojavi v 14. stoletju, ko so jih začeli uporabljati v cerkvah pri bogoslužju.Najmanjša oblika orgel je portativ (prenosnik), ki ga pogosto vidimo na slikah svete Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe. Organist ima portativ obešen čez ramena, z desno roko igra na kratko klaviaturo, z levo pa poganja meh. Verjetno se je iz njega razvila današnja harmonika. Malo večja oblika je regal. Postavi se na mizo, mehovje poganja pomočnik, organist pa igra na klaviaturo. Za razliko od portativa, ki ima le navadne piščali, ima regal le jezičnike, podobne kot pri ustnih orglicah ali harmoniju. Pozitiv je naslednji velikostni razred. Samostoječ inštrument je imel že več vrst piščali. V preteklosti je pogosto služil kot hišni inštrument premožnejših slojev – danes ga

TRSTENKE

NAJSTAREJŠI OSTANKI ORGEL V EVROPI

je zamenjal klavir. Lahko se tudi prenaša. Ima največ osem vrst piščali. Pozitiv je danes v nekaterih cerkvah postavljen v prezbiteriju kot druge orgle – za spremljavo ljudskega petja ali meniških psalmov. Pogosto ga trajno namestijo na ograjo kora, mehanizem pa povežejo v velike orgle. V takem primeru mu rečemo hrbtni pozitiv.Velike orgle so nastale iz potrebe po večjem zvoku v času, ko so začeli zidati velike cerkve. V klasičnih cerkvenih stavbah so mesto dobile na balkonu oziroma koru, bodisi zadaj ali ob strani cerkvene ladje.

V Evropi so najbolj znane in prepoznavne nemška, italijanska (beneška), angleška, in francoska baročna orglarska šola. Prvi dve tudi v slovenski orgelski krajini. Glavne razlike se kažejo pri zvoku oziroma sestavi piščalja, tudi pri velikosti. Kateri baročni šoli je pripadal orglar največkrat enostavno razberemo iz imen registrov. Povezave med tipkami in ventili piščali so mehanične. Baročne orgle so še danes najbolj cenjene pri organistih in

POENOSTAVLJEN PRIKAZ DELOVANJA MEHANSKIH ORGELZ 11 REGISTRI NA DVEH MANUALIH

TONSKI PREKAT

MEH

POKROV SAPNICE

POVRATNI VENTIL ZRAKA

POMIČNA REGISTRSKA LETEV

TONSKI VENTIL

ABSTRAKTA

pritisk natipko

odpreventil

MOTOR

SAPNICA - PRAVOKOTNI POGLED

odpiranje registra

IGRALNIKPOZITIV

(3 registri)GLAVNO PIŠČALJE

(5 samostojnih registrov in mikstura)PEDALNO PIŠČALJE

(2 registra)

poslušalcih, saj je njihov zvok čist, neposreden in barvno raznolik. V naših krajih velja predvsem omeniti Janečka, Nakića, Otoniča, Križmana in Eisla. Prelom 18. in 19. stoletja je prehodno obdobje klasicizma. Razliko opazimo pri sestavi piščalja. Največ inštrumentov napravi Rumpel, vrhunec pa doseže Kunath s postavitvijo orgel v ljubljanski stolnici leta 1830. 19. stoletje prinese romantiko, kjer je razvoj tehnike negativno vplival na izdelovanje orgel – orglarstvo. Zelo opazne so spremembe pri sestavi piščalja, kjer prevladuje posnemanje orkestra. Goršič, Zupan in Naraks so sprva izdelovali mehanske orgle. Ob uveljavitvi pnevmatične, kasneje pa elekto-pnevmatične povezave med tipko in

Vincenzo COLONNAMichael THEISSPACHERPaulus FABERJanez STRÖLINJanez FALLERAndrej Sebastjan WALLERSTEINERJanez Frančišek JANEČEKOsvaldo CARLONIJurij Ulrik PAUHAUSSMarko GÖBLJanez Jurij EISELJanez Mihael STEINHOFERAndreas SCHWARZFrančišek Ksaver KRIŽMANJosip KUČERAAnton SCHOLZJosip OTONIČVenčeslav MARTHALSimon OTONIČERJohann Gottfried KUNATHPeter RUMPELJosip SALBAndrej GÖSTLAlois HÖRBINGERMartin GORŠIČJakob MAZIPeter ROJCAndrej Ferdinand MALAHOVSKIJanez MANDLINJakob ŠPIKFranc PEVECIgnacij ZUPAN ST.Franc NARAKSJanko VRABECFran Ksaver DEVKarel SCHECHELFranc GORŠIČJernej BILLICHLeonhardt EBNERMatevž SAŠEKAngel DOLŽANAnton VALENTINČIČIgnacij ZUPAN ML.Ivan LIPUŠČEKFranc GRAFENAUERAlojz HALLECKERAdalbert KAFKAJosip BRANDLAnton DERNIČIvan NARAKSMihael RUPNIKDominik RAKTELJIvan MILAVECJosip VALIČEKAnton OMERZUIvan KACINJožef GRAFENAUERFranc JENKOKarol KRIEGLAndrej BENDAJanez KUHARBogomil VALIČEKJakob ZEIHENAnton JENKOJanez OSREDKARMarijan BUKOVŠEKBrane KOŠIRAnton ŠKRABLBoštjan ČERNESimon KOLARTomaž MOČNIKŠOD MARIBOR

1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 1950 2000

ORGLARJI NA SLOVENSKEM

piščaljo organist izgubi neposredni vpliv na odpiranje ventila pod piščaljo. Zvok je sicer barvit in raznolik, a pri hitrejšem izgranju rad nekoliko medel in zmazan. Prepoznavni orglarji na slovenskem so Dernič, Milavec, Jenko in drugi. Začetek 20. stoletja prinese pri gradnji orgel obujanje baroka in pozitivno uporabo tehnike: novi barok. Ponovno se uveljavlja popolnoma mehanska traktura in značilna baročna dispozicija registrov, s katero se dosega čist in jasen zvok. V Sloveniji danes največ orgel izdelajo Orglarska delavnica Maribor, Orglarstvo Anton Škrabl iz Rogaške Slatine in Orglarstvo Močnik iz Cerkelj na Gorenjskem.

materialoblika

široka menzura

srednjamenzura

ozkamenzura

tip

jezičnikkovinski

jezičnikkovinski

jezičnikkovinski

ustnična piščallesena

ustnična piščallesena

ustnična piščalkovinska

ustnična piščalkovinska

ustnična piščalkovinska

ustnična piščalkovinska

ustnična piščalkovinska

pravokotnapokrita

pravokotnaodprta

okroglastožčasto zožena

okroglaz odprto cevko

okroglakoničasta

okroglapokrita

okroglaodprta

Subbas,Gedakt, Bordun

Odprta flavta

Pokrita flavta

Cevna flavta

Gozdna flavta

SubbasBardun

Odprta flavta, Nočni rog

Principal, Oktava,Kvinta, miksture

Principal(nizki toni)

Špicflavta,Gamsov rog

Pommer

Trobenta, OboaPozavna

Špicgamba

Quintadena

Viola, Fugara,Aeolina

Cevnaquintadena

Muzeta

Šalmei

PIŠČALI

Orgle so običajno unikatni izdelek. Orglar jih načrtuje, izdela in intonira tako, da slogovno in akustično sovpadajo s prostorom, v katerem so končno postavljene. Sestavlja jih več desettisoč delov. Akustični deli orgel neposredno proizvajajo zvok. Klasično so to piščali, v katerih se tresenje zvoka vzbuja na ostrem robu zgornje ustnice, na katero piha zrak skozi ozko režo, ali pa zvok proizvaja tresenje jezička. Materiali, velikost in oblike posameznih delov določajo višino, jakost in barvo zvoka piščali. Ustnične piščali so lesene ali kovinske. To so cevi, ki imajo na spodnjem delu odprtino za dovod zraka, nad njo pa nogo, v kateri se zrak zbere in usmeri v režo jedra. Jedro imenujemo pravokotno nameščeno ploščico med prostorom noge in prostorom glavne cevi. Jezične piščali imajo v kovinsko nogo vsajen nastavek, na katerem je v žlebičku pritrjen jeziček. Nastavek ima na vrhu odmevnik, ki tresenje zraka ojača, zvoku pa da barvo. Piščali so glede na konstrukcijo in barvo, ki je odvisna od oblike, združene v registre ali zvočne barve.

PREGLEDNI INTERAKTIVNI ZEMLJEVID

ARS ORGANI SLOVENIAE Orgelska umetnost na Slovenskem

Orgle so glasbeni inštument, ki po svoji unikatnosti označuje in hkrati povezuje evropsko kulturo. Predstavljajo del kulturne dediščine, ki ni muzejska, ampak je živa, uporabna in uporabljana. Gradi na preteklih dognanjih, kljub stranpotem pa se vrača in izboljšuje tehnične, akustične, melodične in izraznostne pristope. Zanimivo se zdi, da kljub navidezni arhaičnosti ostaja to kultura, ki je preživela tisočletja in še živi. Območje današnje Slovenije in okoliških pokrajih spada v presečišče vsaj treh orgelskih stilnih vplivov, nemškega, češkega in beneškega. Vsekakor pa je integralni del evropske kulturne dediščine, ki nas njej tudi zavezuje.

Človek je celovito bitje, ki svet dojema z razumom in s čuti. Svet čutimo in občudujemo a hkrati ga merimo in spoznavamo. Skozi glasbo orgle čutimo in občudujemo, podatkovne zbirke pa so eno od orodij za spoznavanje sveta. ARSORS je podatkovna zbirka o orglah na Slovenskem, ki pa želi biti še veliko več .

Na Slovenskem imamo večstoletno orgelsko tradicijo. Mnogi strokovnjaki so inštrumente obdelovali na različne načine in z različnimi nameni. Osnovni namen projekta ARSORS je zbrati dosedanje znanje posameznikov na enem mestu in s tem predvsem:- omogočiti raziskave in analize stanja na dejanskih

podatkih,- pripraviti osnovo za prioritete restavratorskih

posegov,- pripraviti osnovo za načrtovanje razvoja slovenske

Sveta BarbaraVinski Vrh - Šmarje pri Jelšahneznan avtor, 1704, 1M/6

Sveti Jurij, Piran / PiranoP. Nakić / P. Nachini, 1746, 1M+P/16*

orgelske krajine,- spodbuditi konkretne obnove in restavracije,- izpolniti zavezo do drugih narodov, ki takšne zbirke

že imajo,- dvigniti zavest o pomenu orgel kot evropske

kulturne dediščine,- vključiti orglavce in organiste in jih ozaveščati o

pomenu orgel,- pripraviti gradivo, ki bo koristilo povezovanju med

strokami.

Zbirka je pripravljena s prostovoljnim delom in s pomočjo odprtokodnih računalniških orodij, predvsem Open Office, Quantum GIS in Google Documenti. Rezultati so predstavljeni delno na strežniku Društva Jarina Bohinj in z delno pomočjo brezplačnih spletnih orodij Google.

Rezultati so dinamični in vsak mesec pripravimo kaj novega. Osnovna postavitev zbirke ARSORS je sestavljena iz vnosnega obrazca, enostavnega seznama orgel, zemljevida lokacij, seznama orglarjev na Slovenskem, slovarja orgelskih izrazov v različnih jezikih, foto galerije in povezav na podobne spletne strani. Spletni dnevnik (blog) omogoča medsebojno komunikacijo spletnih obiskovalcev. V vnosni obrazec oziroma vprašalnik lahko vsak vnese podatke o orglah, ki jih pozna. Obrazec je obširen, ker smo skušali ustreči različnim uporabnikom, kot na primer pripravljalcem koncertov, analitikom, historičnim organologom, arhitektom, načrtovalcem orgel, ljubiteljem orgelske glasbe, obiskovalcem cerkva in splošni javnosti. Sledi seznam orgel, temeljni rezultat projekta. Podatki o kraju, izdelovalcu, letu izdelave in velikosti so

Tri Fare - Žalostna Mati BožjaRosalnice - Metlika

J. G. Eisl, 1753, 1M+P/10

Marija TolažnicaBrezje - Žetale

J. F. Janeček, 1763, 1M+P/10*

večinoma zbrani iz obstoječih pisnih virov, zato še ne odražajo vedno trenutnega stanja. Ta cilj želimo doseči s pomočjo vnašanja dejanskih podatkov s terena. Seznam orgel je objavljen z namenom pokazati, kakšne možnost se nam odpirajo, če ga imamo. Posebej velja opozoriti na možnost preprostih analiz in štetij: podatke lahko poljubno razporedimo in na primer seštejemo, koliko orgel oziroma koliko registrov je bilo na Slovenskem narejenih po posameznih letih in podobno. Enostavno in hitro lahko ugotovimo, koliko orgel so napravili v posamezni delavnici, tudi po velikosti jih lahko razvrščamo in kategoriziramo. Ko bo vnesenih še več podatkov, bo seznam razširjen in omogočene bodo analize registrov, traktur, videza, postavitve, zgodovinskega razvoja in podobno. Na seznam krajev je vezan zemljevid Google Zemlja.

Pomembni dejavnosti v okviru projekta ARSORS sta terenski ogledi izbranih orgel ter povezovanje in izmenjava znanj s skrbniki podobnih podatkovnih zbirk v tujini.

Čas poskusnega delovanja je dragocen kot spodbuda mnogim idejam, ki počasi prehajajo v delovne načrte našega društva ter zunanjih sodelavcev in sodelavk. Predvsem cenimo ideje članov Slovenskega orgelskega društva, kjer je pri nas združeno največ znanja o orglah.Postopoma nastaja lepo oblikovan katalog s slikami in dispozicijami, interaktivni zemljevid, izčrpen seznam zgodovinskih virov in literature s področja slovenske organistike, v prihodnosti tudi zbirka zvokov posameznih inštrumentov ali izstopajočih registrov, seznami orglavcev in njihovih repertoarjev, povezave

Sveta AnaTunjiceF. K. Križman, 1763, 2M+P/24*

Sveti RokŠmarje pri JelšahJ. Otonič, 1809, 1M+P/12

na njihove domače strani, povezave na ljudi in ustanove, ki raziskujejo ali skrbijo za orgle ali omogočajo koncerte. Tehnično imamo v načrtu nadgradnjo v sistem, kjer bodo možne zahtevnejše prostorske in vsebinske analize. Pripravlja se še poenostavljen seznam orgel, ki bo uporaben na mobilnih telefonih in drugih manjših prenosnih napravah. Odprti smo tudi za zamisli in ideje naših uporabnikov.

Orgle so čudovit inštrument. Na Slovenskem jih imamo skoraj 1000 in veliko vemo o njih. Verjamemo, da ta zbirka prinaša nov pristop, morda bolj splošno sistematičen in pregleden, predvsem pa enostavneje uporaben za vse. Nedvomno ob današnjih tehničnih možnostih predstavlja pomemben in potreben mejnik v zgodovini slovenske orgelske kulture.

Tolažnica žalostnihLog pri Vipavi

F. Goršič, 1913, 2M+P/25

Sveti MartinŽiri

I. Milavec, 1914, 2M+P/38

Sveti NikolajKredBrata Zupan,18861M+P/6

ARSORS - ARS ORGANI SLOVENIAE

A short overview of the project of Slovenian pipe organ database activities

1. European dimension of pipe organ cultureThere is only a few cultural elements that characterize European culture as a whole and at the same time distinguish it from others. Pipe organ represents a cultural heritage tightly connected with 1000 year of development of European culture, art and spirit. This is a special group of heritage that is at the same time past and present – and future as we expect. I short: alive heritage. Pipe organ heritage cannot be treat on a national level.An overview of the pipe organ databases in Europe shows that at least 200.000 exist in this area. Not all of them are of great music, architectural or historical importance, but all are important as a heritage of either local, regional or national level. Special advantage of this heritage is that it is spread extremely evenly across the area.Slovenia is a part of Europe and a crossroad of different organ styles and influences. A project ARSORS - Ars Organi Sloveniae represents a digital database of Slovenian pipe organs. For the first time volunteers of Jarina Association Bohinj started with collection of data from many sources onto one database.

2. General aims and initial phaseThere were many general aims considered during this initial phase of the project, but the following should be stressed:

Sveti Mihael, DovjeI. Milavec, F. Naraks, 1916, 2M+P/21

Lurška Mati BožjaBrestanicaJ. Brandl, 1927, 3M+P/40

- collect knowledge about Slovenian organs in one place in digital form

- prepare a base for research and analyses, needed for selecting priorities of restoration actions

- rise awareness of importance of organ music and organ history in European context

- simplify pipe-organ concert organization with known posibilities in the area from music style and technical point of view

- fulfil a gap of organ data in the Central Europe area- prepare a base for thematic tourist trip based on

architecture, music, and art with special accent on pipe-organ music

- prepare a base for financing and fund-rising activities for future events, education, restorations, concerts, aware rising, recordings

- include young organists to activelly recognize pipe organ not just as concert and chuch instrument but also as European cultural and spiritual heritage.

3. ActionsGeneral aims serve as a background. But only concrete actions can give us, and to audience suitable effect. Actions are grouped into work packages: INITIAL COMMUNICATION(establish contacts with

core stakeholders, invitation for co-operation of other stakeholders, owners and general interrested public, meetings in the field

GIS (identify locations of buildings with pipe organs, connecting existing localities to the georeferenced objects, prepare background database for web GIS version

FIELD WORK (cross-checking of filled-in data, survey of some specific instruments, detail

Sveti JernejVojnik

A. Jenko, 1971, 2M+P/25

Sveti Andrej, MakoleOrglarska delavnica Maribor

1998, 2M+P/15

checking of separate instruments, detail semi-professional photos of selected instruments, sound images recording)

CABINET WORK (filling in database with data from literature and other sources, cross-checking database with field data, contents logic control

WEB DATA (addaptation of web server, preparation of structure od database and GIS web software, web database design, invitation to common public to fill web data forms, connecting database, GIS, interacitve forum and presentation segment, design of presentation part with different level of rights for different users)

PROMOTION (initiative articles in national music oriented period publications, preparation of common presentation of history, development, status, acoustic and technic aspects of organ building activities in Slovenia, preparation of leaflets about the project, connections/links with other pipe organ database in Europe and World

COMMUNICATION at international level ( participations at international events important for pipe organ databases, exchange of experiences among database managers across Europe, including data into different European Index databases)

4. ConclusionPipe organ is a splendid musical instrument. More than 1000 of them are installed in Slovenia and exhaustive knowledge exists about music, technic and history. We believe that a digital database represents a new step in efforts toward future of organ music in the area.

Marija vnebovzeta, MekinjeOrglarstvo Škrabl, 20092M+P/21

Sveti Štefan, VipavaOrglarstvo Močnik, 2005 2M+P/25