ORTODONTSKA DIAGNOSTIKA - mf.uni-lj.si · PDF fileDiagnoza opredeli bistvo problema, skuša identificirati vzrok za njegov nastanek in naka-zuje, kaj bi bilo potrebno odpraviti ali

�

ORTODONTSKA DIAGNOSTIKA

Ljubljana, 2005

Katedra za čeljustnoin zobno ortopedijo

Franc Farčnik, Maja Ovsenik, Martina Drevenšek,Sanja Zupančič, Jure Volk

�

Univerza v LjubljaniMedicinska fakultetaKatedra za čeljustno in zobno ortopedijo

avtorji Franc Farčnik, Maja Ovsenik, Martina Drevenšek, Sanja Zupančič, Jure Volk

izdajatelj Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta Katedra za čeljustno in zobno ortopedijourednica Maja Ovseniktehnični urednik Jura Štokfotografija Mitja Pipan Katja Neubauer

Ljubljana, maj 2005

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

616.314-089.23(075.8)(076)

ORTODONTSKA diagnostika / Franc Farčnik ... [et al.] ; [fotografija Mitja Pipan, Katja Neubauer]. - Ljubljana : Medicinska fakulteta, Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo, 2005

ISBN 961-6565-01-X1. Farčnik, Franc221513984

�

Kazalo

uvod 3

1. vaja - odtiskovanje 4

2. vaja - registracija griza in izdelava študijskega modela 6

3. vaja - analiza študijskega modela I. 7

4. vaja - analiza študijskega modela II. 11

5. vaja - analiza prostora v zobnem loku 22

6. vaja - analiza ortopantomograma in stranskega telerentgenograma glave 24

7. vaja - analiza fotografije obraza 28

8. vaja - objektivne metode vrednotenja obsega malokluzij (EF) 39

literatura 65

�

Zobozdravnik mora poznati razvoj kraniofacialnega sistema, njegove fiziološke variacije in patološka odstopanja. Vedeti mora kdaj so najbolj kritična obdobja in kje najbolj kritična mesta za nastanek zobnih in čeljustnih nepravilnosti. Da bi pravočasno odkril začetne nepravilnosti, jih v okviru možnosti odpravil z enostavnimi interceptivnimi posegi, težje primere pa poslal v obravnavo k specialistu zobne in čeljustne ortopedije, mora obvladati osnovne diagnostične postopke. Poznati mora klasifikacijo in pogostnost posameznih tipov nepravilnosti v okviru nacionalne patologije.

Definicija zobne in čeljustne ortopedije

Zobna in čeljustna ortopedija je po definiciji WHO stomatološka veja, ki se ukvarja s študijem rasti, razvoja in s številnimi variacijami obraza, čeljusti in zob, posebno pa s preprečevanjem in zdravljenjem orofacialnih nepravilnosti v mejah določenih bioloških faktorjev. Zobne in čeljustne nepravilnosti večinoma ne predstavljajo bolezenskega stanja, temveč le odklonjen razvoj orofacialnega področja.

Po definiciji AAO (American Association of Orthodontists) iz leta 1981 je zobna in čeljustna ortopedija področje stomatologije, ki se ukvarja z nadzorovanjem, vodenjem in korekcijo struktur orofacialnega področja, vključno s stanji, ki zahtevajo premike zob ali korekcijo nepravilnih odnosov in malformacij z ureditvijo odnosov med zobmi in kostmi obraza z uporabo sil in/ali s stimulacijo in preusmerjanjem rastnih sil v kraniofacialnem kompleksu. Glavne naloge zobne in čeljustne ortopedije zajemajo diag-nostiko, preventivo, intrceptivne ukrepe in obravnavo vseh oblik zobnih in čeljustnih nepravilnosti, načrtovanje, uporabo in spremljanje funkcionalnih in aktivnih aparatov ter vodenje denticije in njenih podpornih struktur za dosego in vzdrževanje optimalnih odnosov v fiziološki in estetski harmoniji med kraniofacialnimi strukturami.

Ortodontska diagnostika

Z diagnostičnimi postopki ugotavljamo morfološke, funkcionalne in razvojne odklone orofacialnega področja. Diagnoza opredeli bistvo problema, skuša identificirati vzrok za njegov nastanek in naka-zuje, kaj bi bilo potrebno odpraviti ali izboljšati za dosego cilja ortodontske obravnave. Za postavitev diagnoze uporabljamo različne diagnostične metode. Diagnostične metode so predpisani postopki, pri katerih z določenimi pripomočki ugotavljamo morfološke, funkcionalne in razvojne odklone orofa-cialnega področja. Ugotavljamo jih z opazovanjem, merjenjem in primerjanjem.

Ortodontsko diagnostiko tvorijo:1-anamneza2-klinični pregled3-funkcionalna analiza4-analiza fotografij obraza5-analiza študijskega modela6-rentgenska diagnostika7-uvrstitev nepravilnosti v klasifikacijski sistem

5

1. vaja

ODTISKOVANJE

Študijski model (slika 1) je osnovni diagnostični pripomoček v zobni in čeljustni ortopediji. Omogoča nam tri dimenzionalno analizo in postavitev morfološke diagnoze.

Z analizo študijskega modela ugotavljamo: nepravilnosti zob (število, položaj, velikost in oblika zobne krone), nepravilnosti v obliki zobnega loka in nepravilnosti med zobnima lokoma.

Omogoča nam oceno uspešnosti ortodontskega zdravljenja, ima pa tudi znanstveno-raziskovalni in sodno-medicinski pomen.

S pomočjo odtiskovanja in registracije griza stanje v ustih prenesemo na študijski model. Za izdelavo študijskega modela so potrebni klinični in laboratorijski postopki:

1-odtiskovanje (klinična faza)2-izlivanje (laboratorijska faza)3-registracija griza (klinična faza)4-umavčitev jeder (laboratorijska faza)

Pacienti na Oddelku za zobno in čeljustno ortopedijo so večinoma otroci. Ortodontsko zdravljenje se navadno prične v obdobju zgodnje mešane denticije. Še posebej kadar so naši pacienti otroci, jim moramo pred odtiskovanjem posvetiti več časa. Natančno jim moramo razložiti postopek, ki jih čaka in sicer na način, ki jim je razumljiv. Tako tudi vzpostavimo kontakt z otrokom in pridobimo njegovo zaupanje ter ga pripravimo k sodelovanju.

Otroku najprej razložimo postopek odtiskovanja. Pokažemo mu odtisni žlici in razložimo čemu služita in kaj bomo z njimi storili. Nato izbrano žlico pomerimo v ustih (slika 4), hkrati otroka opozorimo naj diha skozi nos. Najprej pomerimo spodnjo odtisno žlico, nato še zgornjo. Že pri pomerjanju zgornje odtisne žlice bomo opazili ali ima otrok močan faringealni refleks. To večino otrok zelo prestraši, zato ga moramo pomiriti, mu razložiti, da je to normalno in naj se potrudi in diha skozi nos. Prav zaradi faringealnega refleksa se VEDNO lotimo odtiskovanja NAJPREJ v spodnjem zobnem loku. Pri odtiskovanju spodnjega zobnega loka vedno stojimo PRED pacientom, pri odtiskovanju zgornjega pa ZA pacientom.

slika 1: študijski model

slika 2: odtisne žliceslika 3: retencija z levkoplastom

slika 4: preverjanje velikosti zgornje in spodnje žlice

�

Odtiskujemo z alginatom (ireverzibilni hidrokoloid). Glede na velikost in obliko zobnega loka izberemo primerno veliko odtisno žlico (slika 2), jo oblepimo z levkoplastom (slika 3) in ji tako povečamo retencijo pri izlivanju mavčnih jeder.

Ko je alginat zamešan, ga najprej nanesemo na izbrano odtisno žlico, ki jo nato odložimo in s prstom nanesemo alginat po okluzijskih ploskvah zob in nato še v vestibulum oris. Tako preprečimo nastanek nenatančnega odtisa zaradi zračnih mehurčkov. Nato vzamemo žlico in jo nežno potisnemo v usta kot prikazuje slika (slika 5). Ko je žlica v ustih, jo pritisnemo ob zobe, najprej v predelu transkaninega sektorja in šele nato v predelu interkaninega sektorja. Tako odvečen alginat potisnemo navzpred in ne navzad, kar bi bilo neprijetno za pacienta. Preverimo položaj odtisne žlice. Odtiskovanje traja pribljižno 30 sekund.

Višek alginata, ki spolzi iz ust lahko primemo z roko in tako nadziramo strjevanje. Del presežka alginata lahko damo v roke tudi pacientu in ga tako zamotimo. Mlajšim otrokom lahko preusmerimo pozornost tudi s preprostimi vajami na zobozdravniškem stolu (dvigovanje in spuščanje rok in nog). Ko se alginat strdi, ga vzamemo iz ust in preverimo kakovost odtisa (slika 6). Lastnosti dobrega odtisa so:

- ves zobiščni odrastek z zobmi- ves vestibulum s plicami in frenuli - ves lingvalni in palatinalni predel.

Če naš odtis ne zajema vseh predelov, odtis ponovimo.

Odtis speremo pod tekočo vodo, nato ga pustimo v razkužilu 30 sekund in ponovno speremo pod tekočo vodo. Odtis skupaj z imenom in priimkom pacienta ter datumom odtisa spravimo v polivinilno vrečko (tako preprečimo izsušitev alginata) in pošljemo v laboratorij, kjer bomo odtise izlili in naredili mavčna jedra.

slika 5 a, b, c: odtiskovanje

slika 6 zgornji alginatni odtis

7

2. vaja

REGISTRACIJA GRIZA IN IZDELAVA ŠTUDIJSKEGA MODELA

V naslednji seji s pomočjo mavčnih jeder registriramo medčeljustne odnose. Najprej preverimo mavčne odlitke. Preverimo ime pacienta na odlitku in na kartoteki. Nato na mavčnem odlitku odstranimo vse viške mavca, ki bi lahko ovirali stik. Ti so predvsem na griznih ploskvah zob in v področju za zadnjim kočnikom, lahko pa so tudi posledica zračnih mehurčkov. Ko odlitka zgornjega in spodnjega zobnega loka postavimo skupaj, še enkrat preverimo, če je stanje enako, kot je v ustih. Pacientu nato razložimo, kaj bomo naredili in kaj pričakujemo od njega. Še posebej pri mlajših otrocih je to zelo pomembno, saj je njihov griz nestabilen in zato si moramo pred registracijo griza natančno ogledati stanje, ki ga bomo kasneje registrirali.

Za registracijo griza potrebujemo gorilnik, roza vosek, škarje in modelirni nožek.

Roza vosek najprej segrejemo. Ko postane plastičen, ga preoblikujemo v voščeni valj (slika 7). Valj nato pritisnemo ob zobe zgornje čeljusti na mavčnem odlitku. Valj nato še preden se ohladi prenesemo v usta, ga položimo na zobe v zgornji čeljusti (slika 8) in pacienta prosimo, da ugrizne skupaj. Opazujemo in kontroliramo njegov ugriz.

Nato s pihalko ohladimo vosek v ustih. Ko ga vzamemo iz ust, se vosek navadno rahlo deformira, zato ga takoj položimo na mavčni odlitek (slika 9). Viške voska nato obrežemo s škarjami (slika 10) po sredini griznih ploskev zob oziroma po incizalnih robovih in ga nato zopet položimo na mavčne odlitke (slika 11). Ko sta zgornji in spodnji mavčni odlitek v grizu, vosek ne sme preprečevati stika zob (slika 12). Ponovno preverimo, če so odnosi med zgornjim in spodnjim modelom skladni s stanjem v ustih. V laboratoriju nato mavčna jedra s pomočjo registrata griza umavčimo in izdelamo študijski model.

slika 7: voščeni valj slika 8: namestitev voščenega valja slika 9: adaptacija na štud. modelu

slika 10: obrezovanje slika 11: preverjanje na študijskem

modelu

slika 12: pravilna namestitev na modelu

8

3. vaja

Analiza študijskega modela I

Razvrstitev zobnih in čeljustnih nepravilnosti po Anglu

Temelj razvrstitve malokluzij v zobni in čeljustni ortoped-iji je postavil E. H. Angle, 1899. Izhodišče za razvrstitev predstavlja odnos med prvimi stalnimi kočniki. Pri normal-

nem grizu seže meziobu-kalni vršek prvega zgornjega stalnega kočnika v fisuro med mezialnim in distalnim vrškom prvega spodnjega stalnega kočnika, tako da nastane rahel bukalni previs. Pri tem so zobje v zobnih lokih razvrščeni v lepo in skladno okluzijo. Kadar so kočniki v normalnem odnosu, vendar so prisotne položajne nepravilnosti posameznih zob, Angle to stanje opiše kot nepravilnost razreda I. Kadar je fisura med m-b in d-b vrškom prvega stalnega spodnjega kočnika pomakn-jena v distalno smer, Angle nepravilnost opiše kot dis-talen griz (razred II po Anglu), pri pomikih fisure mezialno pa mezialen griz (razred III po Anglu). Razred II po Anglu pa ima tudi dva oddelka. Za oddelek II/1 je značilen ozek zgornji zobni lok, povečana sagitalna stopnica in zato otežen ustnični stik ter dihanje skozi usta. Pri oddelku II/2 pa so zgornji sekalci nagnjeni nazaj in sagitalna stopnica zato ni povečana.

Anglova natančna in enostavna razvrstitev je sčasoma doživela bolj ali manj upravičene kritike:- vključevala je le odnos prvih stalnih kočnikov v sagitalni ravnini- ni upoštevala odnosov med zgornjo in spodnjo čeljustjo in odnosov čeljustnic do lobanjske baze- ni upoštevala obraznih razmerij- ni upoštevala transverzalnih in vertikalnih nepravilnosti

Zaradi pomanjkljivosti Angleove razvrstitve malokluzij so se vrstili številni poskusi različnih avtorjev, da bi le-te odpravili. Prizadevali so si izdelati razvrstitev, ki bi zadostila vsem potrebam in zahtevam sodo-bne ortodontije. Anglova razvrstitev je zagotovila prvo sistematično, enostavno in natančno razvrstitev v zobni in čeljustni ortopediji, ki se je kljub številnim kritikam in modifikacijam ohranila vse do danes.

slika 14: gladka linija okluzije

slika 13: normalna okluzija

slika 15: E.H. Angle

9

Razredi malokluzij po Anglu

Anglova razvrstitev malokluzij (1899) razdeli malokluzije v štiri razrede:- normalna (idealna) okluzija - trije razredi malokluzij

Normalna okluzija

Razred I

10

Razred II/oddelek 1

Razred II/oddelek 2

Razred III

��

ime in priimek: ________________________________________________________ zobna formula Angle: L:__________ D:__________ SS:_________ IP:__________









obrazec

��

4. vaja

Analiza študijskega modela II.

Študijski model je najpomembnejši diagnostični pripomoček v ortodontiji. Je tudi edinstven dokument v medicini, saj tridimenzionalno ponazarja dejanske razmere v ustni votlini. Študijski model izdelamo za postavitev morfološke diagnoze, ugotavljanje morfoloških posebnosti zob, za določanje objektivne ocene obsega malokluzij na začetku in na koncu ortodontske obravnave in v znanstveno-raziskovalne namene.

Pri analizi študijskega modela določimo:- status zobovja glede na starost pacienta- velikost in obliko zob- položaj zob, zobnih skupin in prostor v zobnih lokih- griz v vseh treh ravninah

Med ortodontsko obravnavo izdelamo za vsakega pacienta začetni in kočni študijski model.

Študijski model analiziramo v vseh treh ravninah (slika 16):

- sagitalni ravnini

- transverzalni ravnini

- vertikalna ravnini

slika 16: tri ravnine

��

I. ANALIZA NEpRAVILNOSTI V ZObNEM LOKU

1. NEpRAVILNOSTI V ŠTEVILU ZOb

hipodontija (aplazija zob)mlečno zobovje: 0,4%stalno zobovje: deklice: 13,4% dečki: 3,5%

Največkrat manjkajo spodnji tretji kočnik (20-25%), spodnji drugi ličnik, zgornji drugi sekalec in zgornji drugi ličnik (hipodontna skupina zob).

etiologija: dednost filogenetska redukcija shize motnje v razvoju ektoderma lokalni škodljivi vplivi

oligodontija

Pri oligodontiji manjka več zob kot pri hipodontiji, tudi takšnih, ki ne spadajo v hipodontno skupino. etiologija: napake v razvoju zobne letvice in ektoderma

slika 17 a, b: aplazija zob 35 in 45 (intraoralno in na ortopantomogramu)

slika 18 a,b: oligodontija (aplazija zob 17, 16, 15, 25, 26, 27, 47)

��

nadštevilčni zobje

mlečno zobovje: 0,2-1,9% (največkrat spodaj IKS)stalno zobovje: 0,1-3,6% (največkrat meziodens, druge oblike so distomolar, para- molar in nadštevilčni ličnik)etiologija: hiperaktivnost zobne letvice shizodontija zobne zasnove shize disostosis creidocranialis

Zaradi pomanjkanja prostora so nadštevilčni zobje večkrat impaktirani v kosti in lahko povzročijo resorpcije korenin sosednjih zob.

2. nepRAvilnosti v položAju zob

v vestibulo-oralni smeri

Zob je lahko nagnjen v vestibulo-oralni smeri ali pa gre za pomik celot-nega zoba v vestibulo-oralni smeri (“bodily” pomik).

v mezio-distalni smeri

Zob je lahko nagnjen v mezio-distalni smeri ali pa gre za pomik celot-nega zoba v mezio-distalni smeri (“bodily” pomik).

slika 19: meziodens

slika 21: distalni nagib zob 11 in 21

slika 20: vestibularni položaj zob 12, 22

15

v gingivo-incizalni (okluzalni) smeri

Ko zob v zobni vrsti zamenja svoj položaj s sosednjim, govorimo o transpoziciji zob.

transpozicija zobslika 24: ektopičen položaj zoba 23

slika 25: transpozicija zob 23 in 24

slika 22:infrapozicija zob 11 in 22

slika 23: suprapozicija zoba 21

Ko zob v zobnem loku ne doseže okluzijske ravnine, govorimo o infrapoziciji.

Ko zob v zobnem loku preseže okluzijsko ravnino, govorimo o suprapoziciji.

Ko je zob izven zobne vrste, govorimo o ektopičnem položaju zob.

ektopični položaj zob

��

impakcija zob

največkrat so impaktirani:spodnji tretji kočnikzgornji podočnikspodnji drugi ličnik

vzroki impaktiranosti:nepravilen položaj zasnoveankiloza mlečnega predhodnikaostanki korenin mlečnih zobpoškodba zasnovenadštevilčni zobjetumor, cistapomanjkanje prostora v zobnem loku (najpogosteje)sistemski vzroki (endokrine motnje, rahitis)

posledice impaktiranosti:vnetjefolikularna cistaresorpcija korenin sosednjih zobzlom čeljusti (locus minoris)

95% deklic ima pri 12,5 letih izrasle zgornje podočnike95% dečkov ima pri 13,5 letih izrasle zgornje podočnike

Vzroki za impaktiranost zgornjega podočnika so:- dolgotrajen razvoj podočnika (to je zob, ki v zgornji čeljusti izraste zadn-ji, če ne upoštevamo drugih in tretjih kočnikov)- razvoj med kostnimi rastnimi središči- tesno stanje v zgornji čeljusti prevalenca: 1-3% populacije, pri ženskah večkrat kot pri moških. Impaktiran podočnik je pogosteje lociran palatinalno kot vestibularno.

slika 27; impaktiran zob 13 in resorpcija korenine zoba 12

slika 26: impaktiran zob 45 s perzistentnim zobom 85

17

rotacija zob

slika 28: distolingvalna rotacija zob 14 in 24

slika 29: meziovestibularna rotacija zoba 22

3. NEpRAVILNOSTI V ObLIKI IN VELIKOSTI ZOb

razmerje med velikostjo zob in zobnih lokov (preveliki ali premajhni zobje)nepravilnosti v obliki zobne krone - fuzija (zliti zobje) - geminacija (podvojeni zobje) - shizodontija (deljeni zobje) - dodatni vrški

nepravilnosti zobne struktureamelogenesis imperfectadentinogenesis imperfectaTurnerjev zob (zaradi periapikalnega vnetja mlečnega predhodnika)Huchinsov zob (zaradi sifilisa)

slika 30: mikrodontija zoba 12 slika 31: geminacija zoba 12

18

4. NEpRAVILNOSTI V ObLIKI ZObNEGA LOKA

II. ANALIZA NEpRAVILNOSTI MED ZObNIMA LOKOMA

1. NEpRAVILNOSTI V SAGITALNI RAVNINI

klasifikacija po Anglu

slika 36 a-c: RI

slika 32: širok zobni lok slika 33: koničast zobnih lok

slika 34: ozek zobni lok slika 35: zobni lok v obliki črke omega

19

slika 37 a-c R II/1

slika 38 a-c: R II/2

slika 39 a-c: R III

sagitalna stopnica 1. normalna 1-4mm (slika 40) 2. povečana >4mm (slika 41) 3. rob na rob 0mm (slika 42) 4. sagitalna stopnica pri progenem odnosu (slika 43)singularni antagonizem v sagitali (slika 44)križni griz sekalcev (slika 45)

slika 40: normalna sagitalna stopnica

slika 41: povečana sagitalna stopnica slika 42: zob na zob slika 43: sagitalna stopnica pri

progenem odnosu

20

2. NEpRAVILNOSTI V VERTIKALNI ravnini

interkanini sektor

1. normalen incizalni previs (2-4 mm) (sl. 46)2. zmanjšan incizalni previs (rob na rob) (sl. 47)3. odprti griz (sl. 48)4. globoki griz (sl. 49)5. globoki griz s travmatizacijo gingive (sl. 50)6. previs pri progenem odnosu (sl. 51)

transkanini sektor

odprti griz v TKS (slika 52)

slika 52: odprti griz v TKS

slika 44: singularni antagonizem v

sagitali

slika 45: križni griz sekalcev

slika 46: normalen IP slika 47: zmanjšan IP

slika 49: globoki griz slika 50: globoki griz s travmatizacijo

sluznice

slika 51: previs pri progenem odnosu

slika 48: odprti griz

��

1. vestibularna nonokluzija (slika 54)2. normalni bukalni previs (slika 55)3. križni griz v TKS (slika 56)4. oralna nonokluzija (slika 57)5. singularni antagonizem v transverzali(slika 58)

3. NEpRAVILNOSTI V TRANSVERZALNI ravnini

interkanini sektor1. zamik središčnice (slika 53)

slika 53: zamik središčnice

transkanini sektor

slika 54: vestib. nonokluzija zoba 24

slika 57: oralna nonokluzija zob 12, 22

slika 55: normalni bukalni previs slika 56: križni griz v TKS

slika 58: singularni antagonizem zoba 25 v transverzalni ravnini

��

��

slika 63 merjenje oporne cone

5. vaja

Analiza prostora v zobnem loku

Ocena prostora v mešanem zobovjuZ oceno oporne cone v mešani denticiji določimo razliko med potrebnim in razpoložljivim prostorom za neizrasle stalne podočnike in ličnike.

Analiza po Droschlua) izmerimo meziodistalne širine spodnjih sekalcevb) izmerimo razdaljo med distalno ploskvijo drugega stalnega sekalca in mezialno ploskvijo prvega kočnika – razpoložljiv prostor (slika 63)c) glede na meziodistalne širine spodnjih sekalcev iz tabele (tabeli v obrazcu) preberemo napovedano vsoto širin stalnega podočnika in ličnikov – potreben prostord) razlika med razpoložljivim in potrebnim prostorom izraža stanje pri-manjkljaja ali viška prostorae) postopek je enak za zgornji in spodnji zobni lok

Ocena prostora v obdobju stalne denticijePri pacientih z nepravilnim položajem zob, ki je rezultat pomanjkanja ali viška prostora, moramo določiti količino primanjkljaja oziroma viška pros-tora. Namen te analize je določiti razliko med razpoložljivim in potrebnim prostorom v stalnem zobovju. To pomeni, da moramo v vsakem loku izvesti dve meritvi:

a) določitev razpoložljivega prostorab) določitev potrebnega prostora.

Analiza po Lundströmua) zobni lok razdelimo v 6 segmentov, vsak vsebuje po 2 zobab) izmerimo meziodistalne širine vseh 12 zob (drugi in tretji molarji niso vključeni)c) seštejemo širini zob v posameznem segmentu in dobimo potreben prostord) izmerimo razpoložljiv prostor za vsak posamezen segmente) z razliko med potrebnim in razpoložljiim prostorom dobimo točno določeno ovrednotenje prostora v zobnem loku.

segmentna analiza po Lundströmu (slika 64) - mezialno-distalne širine posameznih zob - merjenje razpoložljivega prostora (segmentov)

slika 64: analiza po Lundströmu

��

obrazec

25

6. vajaANALIZA pANORAMSKE RENTGENSKE SLIKE IN STRANSKEGA TELERENT-GENOGRAMA GLAVE Pri diagnostiki zobnih in čeljustnih nepravilnosti uporabljamo naslednje vrste rentgenskih posnetkov:

- ortopantomogram - periapikalni posnetek posameznega zoba - ekscentrično slikanje posameznega zoba - okluzijsko projekcijo- slikanje zobnih kron - stranski telerentgenogram glave in vratu- posteroanteriorni (PA) posnetek- računalniška tomografija (CT)- multi-slice CT- rentgenski posnetek dlani in zapestja- rentgenski posnetek čeljustnega sklepa

ORTOpANTOMOGRAM

Pomen besede: orto = ortoradialna smer centralnega žarka pan = vse tomogram = slojna tehnika

Indikacije za panoramsko rentgensko sliko

Doktrinarno izhodišče Katedre za zobno in čeljustno ortopedijo je, da kot primarni radiološki izvid za-dostuje panoramska rentgenska slika v starosti od 8 do 10 let. v starosti 6 let je utemeljena pri pacientih, pri katerih v družinski anamnezi najdemo podatke o nepravilnosti v številu zob.

prednosti panoramske rentgenske slike

- pregledna slika obeh čeljusti, sklepov in maksilarnih sinusov- doza sevanja- primerjava leve in desne strani, natančna oznaka levo in desno

pomanjkljivosti panoramske rentgenske slike

- neostra slika struktur izven tomografskega reza- prekrivanje s hrbtenico (zgornji in spodnji sekalci)- nerealna velikost in razmerje med strukturami- občutljivost na spremembe v tehniki slikanja in položaja glave- pomembno je sodelovanje bolnika- pomembna je pokretnost bolnika

strukture, vidne na panoramski rentgenski sliki

- maksila: spina nasalis (1), septum nasi (2), concha nasalis inferior (3), sinus maxillaris (4), margo infraorbitale (5), canalis infraorbitalis (6), palatum durum (7), fossa pterygopa-latina (8), tuber maxillae (9), processus alveolaris maxillae (10), tuberculum articu-lare ossis temporalis (11), arcus zygomaticus (11a)

- mandibula:processus condylaris (12), processus coronoideus (13), canalis mandibulae (14), foramen mentale (15), processus alveolaris mandibulae (16)

- periferija:os hyoideum (17), hrbtenica (18), ušesna mečica (19), processus styloideus (20), lingua (21), pharynx (22)

��

panoramska rentgenska slika v zobni in čeljustni ortopediji

1. Indikacije- pred začetkom zdravljenja- kontrolni posnetek ob koncu zdravljenja- med zdravljenjem- v obdobju retencije

2. Analiza panoramske rentgenske slike v zobni in čeljustni ortopediji- dentalna starost:

a) število izraslih zobb) razvojno obdobje zob (glede na razvoj krone in korenine)

- stanje zob: karies, polnitve koreninskih kanalov, apikalni procesi, plombe, prevleke, resorpcije- aplazije zob- impaktirani in retinirani zobje- nadštevilčni zobje- prostorske razmere v zobnih lokih- kost (nivo alveolarne kosti (periodontitis levis, gravis, et complicata), kostne lezije, frakture)

STRANSKI TELERENTGENOGRAM GLAVE

Analiza stranskega telerentgenograma glave in vratu je nujen sestavni del morfološke diagnostike v ortodontiji. S telerentgenskimi meritvami ovrednotimo kvantitativne in kvalitativne vrednosti oblike in velikosti ter medsebojne odnose struktur glave in obraza - tako kosti lobanje in obraza, kot mehkih tkiv obraza. Izmerjene vrednosti primer-jamo s standardnimi vrednostmi in tako malokluzijo razvrstimo ter določimo njen obseg.

Doktrinarno izhodišče Katedre za čeljustno in zobno ortopedijo Medicinske fakultete v Ljubljani je uporaba stranske-ga telerentgenograma glave pri vsakem pacientu pred začetkom ortodontskega zdravljenja, po zaključku določenih faz zdravljenja ter po končani ortodontski obravnavi.

Kostne strukture, ki jih telerentgenska analiza obravnava so: kranium, kranialna baza, skelet maksile, nasomak-silarni kompleks, skelet mandibule, processus alveolaris superior in inferior ter zobje maksile in mandibule. Od mehkih tkiv analiziramo obrise nosu, ustnic in brade.

Za telerentgensko analizo glave uporabljamo dve vrsti posnetkov:1. Profilni posnetek (norma lateralis) se v zobni in čeljustni ortopediji uporablja največ, saj nam nudi največ in-formacij o velikosti, obliki in medsebojnih odnosih kostnih in mehkih struktur glave in obraza. S pomočjo analize malokluzijo razvrstimo, določimo njen obseg in težo.

2. Posteroanteriorni posnetek (norma frontalis) se uporablja predvsem pri diagnozi asimetrij glave in obraza.

slika 65: strukture na ortopantomogramu

27

Telerentgenska analiza glave se uporablja za: - klinične namene- raziskovalne namene (raziskave rasti in razvoja glave, proučevanje različnih načinov ortodo-

dontskega zdravljenja, ugotavljanje sprememb skeleta glave pri poskusnih živalih)

Pomen telerentgenske analize v klinični ortodontiji :- sestavni del morfološke diagnostike- spremljanje in ovrednotenje ortodontske obravnave- določitev vzorca rasti

S telerentgensko analizo lahko do neke mere predvidimo spremembe kraniofacialnega kompleksa v času rasti in razvoja otroka ter okvirno napovedujemo učinke ortodontskega zdravljenja. S superpozicijo posnetkov lahko na-zorno prikažemo spremembe določenih kostnih struktur in mehkih delov, ki so nastale med zdravljenjem, s primer-javo analiz telerentgenogramov pred, med in po končani ortodontski obravnavi pa tudi uspešnost ortodontskega zdravljenja.Telerentgenogram glave ovrednotimo s pomočjo točno definiranih in dobro ponovljivih referenčnih točk na kostnih in mehkih tkivih glave in obraza.REFERENČNE TOČKE so na anatomskih mestih, na sečiščih rentgenskih senc kosti ali na geometrijsko določenih mestih. S povezavo dveh ali več točk dobimo LINIJE, RAVNINE in KOTE, ki nam služijo za ovrednotenje velikosti in razmerij med posameznimi strukturami glave in obraza.

Analiza stranskega telerentgenograma

Poznati moramo REFERENČNE TOČKE na kostnih strukturah, zobeh ter mehkih delih in REFERENČNE LINIJE.

referenčne točke na kostnih strukturah in na zobeh

1. N Nasion - najbolj anteriorna točka suture nasofrontalis v mediani ravnini (sutura med os fron-tale in os nasale, na os nasale)

2. S Sella - geometrijsko določena točka v središču selle turcice (os sphenoidale - zagozdnica)3. Ba Basion - točka na sprednjem robu foramna magnuma v mediani ravnini, ki leži na najbolj

inferiornem in posteriornem mestu clivusa (os occipitale - zatilnica)4. ANS Spina nasalis anterior - leži na konici spine nasalis anterior (maksilla)5. PNS spina nasalis posterior (os pallatinae)6. A točka A - leži na najbolj vbočenem mestu krivine processusa alveolarisa maksile7. PT točka PT - leži na zgornji konturi fisure pterigomaksilare (na uri 10) (na os sphenoidalle).8. Pm Pterigomaksilare - je sečišče posteriorne konture korpusa maksile in obrisa trdega in me-

hkega neba.9. B Točka B - leži na najbolj vbočenem mestu processusa alveolarisa mandibule.10. Pg Pogonion - najprominentnejša točka na kosti brade v mediani ravnini.11. Gn Gnathion - najbolj kavdalna točka na simfizi mandibule12.Me Mention - najbolj inferiorna točka brade13. PO Prosthion - sečišče linije Nasion - Pogonion in mandibularne linije14. Ar Articulare - sečišče posteriorne krivine ramusa ascendens in krivine spodnje lobanjske

baze.15. tgo Gonion - sečišče tangente ramusa in

corpusa mandibule16. isi in iii Incision superius incisalis in Incision

inferius incisalis - točki na sredini griznih robov zgornjega in spodnjega centralnega sekalca

17. isa in iia Incision superius apicalis in Incision inferius apicalis - najapikalnejši točki korenin zg. in sp.c.sekalca.

18. PPOcc posteriorna točka okluzalne ravnine - najdistalnejša točka kontakta zadnjih molarjev v okluziji.

19.APOcc anteriorna točka okluzalne ravnine - konstruirana točka na sredini incizal-nega previsa, ko so zobje v okluziji.

20. Po Porion - točka na zgornjem robu ko-stnega dela porus meatus acusticus eksternus.

n

S

arba

Pt

PNS

PRNANS

pgB

ai

iiAPOccPPOcc

as A

isLI

LS

tgo

me gn

slika 66- referenčne točke

28

19. Or Orbitale - najbolj inferiorna zočka spodnjega roba dna orbite; orientacijsko: vzdolžna os zg.sekalca se končuje v točki Or.

referenčne točke na mehkih delih:

1. LS točka zgornje ustnice - meja med rdečino in belino zg.ustnice.2. LI točka spodnje ustnice - meja med rdečino in belino spodnje ustnice.3. Pog’ kožni pogonion - najbolj prominentna točka na profilu mehkih delov brade.4. PN konica nosu - leži na konici mehkih delov nosa.5. N’ kožni nasion - sečišče NS linije s konturo mehkih delov nad suturo nasofrontalis.

referenčne linije:

1. NS linija: linija sprednje lobanjske baze, ki povezuje točki N (nasion) inS (sella turcica) - linija sprednje lobanjske baze

2. S-Ba linija: linija zadnje lobanjske baze, ki povezuje točki S (sella turcica) in Ba (basion)3. NL: nazalna linija : poteka med točkama ANS (spina nasalis anterior) in PNS

(spina nasalis posterior)4. ML: mandibularna linija: tangenta korpusa mandibule5. tangenta ramusa ascendensa mandibule6. obrazna os: povezuje točki Pt in gnathion (Gn)7. obrazna ravnina: povezuje točki nasion (N) in pogonion (Pg)8. okluzalna linija: poteka med sprednjo (APOcc) in zadnjo (PPOcc) okluzalno točko9. ILs: vzdolžna os zgornjega centralnega sekalca: poteka med točkama is

(incision superior) in as (incision superior apicalis)10. ILi: vzdolžna os spodnjega centralnega sekalca: poteka med točkama ii

(incision inferius) in ai (incision inf. apicalis)11. E - linija - estetska linija: povezuje konico nosu (PRN) in kožni pogonion (PG’)

Na stranskem telerentgenogramu glave analiziramo :- odnose zob- odnose čeljustnic v vertikalni ravnini- odnose čeljustnic v sagitalni ravnini- odnose mehkih tkiv- tip rasti (obraza)

slika 67 - referenčne linijeslika 68 - norma lateralis

29

7. vaja

ANALIZA FOTOGRAFIJE ObRAZAZobna in čeljustna ortopedija je stomatološka veja, ki se ukvarja s študijem rasti, razvoja in s številnimi variacijami obraza, čeljusti in zob. Orofacialne nepravilnosti večinoma ne predstavljajo bolezenskega stanja, temveč le odklonjen razvoj orofacial-nega področja.

Diagnostika v zobni in čeljustni ortopediji je razdeljena na:1- morfološko 2- funkcionalno3- razvojno

Znotraj morfološke diagnostike opravimo tudi kefalometrično diagnostiko, ki zajema tudi analizo fotografij obraza. Upora-bljamo standardne fotografije obraza od spredaj in od strani. Zaradi kasnejše primerjave analiz obraza morajo biti fotografije posnete v standardnih pogojih:- pokončna drža- Frankfurtska ravnina mora biti vzporedna s podlago- lasje umaknjeni s čela in vidni uhlji- habitualna okluzija- sproščeni ustnici in mimična muskulatura- naraven pogled

Uporabljamo naslednje osnovne fotografije obraza:- en face (od spredaj)- en face z nasmehom- en face z izgovorjavo besede EMA- profil (navadno desni profil, v primeru večjih asimetrij pa oba)

Po potrebi lahko uporabimo še:- polprofil- polprofil z nasmehom

Raziskave so pokazale, da pri ocenjevanju privlačnosti najprej opazimo oči, takoj za tem pa ocenjujemo posameznikov nas-meh. Estetska ocena je lahko subjektivna (odvisna od opazovalca), ali pa objektivna, kjer veljajo določena merila. Estetika v ortodontiji je razdeljena na:1 – mikroestetiko (oblika posameznega zoba)2 – makroestetiko (glede na zobne skupine)3 – rožnato estetiko (oblika in izgled dlesni)4 – obrazno estetiko

Pri analizi obraza najprej ugotavljamo simetričnost obraza. Obrazna simetrala ali vertikalna referenčna linija povezuje nasion in točko subnasale in nam omogoča primerjavo leve in desne polovice obraza. Bipupilarna linija ali zgornja horizontalna linija povezuje obe zenici, linija ustnih kotov ali spodnja horizontalna linija pa povezuje oba ustna kota. Pri idealnem, simetričnem obrazu je linija ustnih kotov vzporedna z bipupilarno linijo in pravokotna na obrazno simetralo (slika 01).

slika 01: simetričen in asimetričen obraz

30

Pri analizi profilne fotografije ocenjujemo obraz v vertikalni in sagitalni ravnini. Analiza v vertikalni rav-nini nam poda oceno obrazne divergence in oceno obraznih tretjin. Obraz razdelimo na tretjine (slika 02a):- čelna tretjina (trichion (Tr) – glabela(Gl))- nosna tretjina (glabela (Gl) – subnasale (Sn))- čeljustna tretjina (subnasale (Sn) – gnathion (Gn))Čeljustna tretjina je lahko nekoliko daljša in se deli še na tri dele – od subnasale do ustne reže in od ustne reže do gnathiona v razmerju 1:2 (slika 2b).

Za določitev obrazne divergence uporabljamo dve referenčni liniji:

Gl

slika 02a: profil z obraznimi tretjinami

- zgornja referenčna linija – povezuje glabelo (Gl) in rob rdečine zgornje ustnice (LS)- spodnja referenčna linija – povezuje rob rdečine zgornje ustnice (LS) in kožni pogonion (PG’)

slika 02b: čeljustno profilno polje

Glede na odnos med referenčnima linijama določimo tri tipe profila:- raven profil (slika 03a)- konveksen profil (slika 03b)- konkaven profil (slika 03c)

Pri analizi profila opazujemo tudi:- obliko in velikost nosu- ustnični stik in debelino ustnic- bradno prominenco- obliko vratu

Pri analizi nasmeha vedno ocenjujemo »social smile«. Čeprav ni najbolj sproščena oblika nasmeha, ga upora-bljamo zato, ker je najbolj ponovljiv. Ločimo tri različne tipe nasmeha:

slika 03a: raven profil slika 03b: konveksen profil slika 03c: konkaven profil

- normalen tip; razkrije 75 - 100% dolžine zobne krone in je prisoten pri 70% populacije- nizka linija nasmeha; razkrije manj kot 75% dolžine zobne krone in je prisotna pri približno 20% populacije- visoka linija nasmeha; razkrije celotno dolžino zobne krone in tudi dlesen (če se razkrije vsaj 2mm dlesni lahko govorimo o »gummy smile-u«) in je prisotna pri približno 10% populacije

Ne opazujemo pa le dolžine zobne krone, ki se razkrije pri nas-mehu, ampak tudi potek incizalnih robov zgornjih zob glede na spodnjo ustnico. V večini primerov potekajo robovi vzporedno s spodnjo ustnico, kar je tudi estetsko najbolj ugodno. Potek griznih robov zgornjih sekalcev je lahko tudi raven ali celo obraten, kar je z estetskega vidika nezaželjeno (slike!!). Opazujemo tudi skladnost obrazne simetrale s središčnico zgornjega zobnega loka.

��

1. en face oblika obraza:___________________ obrazne tretjine:_______________________

simetričen / asimetričen BP/UK linija:__________________________

profil obrazne tretjine:_________________ raven / konveksen / konkaven RI / RII / RIII


































ime in priimek študenta:

��

8. vajaEF INDEKS

Uvod

Klasifikacija nepravilnosti v zobni in čeljustni ortopediji po E. H. Anglu iz leta 1899 se je ohranila vse do danes in predstavlja temeljno kvalitativno nepravilnosti. Natančna in enostavna razdelitev po Anglu je sčasoma doživela kritike, saj je bila ocena malokluzije prepuščena subjektivni oceni preiskovalca, klasifikacija pa ni opredeljevala obsega in teže nepravilnosti.Ena pomembnih zahtev sodobne čeljustne in zobne ortopedije je oblikovanje meril, s katerimi bi bilo mogoče razvrstiti nepravilnosti glede na obseg in težo tudi objektivno in kvantitativno. V iskanju objektivnih meril so si številni avtorji prizadevali izdelati indeks, s katerim bi bilo mogoče raz-vrstiti okluzalne nepravilnosti v težavnostne razrede. Kot skupno izhodišče pri oblikovanju takih meril je obveljalo spoznanje, da je nepravilnosti mogoče objektivno ovrednotiti le z natančnim ugotavljanjem in merjenjem posameznih morfoloških znakov nepravilnosti ter jih nato oceniti z estetskega, funkcion-alnega in prognostičnega vidika. Vrednosti opravljenih meritev znakov nepravilnosti lahko izrazimo s številom ekvivalentnih točk, katerih vsota predstavlja numerično izražen obseg nepravilnosti. To je okluzijski indeks. Nastajali so številni okluzijski indeksi, izdelani za oceno prioritete in potrebe po ortodontski obravnavi, za vrednotenje uspešnosti ortodontske obravnave in za oceno estetskega videza zob. V Sloveniji smo do nedavno uporabljali, predvsem v raziskovalne namene, metodo numeričnega vred-notenja obsega malokluzij po Eismannu. Indeks temelji na meritvah petnajstih morfoloških znakov malokluzij na študijskih modelih stalnega zobovja na začetku ortodontske obravnave in po njej. Razlika med numerično izraženim obsegom morfoloških znakov malokluzije pred ortodontskim zdravljenjem in po njem ovrednoti uspešnost obravnave. Ob upoštevanju lastnosti mlečnega in menjalnega zobovja so Farčnik in sod. (1985; 1988) modifici-rali Eismannov indeks za uporabo v obeh razvojnih obdobjih zobovja in ga uporabili pri ocenjejevanju obsega nepravilnosti v menjalnem in mlečnem zobovju. Indeks upošteva meritve desetih morfoloških znakov malokluzije na študijskih modelih mlečnega ali menjalnega zobovja. K morfološki oceni obsega nepravilnosti so Farčnik in sodelavci dodali še numerično oceno petih funkcionalnih znakov nepravilnosti: odklonov dihanja, požiranja in razvad (sesanje prsta, dude ali stekleničke). Numerična ocena nepravil-nih funkcij orofacialnega področja in razvad je pomembna, saj je lahko odklonjena funkcija potencialen vzročnik za nastanek morfoloških nepravilnosti. Najnovejša mednarodna klasifikacija bolezni uvršča funkcionalne odklone dihanja, požiranja in razvad med malokluzije. Za objektivno preverjanje funkcije dihanja sta Farčnik in Rudel izdelala detektor dihanja. Z vrednotenjem morfoloških in funkcionalnih znakov malokluzije so Farčnik in sod. izdelali indeks, ki omogoča objektivno kvantitativno oceno nepravilnosti v razmeroma zgodnjem razvojnem obdobju posameznika, v mlečnem in menjalnem zobovju.Numerično izražen obseg nepravilnosti, dobljen z meritvami na študijskem modelu, ima nekatere slabosti. Študijski model izdelamo s pomočjo anatomskega odtisa, kar je pri zelo majhnih otrocih velikokrat težko izvedljivo. Izdelava študijskega modela vključuje laboratorijsko delo, to pa podaljša in draži postopek.

��

Zato je metoda že za vsakdanje delo zamudna, še manj primerna pa je zaradi svoje dolgotrajnosti in stroškov za epidemiološke in presejalne študije. Da bi bilo vrednotenje obsega malokluzij otrokom prijaznejše, smo preverili zanesljivost intraoralnih meritev morfoloških znakov malokluzije pri 8-letnih otrocih v obdobju menjalnega zobovja. Ugotovili smo, da je mogoče tudi intraoralno dovolj zanesljivo ovrednotiti obseg nepravilnosti v obdobju mešane denticije. Ugotovili smo tudi, da je mogoče z intraoralnimi meritvami le petih, za obseg malokluzije pomembnih morfoloških znakov malokluzije, dovolj zanesljivo ovrednotiti obseg nepravilnosti v obdobju mešane denticije.Modificiran indeks po Farčniku in sod. Je bil uporabljen v longitudinalni študiji raziskovalne naloge »Rizični dejavniki denticije« na vzorcu otrok iz Maribora, starih od 3 do 12 let.Klinične izkušnje pri uporabi metode, pri spremljanju morfoloških in funkcionalnih znakov malokluzije so pokazale, da je pri numeričnem vrednotenju obsega malokluzij potrebno izmeriti in numerično ovrednotiti še nekatere druge morfološke in funkcionalne znake malokluzij. Med funkcionalne znake malokluzije smo dodatno uvrstili še: nepravilno funkcijo žvečenja pri enostranskem funkcionalnem križnem grizu z deviacijo mandibule, pri odprtem grizu, pri križnem grizu, druge razvade orofacialnega področja in moteno izreko. Med morfološke znake malokluzij smo uvrstili še impaktirane zobe, globoki griz z gingivalnim in palatinalnim travmatiziranjem, mezialno ter distalno okluzijo podočnikov, ličnikov in kočnikov.Indeks numeričnega vrednotenja poimenovan po Eismannu, modificiran po Farčniku in sodelavcih, imenujemo Eismann-Farčnik indeks. Le-ta omogoča objektivno vrednotenje obsega malokluzije na os-novi morfoloških in funkcionalnih znakov nepravilnosti v vseh razvojnih obdobjih denticije. Strokovnjaku omogoča določiti prioritete in potrebo po ortodontskem zdravljenju. Po končani ortodontski obravnavi lahko s pomočjo indeksa ovrednotimo uspešnost zdravljenja in spremljamo kakovost ortodontske obravnave v obdobju retencije. EF indeks je pomemben diagnostični pripomoček v zobni in čeljustni ortopediji pri načrtovanju orto-dontske obravnave, vendar pa dokončno odločitev o prednosti ali potrebi po zdravljenju izreče stroko-vnjak - specialist ortodont.

��

OCENITVENa TabEla za ObDObJE MEŠaNE IN STalNE DENTICIJE

FUNKCIONalNI zNaKI MalOKlUzIJ

1. NEPRaVIlNO DIHaNJE točke

na usta 10

mešano (nos in usta) 10

2. NEPRAVILNO POžIRANjE točke

požiranje z vrivanjem jezika 12

3. NEPRAVILNO ZVEČENjE točke

pri enostranskem funkcionalnemkrižnem grizu z deviacijo mandibule

15

pri odprtem grizu 10

pri križnem grizu 10

4. RazVaDE točke

drža odprtih ust 8

sesanje prsta 7

35

vrivanje spodnje ustnice 5

nepravilna lega in drža jezika 5

druge razvade(polaganje igrač pod lice, sesanje posteljnine,

grizenje svinčnika, grizenje nohtov)2

5. NEPRAVILEN GOVOR točke

motena izreka 5

MORFOLOŠKI ZNAKI MALOKLUZIJ

PROSTORSKE RAZMERE V ZOBNEM LOKU

1. TESNO STANJE SEKALCEVzgornja čeljust spodnja čeljust po čeljusti zgornja čeljust spodnja čeljust

mm točke točke

0-2 0 0

2-3 1 1

3-4 1 1

4-5 3 2

5-6 5 3

6-7 7 5

7-8 9 7

>8 11 9

dodatno: pri obsežnem tesnem stanju v predelu enega zoba3-4 2 1

4-5 4 3

večje zožitve računamo enako kot vrzeli vsak nadaljni mm 3 2

2. VRZELI SEKALCEVtudi vrzeli zaradi izgube zoba, hipodonije ali shiz, če nepravil-nosti predstavljajo ortodontsko nepravilnost

po čeljustimm

zgornja čeljusttočke

spodnja čeljusttočke

0-2 0 0

2-4 2 1

4-6 4 3

6-8 6 4

8-10 8 6

>10 10 7

če je posamezna vrzel > 2mm vsak nadaljni mm 3 2

vrzeli hipodontija

izguba zoba shiza

��

3.TESNO STANJE PODOČNIKOV, LIČNIKOV IN KOČNIKOV

tesno stanje podočnikov tesno stanje ličnikov in

kočnikovzgornja čeljust spodnja čeljust

mm točke točke

0-1 0 0

1-2 1 1

2-3 2 2

3-4 3 3

4-5 5 5

5-6 7 7

>6 9 9

pri obsežnem tesnem stanju v predelu enega zoba > 3 vsak nadaljni mm 1 1

4. VRZELI PODOČNIKOV, LIČNIKOV IN KOČNIKOVpodočnik ličnik kočnik zgornja čeljust spodnja čeljust

mm točke točke

0-2 0 0

2-4 1 1

4-6 2 2

>6 3 3

MORFOLOŠKI ZNAKI NEPRAVILNOSTI ZOB

5. DISTOPIJA PODOČNIKOVpoložaj konice podočnika izven poteka zobnega loka za vsako stran čeljusti

zgornja čeljust spodnja čeljust

vestibularni položaj oralni položaj mm točke točke

0-2 0 0

2-4 4 2

4-6 7 4

>6 10 6

6. ROTACIJA SEKALCEV IN PODOČNIKArotacija sekalca zgornja čeljust spodnja čeljust

rotacija ° točke točke

0-15

15-30

30-45

45-60

60-75

rotacija podočnika 75-90

90-105

105-120

120-135

135-150

150-165

165-180

37

7. NAGIB VZDOLŽNE OSI ZOBA

sekalci podočniki, ličniki, kočniki

nagib ° točke točke

10-25

25-40

40-55

55-70

MORFOLOŠKI ZNAKI MALOKLUZIJ V VERTIKALNI RAVNINI

8. INCIZALNI PREVIS mm točke

1-4 0

4-5 1

5-6 1

6-7 3

7-8 8

8-9 11

9-10 13

10-11 16

11-12 18

8. GLOBOKI GRIZ S TRAVMATIZACIJO SLUZNICE z gingivalno travmatizacijo s palatinalno travmatizacijo

globoki griz z gingivalno ali s palatinalno travma-

tizacijo6

9. ODPRTI GRIZ SEKALCEV IN PODOČNIKOVza 1-2 para antagonistov mm točke

0-1 3

1-2 6

2-3 9

3-4 12

4-5 14

>5 15

38

10. ODPRTI GRIZ LIČNIKOV IN KOČNIKOVza vsak par antagonistov mm točke

0-1 1

1-2 3

2-3 5

3-4 6

4-5 7

MORFOLOŠKI ZNAKI MALOKLUZIJ V SAGITALNI RAVNINI

11. SAGITALNA STOPNICAmm točke

0-4 0

4-5 2

5-6 5

6-7 8

7-8 12

8-9 16

9-10 20

>10 24

11. SAGITALNA STOPNICA PRI PROGENEM ODNOSUmm točke

0-1 4

1-2 8

2-3 12

3-4 14

4-5 15

>5 16

12. KRIŽNI GRIZ SEKALCEV IN PODOČNIKOVsekalci podočniki zobni par točke

prvi 8

vsak naslednji 5

13. SAGITALNA OKLUZIJA PODOČNIKOV, LIČNIKOV IN KOČNIKOV(za vsako stran čeljusti) zobni par točke

singularni antagonizem1-2 parov

1

singularni antagonizem3 in več parov

3

distalna okluzija 1-2 parov

1

distalna okluzija 3 in več parov

3

39

mezialna okluzija 3

MORFOLOŠKI ZNAKI MALOKLUZIJ V TRANSVERZALNI RAVNINI

14. ZAMIK SREDIŠČNICE ZGORNJE ČELJUSTI OD SIMETRALE OBRAZAmm točke

0-1 0

1-2 1

2-3 2

>3 3

14. ZAMIK SREDIŠČNIC ZGORNJEGA IN SPODNJEGA ZOBNEGA LOKAmm točke

0-1 0

1-2 1

2-3 2

>3 3

15. TRANSVERZALNA OKLUZIJA LIČNIKOV IN KOČNIKOVtočke

singularni antagonizem pri 1-2 ličnikih

1

singularni antagonizem pri ličnikih in kočnikih

2

križni griz za vsak par antagonistov

1

bukalna ali oralna nono-kluzija za vsak par antago-

nistov 4

40

XVI. IMPAKTIRAN ZOBtočke

podočnik 10

zgornji centralni sekalec 8

drugi zobje 5

XVII. manjkajočI STALNI ZOBJEtočke

vsak manjkajoči zob 4

��

NAVODILA ZA MERJENJE PROSTORSKIH RAZMER V ZOBNEM LOKU

Prostorske razmere v zobnem loku vrednotimo iz razmerja med potrebnim in razpoložljivim prostorom v zobnem loku. Najprej izmerimo potrebni prostor v zobnem loku tako, da izmerimo m-d širine zob v zobnem loku in pri tem upoštevamo naslednja navodila: 1. merimo m-d širine zob v zobnem loku,2. kadar zob manjka (hipodontija, impaktiranost, ekstrakcija) le na eni polovici zobnega loka, upoštevamo m-d širino istega zoba na drugi strani zobnega loka,3. kadar zob ni izrasel oz. zoba v zobnem loku ni tudi na kontralateralni strani (hipodontija, impaktiranost, ekstrakcija), upoštevamo vrednosti m-d širine iz tabele po Moyersu (priloga 1),4. v obdobju mešane denticije izmerimo m-d širine vseh zob v zobnem loku (md širine mlečnih in stalnih zob),5. kadar je krona mlečnega zoba destruirana le na eni polovici zobnega loka (karies, poškodba) ali pa je mlečni zob že izpadel ali bil predčasno ekstrahiran, upoštevamo izmerjeno vrednost m-d širine istega zoba na drugi polovici zobnega loka,6. kadar sta oba ista mlečna zoba v zobnem loku destruirana (karies, izpadla ali ekstrahirana), upoštevamo vrednost m-d širine zob iz tabele po Moyersu (priloga 1).

Nato izmerimo razpoložljivi prostor v zobnem loku in pri tem upoštevamo naslednja navodila:

1. najprej izmerimo odsek sekalcev,2. odsek sekalcev merimo od mezialne ploskve prvega levega sekalca do distalne ploskve stranskega sekalca,3. vsak naslednji odsek začnemo meriti na mestu, kjer smo končali merjenje prejšnjega,4. kadar je stranski sekalec izven zobnega loka (vestibulo-oralno), merimo pripadajoči odsek sekalcev do mezialne ploskve podočnika,5. kadar v zobnem loku stranskega sekalca ni, merimo odsek sekalcev prav tako do mezialne ploskve podočnika,6. v primeru transpozicije (podočnik je mezialno), upoštevamo m-d širino podočnika na mestu stranskega sekalca,7. kadar manjkata stranski sekalec in podočnik, si v zobnem loku določimo eno ali več orientacijsko točko ali pa prostorskih razmer v zobnem loku ne vrednotimo,8. kadar v obdobju mešane denticije manjkajo vsi štirje sekalci, merimo odseka na obeh polovicah zobnega loka od vrha papile incizive do mezialne ploskve podočnika.

Vrednotenje prostorskih razmer v zobnem loku po ocenitveni tabeli:

1. Numerični obseg nepravilnosti posameznih morfoloških znakov malokluzije ocenjujemo po ocen-itveni tabeli. Vse izmerjene vrednosti v mm vrednotimo po ocenitveni tabeli do absolutnih vrednosti: (npr. 0 – 2mm je 0 - 1. 99), vrednosti od 2,0 upoštevamo že pri naslednji oceni.

��

2. V primeru, da v zobnem loku manjka v predelu enega zoba več kot 3 mm prostora, prištejemo pri ocenjevanju po ocenitveni tabeli dodatne točke (tabela ) (priloga ali vnesi pripadajoči del ocenitvene tabele).3. Pri večjih zožitvah v IKS delu zobnega loka še dodatno ovrednotimo tesno stanje po ocenitveni tabeli kot vrzel (tabela).

��

OBRAZEC ZA OBDOBJE MEŠANE IN STALNE DENTICIJE

priimek in ime: evid. št.:

datum rojstva: datum pregleda: Angle:

meritelj: čas:

FUNKCIONALNI ZNAKI MALOKLUZIJ

1. NEPRAVILNO DIHANJE točke

drža odprtih ust

mešano (nos in usta)

na usta


požiranje z vrivanjem jezika



pri odprtem grizu

pri križnem grizu

4. RAZVADE točke

sesanje prsta

vrivanje spodnje ustnice

nepravilna lega in drža jezika


grizenje svinčnika, grizenje nohtov)

5. NEPRAVILEN gOVOR točke

motena izreka

obseg funkcionalnih znakov malokluzije, izražen s številom ekvivalentnih točk

��

MORFOLOŠKI ZNAKI MALOKLUZIJE

tEsNO stANJEtočke tesno TKS D tesno IKS tesno TKS L

razlika

raz. prostor

pot. prostor

razlika

raz. prostor

pot. prostor

m-d širina

zg. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

sp. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

m-d širina

pot. prostor

raz. prostor

razlika

pot. prostor

raz. prostor

razlika

točke tesno TKS D tesno IKS tesno TKS L

I. tesno stanje v IKs III. tesno stanje v tKs

vRZELItočke vrzeli TKS D vrzeli IKS vrzeli TKS L

vsota

mm

zg. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

sp. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

mm

vsota

točke vrzeli TKS D vrzeli IKS vrzeli TKS L

II. vrzeli IKs Iv. vrzeli tKs

V. distopija podočnikatočke

mm

zgornji zob 3 3

spodnji zob 3 3

mm

točke

45

VI. rotacIja sekalceV In podočnIkoVtočke zg.

rotacija

zg. zob 3 2 1 1 2 3

sp. zob 3 2 1 1 2 3

rotacija

točke sp.

VII. nagIb Vzdolžne osI zobatočke zg.

nagib

zg. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

sp. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

nagib

točke sp.

VIII. INCIZALNI PREVISmm

VIII. GLOBOKI GRIZ S TRAVMATIZACIjO SLuZNICEmm

IX. oDPrtI grIz sekalceV In podočnIkoVtočke

mm

zobni par3 2 1 1 2

3 2 1 1 2

X. oDPrtI grIz lIčnIkoV In KočnIkoVtočke

mm

zobni par7 6 5 4 4 5 6 7

7 6 5 4 4 5 6 7

XI. SAGITALNA STOPNICAmm

XI. SAGITALNA STOPNICA PRI PROGENEM ODNOSumm

��

XII. KRIŽNI GRIZ SEKALCEV IN PODOČNIKOVtočke

zobni par3 2 1 1 2 3

3 2 1 1 2 3

XIII. SAGITALNA OKLUZIJA PODOČNIKOV, LIČNIKOV IN KOČNIKOV

točkesingularni

antagonizem

zobni par7 6 5 4 3 3 4 5 6 7 distalna okluzija

7 6 5 4 3 3 4 5 6 7 mezialna okluzija

XIV. NESKLADJE ZGORNJE SREDIŠČNICE OD SIMETRALE OBRAZAmm

XIV. NESKLADJE SREDIŠČNIC ZGORNJEGA IN SPODNJEGA ZOBNEGA LOKAmm

XV. TRANSVERZALNA OKLUZIJA LIČNIKOV IN KOČNIKOV

točkesingularniantagonizem

zobni par7 6 5 4 4 5 6 7 križni griz

7 6 5 4 4 5 6 7 b ali o nonokluzija

XVI. IMPAKTIRANI ZOBJEtočke zgoraj

zg. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

sp. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

točke spodaj

XVII. MANJKAJOČI STALNI ZOBJEtočke zgoraj

zg. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

sp. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

točke spodaj

obseg morfoloških znakov malokluzije, izražen s številom ekvivalentnih točk


obseg morfoloških in funkcionalnih znakov malokluzije, izražen s številom ekvivalentnih točk

47

OBRAZEC ZA OBDOBJE MEŠANE IN STALNE DENTICIJE

priimek in ime: evid. št.:

datum rojstva: datum pregleda: Angle:

meritelj: čas:

FUNKCIONALNI ZNAKI MALOKLUZIJ

1. NEPRAVILNO DIHANJE točke

drža odprtih ust

mešano (nos in usta)

na usta


požiranje z vrivanjem jezika



pri odprtem grizu

pri križnem grizu

4. RAZVADE točke

sesanje prsta

vrivanje spodnje ustnice

nepravilna lega in drža jezika


grizenje svinčnika, grizenje nohtov)

5. NEPRAVILEN gOVOR točke

motena izreka


primer vrednotenja obsega malokluzij v stalni denticiji

meritve za oceno potrebnega prostora v zobnem loku

zgornji zobni lok

leva polovica zgornjega zobnega loka

Z. N.

RII/1

48

desna polovica zgornjega zobnega loka

meritve m-d širin zob za oceno razpoložljivega prostora v zobnem loku

zgornji zobni lok leva polovica zgornjega zobnega loka

meritve m-d širin zob za oceno potrebnega prostora v zobnem loku

spodnji zobni lok leva polovica spodnjega zobnega loka

49

desna polovica spodnjega zobnega loka

meritve odsekov za oceno razpoložljivega prostora v zobnem lokuspodnji zobni lok leva polovica spodnjega zobnega loka

desna polovica spodnjega zobnega loka

50

V. distopija podočnika

VI. rotacija sekalcev in podočnika

51

VII. nagib vzdolžne osi zoba

VIII. incizalni previs

IX. odprti griz sekalcev in podočnikov

XI. sagitalna stopnica XII. križni griz sekalcev in podočnikov

XIII. singularni antagonizem v sagitali XIV. neskladje središčnic spodnjega in zgornjega loka

52

MORFOLOŠKI ZNAKI MALOKLUZIJE

TESNO STANJEtočke tesno TKS D 7 tesno IKS 0 tesno TKS L 2

razlika -5,5 -0,5 -2,5raz. prostor 25,5 31 29,5pot. prostor 31 31,5 32razlika 0 -5,5 0 -0,5 -2,5 0raz. prostor 17,5 8 15,5 15,5 11,5 18pot. prostor 17,5 13,5 15,5 16 14 18m-d širina 10,5 7 6,5 7 7 8,5 9 7 7 7 7 11zg. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

zg. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

m-d širina 11 7,5 7 7 6,5 5,5 5,5 6 7 7,5 7 11pot. prostor 18,5 14 12 11,5 14,5 18raz. prostor 19 9,5 11 11,5 14,5 18,5razlika 0,5 -5,5 -1 0 0 0,5pot. prostor 32,5 23,5 32,5raz. prostor 28,5 22,5 33razlika -5 -1 0,5točke tesno TKS D 5 tesno IKS 0 tesno TKS L 0

I. tesno stanje v IKS 0 III. tesno stanje v TKS 14

VRZELItočke vrzeli TKS D vrzeli IKS vrzeli TKS L

vsota

mm

zg. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

sp. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

mm

vsota

točke vrzeli TKS D vrzeli IKS vrzeli TKS L

IV. vrzeli IKS II. vrzeli TKS

V. DISTOPIJA PODOČNIKAtočke 7 4mm 5 4zgornji zob 3 3

spodnji zob 3 3

mm 3 0točke 2 0

13

53

VI. rotacIja sekalceV In podočnIkoVtočke zg. 2 2 2rotacija 30 º 25 º 30 ºzg. zob 3 2 1 1 2 3

sp. zob 3 2 1 1 2 3

rotacija 15 ºtočke sp. 0

6

VII. nagIb Vzdolžne osI zobatočke zg. 4 6nagib 40 º 25 ºzg. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

sp. zob 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6

nagib

točke sp.

6

VIII. INCIZALNI PREVIS5 mm 1

VIII. GLOBOKI GRIZ Z GINGIVALNIm TRAVmATIZIRANjEmmm

IX. oDPrtI grIz sekalceV In podočnIkoVtočke 3 3 3 3 3

mm 0-1 1-1 0-1 1

zobni par1 3 1 2 1 1 21 22 23

43 42 41 31 32 33

12

X. oDPrtI grIz lIčnIkoV In KočnIkoVtočke

mm

zobni par7 6 5 4 4 5 6 7

7 6 5 4 4 5 6 7

XI. SAGITALNA STOPNICA6 mm 5

XI. SAGITALNA STOPNICA PRI PROGENEm ODNOSUmm

54

LITERATURA

1. Angle EH. Classification of malocclusion. Dent Cosmos 1899;41:248-64.

2. Brook P, Shaw WC. The development of an index of orthodontic treatment priority. Eur J Orthod 1989;11(3):309-20.

3. Baccetti T, Mc Gill JS, Franchi L, Mc Namara JA Jr, Tollaro I. Skeletal effects of early treatment of Class III malocclusion with maxillary expansion and face mask therapy. Am J of Orthod andDentofac Orthop1998;113:333-43.

4. Drevenšek M, Farčnik F, Rejc-Novak M. Delovni osnutek diagnostičnega priročnika v klinični čeljustni in zobni ortopediji. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo, Ljubljana, december 1998. 5. Eismann D. The Morphology of the dentition as one criterion in the assessment of the need for orthodontic treatment. Trans Eur Orthod Soc 1977;125-29.

5. Eismann D. Reliable assessment of morphological changes resulting from orthodontic treatment. Eur J Orthod 1980;2(1):19-25.

6. Eismann D. The Morphology of the dentition as one criterion in the assessment of the need for orthodontic treatment. Trans Eur Orthod Soc 1977;125-29.

7. Farčnik F, Korpar M, Premik M, Zorec R. Numerična ocena disgnatij na študijskih modelih menjalnega zobovja. Zobozdrav Vestn 1985;40(1-5):167 - 76.

8. Farčnik F. Ortodontska diagnostika za zobozdravnika. In: Farčnik F, urednik. Rantovi dnevi- Zbornik predavanj. Ljubljana: Slovensko ortodontsko društvo, 1994:83-7.

9. Farčnik F. Zdravljenje nepravilnosti razreda III z regulatorjem funkcije po Fränklu. Drevenšek M (ur.), Farčnik F (ur.). Slovensko ortodontsko društvo : 10 let : zbornik prispevkov. Ljubljana: Slovensko ortodontsko društvo, 2004, str. 68-84.

10. Farčnik F, Drevenšek M, Ovsenik M, Vremec G. Zdravljenje malokluzij s Fränklovim regulatorjem funkcije. Ljubljana: Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo Medicinske fakultete v Ljubljani in Slovensko ortodontsko društvo; 2002.

11. Franchi L, Baccetti T, Mc Namara : Postpubertal assessment of treatment timing for maxillary expansion and protraction therapy followed by fixed appliances. Am J Orthod and Dentofac Orthop 2004;126: 555- 68

12. Franchi L, Baccetti T, Tollaro I : Predictive variables for the outcome of early functional treatment of Class III malocclusion. Am J Orthod and Dentofac Orthop 1997;112:80-6.

13. Fränkel R. The treatment with functional correctors. Am J Orthod Dentofac Orthop 1969;55:265-75.

14. Hägg U, Tse A , Bendeus M , Rabie M. Long –term follow-up of early treatment with reverse headgear. Am J Orthod Dentofac Orthop 2003;25:95-102.Proffit WR, Fields HW. Contemporary Orthodontics. In: Proffit WR (ur.). Concepts of Growth and Development. St. Louis: Mosby Year 2000:24-34.

15. Korpar M, Farčnik F, Premik M in sod. Spremembe orofacialnega področja med 3. in 9. letom starosti. In: Farčnik F (ur). Preventivna in interceptivna ortodontija. Zbornik predavanj, Rantovi dnevi. Ljubljana: Slovensko ortodontsko društvo, 1994:73-82.

16. Ngan P. Early treatment of Class III maloclusion: Is it worth the burden? Am J Orthod and Dentofac Orthoped 2006;129:S82-5.

17. Ovsenik M. EF indeks za obdobje mlečne, mešane in stalne denticije. Delovni osnutek priročnika. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo, Ljubljana, december 2002.

18. Ovsenik M. Ocena zanesljivosti numeričnega vrednotenja obsega malokluzij na podlagi meritev intraoralno. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Ljubljana 1993.

19. Proffit WR, Fields HW. The etiology of orthodontic problems. In: Proffit WR, urednik. Contemporary Orthodontics:3rd edition. St. Louis: Mosby Year 2000.

20. Proffit WR, Fields HW. Contemporary Orthodontics. In: Proffit WR (ur.). Concepts of Growth and Development. St. Louis: Mosby Year 2000:24-34.

21. Rakosi T, Jonas I. Klassifikation von Fehlstellungen – Nomenklatur. In: Rateitschak KH, urednik. Kieferorthopädie Diagnostik. Stuttgart: Georg Thieme Verlag Year 1989.

22. Rejc-Novak M, Radšel Z, Farčnik F, Korpar M, Šelehar M, Sušec Michieli M. Ustvarjanje zdravih pogojev za rast in razvoj orofacialnega področja. Rantovi dnevi - zbornik predavanj. Ljubljana: Slovensko ortodontsko društvo; 1994; 49-56.

23. Thilander B, Pena L, Infante C, Parada SS, de Mayorga C. Prevalence of malocclusion and orthodontic treatment need in children and adolescents in Bogota, Colombia. An epidemiological study related to different stages of dental development. Eur J Orthod 2001; 23: 153-67.

24. Richmond S, O’ Brien KD, Buchanan I, Burden D. Uvod v Okluzijske indekse. Ljubljana: Slovensko ortodontsko društvo,1994; M. Ovsenik (prevod in priredba).

25. Zupančič S: Korelacija med sagitalnimi nepravilnostmi sprednjega in zadnjega predela zobnega loka; Zobozdrav Vestn 2006;61:25-33

Documents

ORTODONTSKA DIAGNOSTIKA - mf.uni-lj.si · PDF fileDiagnoza opredeli bistvo problema, skuša identificirati vzrok za njegov nastanek in naka-zuje, kaj bi bilo potrebno odpraviti ali