Oskar 2011/2012

1

Oskar - 2011/2012

Intervju

Andrej GlavačLara ReparNejc PlanincNejc Rus

O šoli

Prvi šolski danBonton v šoli

Potovanja

MehikaIslandija

BolivijaTajska

Šport

RokometNogomet

Košarka

Moda Pomlad/poletje 2012in še več ...

časopis Osnovne šole Oskarja Kovačiča

Oskar - 2011/2012

2

ČASOPIS OŠ OSKARJA KOVAČIČA, LJUBLJANA

Šolsko leto 2011/2012

Zbiranje prispevkov za razredno stopnjo: Primož Jan, Tjaša Jakopin Vrbole, Lucija Strmole

Zbiranje prispevkov za predmetno stopnjo: Mojca Ljubič, Anica Marinčič, Špela Stele

Lektoriranje: Špela Stele

Urednica: Špela Stele

www.ososkar.si

Oblikovanje:Luka Milčinski in Špela Stele

3

Oskar - 2011/2012

Želimo vam veliko

uspehov na poti k

odraslosti.

ŠE ENA GENERACIJADEVETOŠOLCEV SE POSLAVLJA ... 9

2 011/ 2 012

Oskar - 2011/2012

4

1. Nejc, zakaj si se sploh odločil za igranje rokometa?

Zaradi brata.

2. Koliko let že treniraš?

9 let.

3. Kako šolo uskladiš s treningi?

Težko, zato imam status športnika.

4. Ali ti ostane še veliko prostega časa?

Ne.

5. Kakšen občutek dobiš, če izgubite tekmo?

Slab.

6. Ali rad igraš za našo šolo?

Da.

7. Ali so vam navijači v podporo pri igranju?

Da.

8. Kateri so vaši najmočnejši nasprotniki?

CIMOS Koper.

9. Kolikokrat si bil že poškodovan?

Večkrat.

10. Katere tekme so ti največ pomenile?

Vse tekme, ki jih igramo v finalu.

11. Ali te starši podpirajo pri igranju rokometa?

Da.

12. Kdo je tvoj vzornik?

Nikola Kavabatić.

NEJC PLANINC

Avtorici: Ana Kozlevčar in Maša Travnik, 7. d

Intervju

Nejc Planinc je učenec 9. b. Ker se nama zdi zanimiv, saj je dober športnik, sva za vas pripravili intervju z njim.

5

Oskar - 2011/2012

1. Kdaj si se začel ukvarjati z glasbo?

Pri devetih letih.

2. Zakaj si se sploh odločil za glasbo?

V glasbi uživam.

3. Kateri inštrument igraš?

Kitaro.

4. Ali poleg kitare igraš še kakšen inštrument?

Ne, na srednji šoli bom igral še klavir.

5. Kdo je tvoj vzornik?

Marcin Dylla.

6. Ali si že kdaj napisal pesem?

Ne, se pa trudim.

7. Kaj pa petje?

Ne maram petja, če mi je pa kakšna pesem v avtu

všeč, jo pojem, vendar ne pojem v javnosti.

8. Katera pesem pa je tvoja najljubša?

Oasis: Don't look back in anger.

Intervju

NEJC RUS

Avtorice: Pia Šipraga, 7. d, Tina Okorn, Isa Dostal , 7. cNaredile smo intervju z Nejcom Rusom, ki obiskuje 9. razred. Izbrale smo ga zato, ker je zelo talentirana oseba in smo ga želele še bolje spoznati. Spraševale smo ga o igranju kitare in o prostem času.

9. Kaj še delaš v prostem času?

Vozim downhill, treniram gimnastiko in zelo rad

igram odbojko.

10. Pa to ni nevarno?

Ja, downhill je nevaren.

11. Te doma spodbujajo?

Ja, zelo.

12. Kako pa kaj šola?

Nerad se učim.

13. Na katero srednjo šolo greš?

Konservatorij za glasbo in balet.

14. Kaj si po horoskopu?

Devica.

15. Kaj bi sporočil učenkam in učencem, ki bodo naslednje leto obiskovali deveti razred ?

Sporočil bi jim, naj se učijo.

Oskar - 2011/2012

6

V MESTNEM MUZEJU IN ANTIKVARIATU

Aprila smo imeli kulturni dan. Z avtobusom smo se odpeljali v mesto.

Najprej smo šli v Mestni muzej. Tam smo izdelali loke, hiše in posodice ali

ogrlice. Potem smo šli v Trubarjev antikvariat. Tam smo videli zelo stare

knjige. Na koncu smo obiskali še hotel Antiq v Stari Ljubljani. Tam je bilo

res super. Dobili smo rogljičke in sok.

Kulturni dan mi je bil zelo všeč. Najbolj všeč mi je bilo v hotelu Antiq.

Avtorica: Ula Ilar, 3. c

Kulturni dan

7

Oskar - 2011/2012

V Slovenski filharmoniji smo poslušali orkester,

ki nam je zaigral veliko skladb. Najbolj mi je bila

všeč skladba Ples cvetlic.

SLOVENSKA FILHARMONIJA

Avtorica: Maša Kastelec, 1. a

Oskar - 2011/2012

8

Zjutraj smo prišli v šolo. Prebrali smo zgodbico, pojedli malico in

odšli v muzej. Hodili smo po mestu in videli lačne golobe, ki so pobirali

ostanke hrane. Potem smo prispeli do muzeja. Videli smo lesena okostja

praživali. Odšli smo v garderobo. Tam smo slekli bunde in jope. Spoznali

smo voditeljico Anjo. Peljala nas je v veliko sobo. Povedala nam je, da

bomo iskali črko. Prebrala nam je prvo uganko in pokazala zemljevid.

Našli smo veliko posodo. Potem nam je voditeljica Anja pokazala naslednji

zemljevid. Iskali smo po muzeju in našli mumijo. Za nas je imela samo še eno

uganko. Končno smo našli knjigo in izgubljeno črko. Nato se je naše veselo

raziskovanje v muzeju končalo. Naredili smo še kazalo za knjigo in se

odpravili nazaj v šolo. Ta dan mi je bil zelo všeč.

BILI SMO V NARODNEM MUZEJU

Avtor:ica Nina Garafol, 2. a

9

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

10

Obiskali smo

PTUJSKI GRAD

Avtor: Peter Škarabot, 7. b

11

Oskar - 2011/2012

Z avtobusom smo se pripeljali do vznožja hriba, na

katerem stoji Ptujski grad. Že od daleč se je zdel

veličasten, ko pa smo prišli tja, je veličastnost

dosegla vrhunec. Ko smo se vzpenjali po hribu, sem

imel čas, da si ga ogledam. Bil je lep, velik in dobro

zavarovan.

Ko smo končno prispeli vanj, smo najprej šli v muzej.

Najprej smo si ogledali glasbila od starega veka

dalje. V sobanah, ki so kazale baročne in renesančne

inštrumente, so bile tudi orgle. To me je še bolj

navdušilo, a žal nisem smel igrati nanje. Ko smo z

inštrumenti končali, sem v sobani mask zagledal

masko, ki me je še bolj navdušila kot kurentova. Ni

bila zelo okrašena, a ravno to mi je bilo všeč. V enem

od predelov muzeja so bile na stenah same slike.

Nekatere so bile prav zabavne, saj so že šestletne

dečke narisali kot prave moške – z brki.

Med sobanami je bilo veliko stopnic, zato sem bil

utrujen. Nič čudnega ni bilo, da sem se v naslednji

sobani skoraj zadušil od pomanjkanja sape. Notri

je bilo namreč orožje! Topovi, puške, meči, oklepi

… Tako čudovito je bilo. Zraven sta bili tudi dve

čudoviti maketi, a to ni bilo še nič proti temu,

da smo pozneje lahko tudi sami prijeli meč v roke.

Nisem si mislil, da bo tako težak! S sošolcem sva si

izmišljevala zabavne in zanimive zgodbice. Nekje v

muzeju je bil tudi šah, narisan na mizi. Komaj sem se

zadržal, da ga nisem šel igrat, tako lep je bil!

Ko smo prišli z gradu, se nam je ponujal lep razgled

na mesto Ptuj. Težko mi je bilo zapustiti grad, ker

sem užival.

Oskar - 2011/2012

12

Z avtobusom smo se odpeljali v Arboretum Volčji

Potok. Čili smo se o drevesih. Ogledali smo si drevo,

ki je raslo že v času dinozavrov. Najbolj všeč so mi

bile orjaške žuželke.

ARBORETUM VOLČJI POTOK

Avtor: Bor Matko, 1. a

13

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

14

Ljubljansko barje je danes edinstven splet

obširnega zelenega prostora, kjer se zelene

površine stikajo z nebom in Ljubljanico, reko, ki

je skozi zgodovino ta prostor tudi soustvarila.

Zato smo si za temo naravoslovnega dne v 7. razredu

izbrali Ljubljansko barje.

Prvi dve šolski uri smo reševali dva učna lista,

ki sta obsegala Ljubljansko barje, močvirja, vse

v zvezi z naravo Ljubljanskega barja. Nato smo se

z avtobusom odpeljali do Barja. Na začetku smo

obravnavali iglavce. Hodili smo naprej in si

ogledali močvirje. Opazovali smo različne živali,

kot so miši, raznovrstne žabe, videli smo tudi dva

zajca. Opazovali smo tudi domove raznih živih

bitji, kot so npr. mravljišča, žabji mrest. Po ogledu

smo odgovorili na vprašanja, ki smo jih dobili na

učnem listu. Medtem ko smo se z avtobusom vračali

v šolo, nam je učiteljica Mojca Drašler prebrala

besedilo o Ljubljanskem barju, učenci pa smo

odgovarjali na vprašanja. Nama se je naravoslovni

dan zdel zelo zanimiv, naučila sva se veliko

pomembnega o tem delu res prečudovite narave.

Naravoslovni dan

LJUBLJANSKO BARJE

Avtorja: Jan Kastelic in Blerim Rexhepi, 7. a

15

Oskar - 2011/2012

Učenci 3. razredov smo se letos udeležili tridnevnega tabora na

Medvedjem brdu. S šolskim avtobusom smo se podali na pot od Ljubljane do

Rovt.

Ko smo prispeli v dom Medved, smo se razdelili v skupine in se odpravili na

orientacijski pohod. Na pohodu smo se naučili veliko novega.

Obiskali smo tudi kmetijo Šinkovec, kjer smo videli različne domače

živali.

Šli smo tudi v gozd, zakurili ogenj in si spekli jabolka. Zvečer smo se

zbrali na hodniku in poslušali pravljice, ki nam jih je brala učiteljica.

Imeli smo tudi »pižama party«.

Dom ima igrišče za mali nogomet, odbojko in košarko. Spuščali smo se po

toboganu in se igrali različne igre. Domača hrana je bila odlična in z

užitkom smo vse pojedli.

Na taboru je bilo super! Komaj čakam naslednjega!

TABOR NA MEDVEDJEM

BRDUAvtor: Galilej Grabrovec, 3. c

Oskar - 2011/2012

16

POTOVANJA Avtor: Rok Mrhar, 6. b

Potovanje je moje najljubše preživljanje prostega

časa oziroma počitnic. Potujem z družino, včasih

gremo na pot sami, drugič nam potovanja organizira

turistična agencija. Potovanje izberemo skupaj,

pri tem upoštevamo ceno potovanja, varnost države,

zanimivosti, kulturo in zgodovino dežele.

Pred potovanjem se moramo pripraviti.

Preveriti je potrebno vremenske razmere dežele,

kamor potujemo. Od tega je odvisno, kakšno garderobo

in obutev potrebujemo. V vsakem primeru potrebujemo

tudi toplo obleko, saj je lahko zelo mrzlo, na primer

v puščavi ali na odprtem morju. Posebno pomembna je

obutev, saj nam žulji lahko pokvarijo potovanje.

Preveriti moramo, če je za deželo, kamor potujemo,

potrebno cepljenje. Za Tajsko je tako potrebno

cepljenje za hepatitis A in B, za Peru pa cepljenje

za rumeno mrzlico. Informacije dobimo na spletnih

straneh Inštituta za varovanje zdravja.

Pripraviti je potrebno osnovna zdravila zaradi

morebitnih bolezni. Vedno je potrebno imeti tablete

proti vročini, bolečinam, dehidraciji, kremo za

sončenje in seveda obliže. Če zbolimo v daljni

deželi, se je vedno najbolje zdraviti pri njihovih

zdravnikih, saj poznajo bolezni tistega področja.

Poskrbeti moramo za dokumente, največkrat veljavni

potni list. Za nekatere države državljani Slovenije

potrebujemo le osebno izkaznico, za druge pa ni

dovolj le veljaven potni list, ampak tudi viza.

Dobimo jo na tujih predstavništvih.

Pozanimati se moramo tudi o zakonih, kulturi

in navadah ljudi. Tako morajo biti ženske v

muslimanskem svetu zakrite, v cerkvah in kulturnih

ustanovah moramo imeti pokrita ramena in kolena,

včasih je potrebna noša domačinov za vstop v vas.

Na Tajskem je v javnosti nevljudno kazati jezo in se

razburjati.

Na potovanjih skrbimo za primerno pijačo in

hrano. Večinoma je potrebno piti ustekleničeno

vodo, dobro je imeti s seboj praške z vitamini.

Hrana je najboljša, če je sveže pripravljena, sadje

in zelenjavo je potrebno dobro umiti, ponekod

celo olupiti. Zaradi bakterij, ki so za domačine

nekaj običajnega, lahko Evropejci bruhamo ali

dobimo drisko. Hraniti se je najbolje tam, kjer se

prehranjujejo domačini, saj je tam sveža hrana.

Skrbeti moramo za varnost. Dokumenti, denar,

fotoaparati in telefoni morajo biti dobro shranjeni

in jih ne smemo nikjer puščati brez nadzora. Za to

lahko kupimo poseben pas s skritim žepom. Denarnice

nikoli ne nosimo v zunanjem žepu nahrbtnika, saj ga

je najlažje prerezati z nožem. Skrbeti moramo tudi za

svojo varnost. Če je v neki soseski nevarno hoditi,

se tja odpravimo le v večji skupini.

Deželo najbolje doživimo, če imamo možnost biti v

stiku z domačini. Letovanje v hotelu nam tega ne

more dati. Jezik nikoli ni ovira, vedno smo bili

prijazno sprejeti. Lepo doživetje je skupna večerja,

skuhana nad ognjem, ogled plesov in poslušanje

petja, spanje v spalni vreči na tleh borne hiše

domačinov v Indoneziji ali na Tajskem. Tudi

počitnice na ladjici so nekaj posebnega. Kuhanje

domačina je odlično, dobre so predvsem sveže ribe.

Zvečer je super pogled na jato netopirjev, ki se

dvignejo nad sončnim zahodom, zjutraj pa je užitek

skočiti v kristalno čisto morje in si ogledati

raznobarvne ribe in korale.

Zame je vedno zelo zanimivo videti živali, ki so

značilne za določeno deželo. Tako sem v naravnem

okolju videl že komodoškega varana, slona,

krokodila, kače, pingvine, delfine in celo kita

grbavca.

Potovanja so res odlična, in za svojih enajst let sem

videl že veliko dežel (Tajska, Indonezija, Sirija,

Jordanija, Maroko, Egipt, Turčija …), ampak vedno se

veselim vrnitve domov, saj je doma najlepše.

17

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

18

V času novoletnih počitnic smo se z družino

odpravili na potovanje po Mehiki. Zelo radi potujemo.

Za izlet v Mehiko smo se odločili zaradi mnogih

pripovedovanj naših znancev, ki so to državo že

obiskali. Prebivalci Mehike so večinoma mešanci med

Indijanci in španskimi priseljenci. Uradni jezik je

španščina, ohranilo pa se je tudi šestdeset različnih

indijanskih jezikov.

Našo pot smo začeli v Mexico Cityju, kamor smo poleteli

preko pariškega letališča. Mexico City je glavno

mesto Mehike in tudi eno izmed največjih mest na

svetu, saj ima preko 17 milijonov prebivalcev. Mesto

je bilo ustanovljeno leta 1521 na ruševenah azteške

prestolnice Tenochititlan, na območju izsušenega

jezera Texcoco. To je razlog, da imajo v Mexico Cityju

velike težave, saj se mnoge hiše in ulice posedajo,

podobno kot na Ljubljanskem barju. Na sedanjem

glavnem trgu, ki se imenuje Zocalo, smo si ogledali

ruševine starodavnega azteška mesta, katedralo

in predsedniško palačo s prečudovitimi freskami

slavnega umetnika Diega Riviere. Popoldan istega

dne pa smo si z zanimivo pisano ladjico ogledali

plavajoče vrtove v Xochimilcu in izvedeli, kako so

si Azteki organizirali svoje poljedelstvo. Med našim

postankom v mehiški prestolnici smo si ogledali

tudi Teotihuacan, nekdanje azteško mesto, kjer sta

zelo znani piramidi posvečeni Soncu in Mesecu, tam

pa smo se sprehodili tudi po Aveniji mrtvih.

Naše potovanje smo nadaljevali z vožnjo do pisanega

španskega kolonialnega mesta Puebla, kjer smo si

ogledali Dominikansko katedralo z veličastnim

zlatim oltarjem. Od Pueble naprej smo se vozili po

zanimivi pokrajini Sierre Madre del Sur, ki je v

tem delu pokrita s kaktusovim gozdom. Na poti smo se

ustavili pri največjem kaktusu na svetu, ki v višino

meri samo 10 metrov, vendar mu iz glavnega debla

raste okoli 100 stranski vej, vsaka pa lahko tehta več

kot 500 kg.

V kraju Oaxaca smo obiskali pisano indijansko

tržnico, na kateri so prodajali pečene kobilice, ki

jih je moj oči poskusil in bil zgrožen nad okusom.

Povzpeli smo se na hrib Monte Alban, ki je bil

najsvetejši center starih Zapotekov.

Naslednji dan smo si v kraju Tule ogledali najdebelejše

drevo na svetu, cipreso, ki je stara dva tisoč let, njen

obseg meri neverjetnih 50 metrov. S hitrim čolnom smo

se popeljali po kanjonu Sumidero, ki ga obdajajo do

tisoč metrov visoke stene, na bregovih pa smo videli

ogromne krokodile.

Ogledali smo si tudi zanimivi vasi Zinacantan in San

Juan Chamula, ki sta si čisto blizu, vendar se zdi,

kot da sta na popolnoma različnih koncih sveta, saj

so v Zinacantanu prebivalci kristjani, v San Juan

Chamuli pa ljudje verujejo v posebno mešanico starih

verovanj in krščanstva.

Na našem potovanju smo si ogledali tudi ostanke

majevskega mesta v Palenquah, kjer smo videli

Tempelj napisov, pod katerim so našli grobnico

najmočnejšega vladarja Pakala, v Uxmalu pa smo si

ogledali znano Čarovnikovo piramido. Seveda nismo

izpustili najbolj znane majevske piramide v Chichen

Itzi, ki spada med sedem čudes sveta. Za konec našega

potovanja pa smo tri dni uživali na mehiški obali, in

sicer v kraju Tulum, kjer se nahaja tudi edino staro

majevsko naselje ob vodi.

MEHIKA!Avtorica: Pia Cesar, 9.c

19

Oskar - 2011/2012

„Popoldne istega dne pa smo si z zanimivo pisano ladjico ogledali plavajoče vrtove v Xochimilcu in izvedeli, kako so si Azteki organizirali svoje poljedelstvo.“

Oskar - 2011/2012

20

21

Oskar - 2011/2012

„ S hitrim čolnom smo se popeljali po kanjonu Sumidero, ki ga

obdajajo do tisoč metrov visoke stene, na bregovih pa smo videli

ogromne krokodile. “

Oskar - 2011/2012

22

„Med našim postankom v mehiški prestolnici smo si ogledali tudi Teotihuacan, nekdanje azteško mesto, kjer sta zelo znani piramidi posvečeni Soncu in Mesecu, tam pa smo se sprehodili tudi po Aveniji mrtvih. “

23

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

24

„Naše potovanje smo nadaljevali z vožnjo do pisanega španskega kolonijalnega mesta Puebla, kjer smo si ogledali Dominikansko katedralo z veličastnim zlatim oltarjem.“

25

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

26

Lansko leto smo šli na počitnice na Korčulo. Pot je trajala 10 ur. Peljali

smo se s trajektom. Ob poti smo videli velike vetrnice, ki proizvajajo

elektriko. Korčula je otok. Mimo otoka plujejo križarke. V kampu smo veliko

plavali, se potapljali, tudi surfali smo in jedli ribe. Enkrat smo spali tudi

na plaži. Imeli smo se lepo.

KORČULAAvtor: Medard Verbinc, 2. c

27

Oskar - 2011/2012

Letos smo s prijatelji med zimskimi počitnicami

odšli na Tajsko. Vreme je bilo sončno in zelo vroče. Ves

dan smo bili na plaži, kjer smo uživali. Jedli smo na

ulici ob obali, kjer je bilo veliko restvracij. Pili smo

frapeje iz banan, ananasa in kokosovega mleka. Šli smo

v živalski vrt in vodni park. Z ladjo smo se peljali na

otok, kjer smo se potapljali. Sposodili smo si motorje

in se vozili po otoku. Z mamico sva bili na kuharskem

tečaju, kjer sva se učili kuhati tajsko hrano. Počitnice

so hitro minile.

MOJE ZIMSKE

POČITNICEAvtorica: Naja Zgonc, 2. c

Oskar - 2011/2012

28

ISLANDIJAAvtorica: Bronja Vencelj Merc, 8. b

29

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

30 A WATERFALL AND A RIVER

31

Oskar - 2011/2012

GREEN AND GRAY

Oskar - 2011/2012

32ON THE MOON

33

Oskar - 2011/2012

GREEN

Oskar - 2011/2012

34AN EYE OF A HORSE

35

Oskar - 2011/2012

INSIDE

Oskar - 2011/2012

36 ECOLOGY

37

Oskar - 2011/2012

IN THE BACK AND IN THE FRONT

Oskar - 2011/2012

38

Bolivija je južnoameriška država. Na severu in

vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj

in Argentino ter na zahodu na Čile in Peru.

Bolivija je sestavljena iz dveh povsem različnih

pokrajinskih območij. Dve tretjini države

zavzemajo nižavja s tropskimi gozdovi, ostanek

pa je visoko gorovje Andov, s posameznimi

vrhovi nad 6000 metri. Gorovje sestavljata dve

gorski verigi, ki objemata planoto, ki se imenuje

Antiplano. Značilnosti te planote so visoke

nadmorske višine. Na teh višinah je v zraku že

malo kisika. Domačini so na to prilagojeni, za

turiste pa je to precej neprijetno. Težko dihaš in

hoditi moraš počasi. Na severu se planota zaključi

z jezerom Titikaka, na jugu pa s slanim jezerom in

puščavo.

V Boliviji živi skoraj 9 milijonov ljudi. 60 %

je Indijancev, 30 % je mešancev med Indijanci

in španskimi priseljenci, 10 % je belcev.

Zanimivo je, da 70 % ljudi živi na gorski planoti

Antiplano, čeprav so vremenske razmere za bivanje

manj ugodne kot v tropskem nižavju. Večina

prebivalcev živi v veliki revščini, brez pitne

vode in elektrike. Veliko ljudi je še oblečenih v

tradicionalna oblačila: na glavi nosijo klobuk,

ženske imajo široka krila, rame pa prekrivajo pisani

šali, ki služijo kot nahrbtnik.

Mesto La Paz, ki je milijonska prestolnica me je

povsem razočaralo. Razen glavne avenije je vse napol

zgrajeno in brez fasad. Ceste so umazane, stalno

dežuje in mesto je zavito v meglo. Najbolj mi je bil

všeč čarovniški trg. Ljudje tu še vedno verujejo v

duhove in nadnaravne sile. V trgovini lahko kupiš

posušen zarodek lame, ki prinese srečo novi hiši,

ali pa stekleničko z malimi figuricami za osebno

srečo. Uradni jezik je španščina, angleško ne govori

skoraj nihče. Zanimiv simbol Bolivije je kokin list.

Koka je rastlina, katere listi imajo poseben učinek.

Žvečenje lajša občutek lakote in težave pri višinski

bolezni. Indijanska ljudstva ga uživajo že stoletja.

Za koko se bori celo predsednik države.

Bolivija me je presenetila in očarala. Najbolj so

mi ostali v spominu ljudje in narava. Veličastne

naravne lepote so me povsem prevzele. Skrivnostno

jezero Titikaka sredi zasneženih gora ali pa slano

jezero Salar de Uyuni. Jezero je veliko kot pol

Slovenije. Sol je debela 120 metrov. Tanka plast vode

na soli ustvarja iluzijo lebdenja na vodi. Tudi hiše

so zgrajene iz solnih zidakov. Dežela pa so predvsem

ljudje. Bolivijci so kljub težkemu življenju zelo

prijazni in nevsiljivi ljudje. Radi se veselijo.

Preveč pa je alkoholizma. Na ulicah vidiš veliko

pijanih ljudi, alkohol je tudi vzrok velikemu

številu prometnih nesreč. Policisti ne ustavljajo

pijanih voznikov. Tako izkušnjo smo doživeli tudi

mi. Voznik avtobusa, s katerim smo se hoteli odpeljati

v naslednje mesto, je bil tako vinjen, da ni bil

sposoben stati, kaj šele peljati. Pameten domačin nam

je svetoval, naj zapustimo avtobus. To smo storili,

čeprav smo vedeli, da drugega prevoza tisti dan ni

več. Mogoče smo si tako rešili življenje. Najbrž je

pomagala čudežna steklenička, ki jo je mama kupila

na čarovniškem trgu.

BOLIVIJAAvtor: Dino Fink, 7. c

39

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

40

41

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

42

43

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

44

KNJIŽNICA

Andrej Glavač je gotovo »legenda« naše šole. Poznajo ga naši starši, ki so že pred leti hodili na Oskarja. Njegov način dela z mladimi in razumevanje najstnikov me je vzpodbudilo, da naredim z njim intervju.

1. Zakaj ste postali učitelj in koliko let že učite na Oskarju?

Učitelj sem postal po naključju. Učim že več

kot 25 let.

2. Katera generacija učencev Vam je najbolj ostala v spominu?

Generacija devetdesetih – Guns'n'Roses

generacija, saj so bili učenci med seboj še

prijatelji in ni bilo toliko nevoščljivosti.

3. Ali ste radi v šoli?

Kakor kdaj.

4. Ali Vas učenci kdaj spravijo ob živce?

Niti ne. Le kadar za hrbtom govorijo laži o

učiteljih in se prilizujejo.

5. Ali Vam je šolska hrana všeč?

Še kar.

6. Pogrešate šolo, ko pridete domov?

Ne, doma imam dva šolarja in veliko hobijev.

7. Kaj Vam na šoli najbolj ugaja?

Iskren nasmeh na obrazu mladega človeka.

8. Kaj mislite o puberteti?

Najlepše obdobje o življenju.

ANDREJ GLAVAČ

Intervju z učiteljem biologije

Avtorica: Maša Bačak, 7. a

45

Oskar - 2011/2012

RADI IMAMO KNJIGE Ti je všeč bralna značka? Odlično! Vsako leto do 9. razreda imamo bralno

značko. Za bralno značko moramo v tretjem razredu prebrati štiri knjige in

knjižničarki povedati vsebino. Bralna značka mi je všeč predvsem zaradi

tega, ker delaš samostojno in se lahko tudi dokažeš. Ob koncu šolskega leta

te čaka diploma.

No, pa veselo branje!

Avtorica: Maša Verbič, 3. b

KNJIŽNICAAvtorica: Petra Šivavec, 3. b

Rada hodim v knjižnico, ker se tam veliko naučimo. Sposodila sem si

veliko knjig, ki so zelo poučne. Rada si izposojam Groznega Gašperja,

Arturja in Čarovnico Lili. Knjižnica mi je všeč, ker je v njej veliko knjig.

Knjižničarki sem povedala vsebino štirih knjig. Preberem veliko knjig v

šolskem letu.

Oskar - 2011/2012

46

Knjigo Od RTM do WTF je napisala študentka

Fakultete za socialno delo Asja Hrvatin. Omenjena

knjiga je izšla leta 2008 v zbirki Odisej pri založbi

Mladinska knjiga. Knjigo pogosto naslavljajo tudi

Slovenski otroci s postaje Zoo, saj označuje enako

tematiko: mladi in droge. Med mladimi bralci je

knjiga naletela na velik odmev.

Roman govori o srednješolcu Mateju, ki ima na

videz popolno življenje. Njegovi starši so premožni

odvetniki, dobi vse, kar si zaželi, v šoli pa mu gre

zelo dobro. Kljub navidezni sreči pa ni vse tako,

kot izgleda. V odnosu s starši vlada odtujenost

zaradi njihove nenehne odsotnosti, kar Mateja zelo

žalosti. Podporo v življenju mu zato daje njegova

najboljša prijateljica Mel, s katero se poznata že

od malega. Kljub temu da sta popolnoma različni

osebi, se odlično razumeta. Vse pa se spremeni,

ko v Matejevo življenje vstopi Tjaša, s katero se

kmalu zaljubita in postaneta par. Matej kmalu

izve resnico – Tjaša jemlje različne droge, kot

so: ekstazi, spid in kokain. To dejstvo ga od nje ne

odvrne, saj je vsak dan bolj zaljubljen vanjo. Kmalu

tudi sam poskusi drogo in ne upošteva Melinih

nasvetov, naj tega ne počne. Tako ga Tjaša popelje

v svet zabav in droge, iz katerega se Matej kmalu

ne more več izmuzniti. S Tjašo postaneta odvisna

od heroina, od Mel pa se Matej popolnoma odtuji.

Novica, da ima virus HIV, mu še dodatno oteži

življenje. S Tjašo se skregata, kar samo poslabša

celotno situacijo. Kmalu pa tudi njegovi starši

vidijo, kaj se dogaja z njim, in ga postavijo pred

vrata. Ko že popolnoma obupa nad svojim življenjem,

pa v njegovo življenje vstopi nova prijateljica Pia,

s katero vsak teden skupaj obiskujeta skupinsko

terapijo za mlade, ki so okuženi z virusom HIV. Pia

mu kasneje tudi pomaga pri odvajanju od heroina.

Sčasoma navidezno uspe premagati odvisnost, čeprav

se mu v mislih stalno prikazuje vrečka s heroinom.

Medtem ko se Matej trudi, se Tjaša popolnoma vda v

zasvojenost. Na koncu zaradi izčrpanosti in bolezni

umre v bolnišnici. Mateju gre bolje in se poleg tega,

da se odvaja od droge, še pobota z Mel.

Proti koncu knjige izgleda, da se bo vse dobro

končalo ...

Če ste radovedni, preberite.

Knjiga mi je zelo všeč, saj opisuje sodobno

tematiko – težave z drogami, ki so na žalost vedno

bolj pogoste tudi pri najstnikih. Konec me je

zelo presenetil, saj sem mislila, da se bo knjiga

drugače končala. Všeč mi je tudi zato, ker jo je

napisala slovenska pisateljica. Všeč pa mi je

tudi, ker je knjiga delno napisana v slengu in je

tako lažje berljiva, zgodba pa je zato bolj stvarna.

Zgodba nam nazorno pokaže, kako droge spremenijo

človeka in ga popolnoma odtujijo od stvarnega sveta.

Beremo...

Asja Hrvatin: OD RTM DO WTF

Avtorica: Pia Cesar, 9. c

47

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

48

V mesecu aprilu nas je na naši šoli obiskal

otroški pisatelj Franci Rogač. Na kratko

je predstavil svoje pravljice, s katerimi

razveseljuje otroke. Povedal nam je, da lahko

tudi sami postanemo pravljičarji. Otroke je

povabil, da povemo kratko pravljico, ki smo

si jo izmislili. Skupaj smo zapeli pesmici.

Odgovoril je na naša vprašanja. Prebral nam

je pravljico o prašičku in čarobni zvezdi. Na

koncu je tistim, ki smo imeli njegovo knjigo,

knjigo tudi podpisal. Obisk je bil zanimiv in je

hitro minil.

FRANCI ROGAČ

OBISKAL NAS JE PISATELJ

Avtorica: Gaja Patricija Ličina, 1. a

49

Oskar - 2011/2012

Ali veste, kdo je pravi prijatelj?

Pravega prijatelja zelo težko dobiš,

pravega prijatelja zelo težko izgubiš.

V življenju imaš včasih zelo težke dni,

prijatelja takrat vedno rabiš ti.

Pravi prijatelj vse tvoje skrivnosti pozna

in te nikoli ne izda.

Prava prijatelja si nikoli hrbta ne

obrneta,

tudi če se v vsem ne strinjata.

Iz prijateljstva ljubezen se rodi,

ljubezen pa prijateljstva lahko nikoli ne

dobi.

PESEM O PRIJATELJSTVU

Avtor: Trajče Džinov, 7. b

Oskar - 2011/2012

50

Pred popularno počivalnico »Poska« preži pet palačink. Pa pravi prva peti:

»Preštej prste pa povej policaju.« Pa pravi peta: »Pa potem povej poštarju pa

pravljičarki.« Prav, pojdiva prečkat pločnik, pa potem povejva. Policaj Peter

pozorno posluša pa pravi: »Pa povejta podobno poštarju.« Poštar Pepe pozorno

posluša palačinkino pripovedovanje pa pravi: »Pojdita povedat podobno

pravljičarki.« Potem pa ponovno prečkajva pločnik pa povejva. Pa palačinki

povesta pravljico pravljičarki. Pravljičarka pravljico piše, piše, piše …

Potem pravi: »Pravljica potrjena!« Potem pravljico predstavi poslušalcem.

Pozorno poslušajo, ploskajo pa pravijo: »Perfektno!« Palačinki pa presrečni

proslavita popolno pravljico.

P-PRAVLJICAAvtorica: Neja Petrič, 6. d

Srna skače s svojo sestrično srno skozi skedenj. Skupaj se smejita, se

skregata, se spet smejita ... Skratka, sta srečni sestrični. Spijeta sok, spita

skupaj, skozi smrček smrčita. Sonce spodbujata s smehom sreče. Srečo sejeta s

svojim sočutjem. Srnici sta seveda sončka svojih staršev.

S-PRAVLJICAAvtorica: Triša Logožar, 4. c

51

Oskar - 2011/2012

PLES REGAVIH

ŽABAvtorici: Nika Predalič in Melita Latifi, 5. a

Če želite si zabavo,

pojdite v mlako regavo.

Tam žive regave žabe,

ki vesele so zabave.

Tam je žurka noč in dan,

tam je tudi velik lokvanj.

Če želite plesa si,

žabi Regi ples drsi.

Tam najeste super se,

če po plesu lačni ste.

Ko te žabec Žar na ples povabi,

zavrtijo glasbo žabi Ragi.

Ko žabji kralj utrudi se,

žabjega plesa konec je.

Oskar - 2011/2012

52

Maček Čombe je v Mačjem mestu nastavil veliko pasjo bombo. Nastavil

jo je, da bi prestrašil Muco Maco. Muca Maca jo je našla in jo vrgla v Čombetov

koš za smeti. Ko je Čombe praznil koš za smeti, je močno počilo. Zelo se je

prestrašil. Nato jena tleh pisalo: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo

pade.« Vedel je, da mu jo je prinesla Muca Maca. Zelo je bil jezen, a se je

odločil, da ji ne bo več nagajal.

LUMPARIJE MAČKA ČOMBETA

Avtor: Svit Jeram, 2. a

53

Oskar - 2011/2012

Maček Muri živi v Mačjem mestu. Je črn. Ima dolga ušesa. Ima ostre

kremplje in roza smrček. Njegove oči so zelene. Nosi modro obleko. Rad gleda

nogomet. Zaljubljen je v Muco Maco. Je zelo prijazen.

MAČEK MURI

Avtor: Nik Gmajnar, 2. a

Oskar - 2011/2012

54

Kopamo se v morju,

ki je v vesolju.

V vesolju je pa Zemlja,

ki je polna življenja.

Na pomolu so kopalci,

vsi izvrstni so plavalci,

potem pa enemu spodrsne

in ČOF, v vodo zdrsne.

Potem pa pride še meduza in ga opika,

da izgleda kot koruza.

Ko plavalec zakriči,

mu najlepša deklica na pomoč

prihiti.

Fant povabi to dekle,

naj z njim v slaščičarno gre.

Lizala sta sladoled

in smejala sta se spet.

POMLAD V VESOLJU

Avtorice: Ina Pavlič Juriša, Triša Logožar, Valteja Trotovšek in Nika Boštjančič , 4. c

55

Oskar - 2011/2012

SARA MALA IZ 3. A

Avtor: Tim Erman, 3. a

Sara mala iz 3. a

po svetu na potep je šla.

Najprej šla je v Portorož,

kjer je nabrala šopek rož.

Šla naprej je v Tokio

in si kupila novo Nokio.

Nato je zavila v Barcelono,

kjer si je ogledala Messijevo krono.

Zavila je spotoma še v Pariz

in si na stolpu oblekla flis.

Odšla je še v daljni Singapur,

kjer je ostala le nekaj ur.

Ko je prišla v Istambul,

rekla je: »O, tu je kul!«

Ko prehodila je ves Dubaj,

rekla je, da gre nazaj.

Prišla je spet nazaj v Ljubljano

in obiskala prijateljico Lano.

Vrnila se je spet v 3. a,

ki jo res prav rad ima.

Ko v razred je stopila,

množica sošolcev je zavpila:

»Hura, hura, Sara mala,

zdaj popotnica si res postala!«

Oskar - 2011/2012

56

PAINT THE SKY WITH STARS

Suddenly before my eyes

the huge of indigo arise

with them how my spirit sighs

paint the sky with stars.

Only night will ever know

why the heavens never show

all the dreams are to know

paint the sky with stars.

Avtorica: Nermina Dizdarević, 5. b

ON A SUNNY DAY

On a sunny day

I call my friends

We go out and play.

On a rainy day

I stay at home and

I play chess.

If I win I say »Yes!«

Avtor: Jakob Jerše, 5. c

57

Oskar - 2011/2012

Rada skače po veji in rada je banano.

Je rjave barve in ima kratka ušesa.

Kdo je to?

UGANKIAvtorica: Neja Petkovšek, 2. a

Ima velika ušesa in kratke noge.

Rad skače, ima kratek rep.

Rad je korenje, deteljico in krompir.

Kdo je to?

Oskar - 2011/2012

58

ANIMAL RIDDLES – UGANKE O ŽIVALIH

O kateri živali govori uganka? Izberi izmed spodaj naštetih:

an elephant, a monkey, a kangaroo, a giraffe, a hippo, a frog, a parrot

59

Oskar - 2011/2012

I'm a very dangerous animal.

I've got black and orange stripes.

I'm smaller than an elephant and taller than a frog

And I'm a danger to you.

Guess my name!

Aljaž Ferfolja, 5. d

I' m not a very big animal. Rexi is my name.

There isn't another one quite the same.

I'm smaller than the giraffe and hippo , too.

I'm bigger than the frog and bigger than you.

Sara Koprivec, 5. a

I'm a small animal

Guess my name

I'm smaller than the parrot and tiger, too.

I'm smaller than the penguin and I'm smaller than you!

Urša Moškrič, 5. c

These animals don't walk and they don't run.

In Australia they jump up and down, up and down.

They are very beautiful animals.

Guess their name.

Maša Moškrič, 5. c

I'm a very funny animal

Guess my name.


I'm bigger than the frog and smaller than a lion.

I can fly and I look like a rainbow.

Tia Vitezič, 5. c

I'm a small animal.

Guess my name!


I'm smaller than an elephant and tiger, too.

I'm smaller than a penguin and you.

I can fly. Who am I?

Ahmet Macanović, 5. d

(Rešitev: a monkey)

(Rešitev: a frog)

(Rešitev: kangaroos)

(Rešitev: a parrot)

(Rešitev: a parrot)

(Rešitev: a tiger)

Oskar - 2011/2012

60

KONSIAvtorica: Margit Radolić, 9. b

V 9. razredu smo pri pouku slovenščine obravnavali različne smeri v

slovenski književnosti. Ena od teh je konstruktivízem, ki je kot umetnostna

in arhitekturna smer nastal pod vplivi tehničnega razvoja. V slovenskem

prostoru je najvidnejši predstavnik konstruktivizma pesnik Srečko Kosovel,

ki je v zbirki Integrali svoje pesmi oblikoval kot geometrijske like,

matematične obrazce, izstrižene črke itd. Pri učiteljici Špeli Stele smo po

vzoru Kosovelove pesmi Kons 5 sestavljali svoje konse.

61

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

62

Tudi v tem šolskem letu smo na naši šoli obeležili

Teden otroka. Letošnje geslo je bilo posvečeno

petdeseti obletnici bralne značke, zato se je glasilo

Pojdiva s knjigo v svet.

V začetku Tedna otroka smo prebrali poslanico, ki

jo je napisal znan slovenski pisatelj Slavko Pregl.

V besedilu pisatelj posebej poudarja povezanost

človeka s knjigo in kakšno vlogo ima knjiga v našem

življenju. »Pomembno je brati dobre knjige in imeti

dobre knjige,« poudarja Pregl. »Knjiga in bralec

sta žlahtni par,« še dodaja. »S pravimi knjigami

se potuje vse življenje,« so bile še zadnje besede

njegove poslanice.

V času Tedna otroka smo tudi sami želeli poudariti

pomen knjig in branja, zato smo učenci v času

glavnega odmora brali najrazličnejše zgodbe.

V torek je sledila ljudska zgodbica Ježek. V

naslednjih dneh pa smo slišali še zgodbice, kot

so: Denar ne osreči človeka, Kralj, na smrt bolan

ter Povodni mož. Vsa prebrana dela so v sebi nosila

poučno noto in so bila izbrana na podlagi odločitve

nekaterih učenk in učencev, ki so se odločili

za knjigo Slovenske ljudske pravljice, ki jih je

uredila Kristina Brenkova, ki bi v soboto, 22. 10.

2011, praznovala 100 let.

V mesecu oktobru pa ne praznujemo le tedna

otroka,ampak tudi Čebelice. Letos je bilo veliko

govora o znani preminuli slovenski pisateljici

Kristini Brenkovi. Sama je dejala, da v svetu ne

šteje število, ampak zbrana notranja sila, ki sije

kot mogočen kamen, kot živa voda, ki napaja rodove.

Iz čim več kultur se poji njegova življenjska sila,

tem več jim vrača. Kristina Brenkova, ki se je rodila

leta 1911 v Horjulu, je v svojem življenju dosegla

veliko. Bila je pisateljica, urednica, prevajalka in

je veliko prispevala k razvoju mladinske kulture.

Za svoje uspehe in dela je prejela mnogo nagrad.

Med drugimi tudi Trubarjevo plaketo, Levstikovo

nagrado ter častni znak svobode Republike Slovenije

za življenjsko delo v mladinski literaturi. Leta

2007 je bila izbrana za častno meščanko Ljubljane.

Kristina Brenkova, ki je študirala psihologijo in

pedagogiko ter doktorirala iz pedagogike, je umrla

leta 2009 v Ljubljani.

TEDEN OTROKA3. 10.–7. 10. 2011Avtorica: Zala Jerše, 8. c

63

Oskar - 2011/2012

Mojo družino sestavljamo jaz, mami, oči in moja dva brata. Moj oči je po

poklicu gradbinec, mamica pa je ekonomistka. Oba hodita v službo vsak dan.

Moj starejši brat Nejc obiskuje 7. razred osnovne šole, Matija pa drugi

letnik srednje šole za oblikovanje. Ko bo velik, bo modni kreator in mi bo

šival obleke.

K naši družini štejem tudi perzijskega mačka, ki mu je ime Čar. Star je 10 let.

Ima dolgo belo dlako, ki jo je treba redno česati. Zelo rad se igram z njim in

ga božam. Imam ga rad, še bolj pa imam rad svoja brata, mamico in očija. To jim

pokažem tako, da jim dam vsak dan poljubček.

MOJA DRUŽINA

Avtor: Erik Lah, 2. c

Oskar - 2011/2012

64

Imam tudi slabe lastnosti, ki mi niso preveč všeč.

Ena od teh je nestrpnost. Vem, da včasih reagiram

prehitro in preveč napadalno, vendar je to lastnost,

ki se je nikoli ne bom znebila. Lahko se samo

poskusim zadržati in biti tiho.

Včasih, ko v šoli dobim dobro oceno in sem potem

vesela, me kdo vpraša, kaj bom doma za to dobila. Moj

odgovor je vedno isti: nič. Že v zgodnjih letih sem

se naučila, da se učim in trudim samo zase in zdaj to

upoštevam. Nihče me ne sili, naj se učim ali delam

domače naloge. To delam zato, ker hočem v življenju

napredovati in nekaj postati.

Odločam se lahko med tem, da bom uživala v življenju,

ali pa ne. Odločitev je torej taka: uresničila bom

svoje sanje. Ni važno, kaj si o meni mislijo drugi.

Potrebno je stati za svojimi načeli in cilji ter jih

znati zagovarjati. Živiš le enkrat, a če to počneš

pravilno, je enkrat dovolj.

MOJE ŽIVLJENJE JE ODVISNO OD MENE SAME

Razmišljanje

Avtorica: Cita Vidmar, 9. b

V življenju imaš samo dve možnosti: da uresničuješ

svoje sanje ali sanje drugih ljudi. Sedaj počasi

končujem osnovno šolo in moram se odločiti, kam

naprej. Odločitev se mi zdi zelo težavna. Velikokrat

me kdo vpraša, na katero šolo si želim po končani

osnovni šoli. V takih trenutkih se želim kar skriti

pred svetom in še nekaj let nadaljevati osnovno

šolo. Mislila sem, da bom po informativnih dnevih

vedela, kam se bom vpisala, vendar so odločitev

naredili še težjo. Pri petnajstih letih se je težko

odločiti, kaj si želiš delati vse življenje.

V življenju sta zame dve najpomembnejši vrednoti:

spoštovanje in prijateljstvo. Menim, da sta med seboj

zelo povezani. Če daš nekomu vedeti, da ga spoštuješ

in ceniš njegovo mnenje, je to dober občutek za oba

– zate in za drugega človeka. To lahko privede do

trdnega prijateljstva. Tudi prijateljstvo je zelo

pomembno. Veš, da je nekdo tvoj pravi prijatelj, ko ti

stoji ob strani, ko ti nihče drug ne.

V življenju sama izbiram, kaj bom počela in kakšna

bom postala. Seveda se učim na napakah in rastem z

izkušnjami. Vendar sama odločam, kako bom ravnala

v situacijah. Do zdaj sem se naučila, da se lahko

najbolj zanesem le nase. Če se bom razočarala, vem,

da bom kriva le jaz in nihče drug. Včasih se preveč

zanašamo na druge in smo potem razočarani.

65

Oskar - 2011/2012

V mesecu oktobru in novembru je potekala dobrodelna akcija Pezovo

obdarajanje. Za otroke v bolnišnicah smo izdelovali objemčke. To so

preproste mehke igračke. V šolo smo morali prinesti: blago, sukanec, šivanko

in razne dodatke. Nastajale so blazinice in razne igračke. Jaz sem izdelala

tri objemčke. Med njimi je bila tudi punčka. Pri izelovanju nam je pomagala

tudi učiteljica Slavka. To so bila božično-novoletna darilca. Mislim, da so

jih bili otroci zelo veseli.

OSKAR POMAGA

ZELENECAvtorica: Pia Račič, 3. b

Ob ponedeljkih hodim sama domov. Pred zdravstvenim domom sem naletela

na ptička, ki ni mogel leteti. Najprej tega nisem vedela. Ko sem to ugotovila,

sem ga poskusila prijeti, a on je hitro skakal pred mano. Na pločniku sem

srečala gospo, ki mi je pomagala prijeti ptička. Prinesla sem ga domov in

ga pokazala mami. Rekla je, da bi lahko prenašal bolezni, zato sem ga nesla

nazaj. Ker me je zelo skrbelo zanj, sem v knjigah prebrala nekaj opisov.

Ugotovila sem, da je zelenec. Naslednje jutro mi je dedi povedal, da zelenci

vzletijo, ko so tako veliki kot odrasli ptiči te vrste. Ime sem mu dala

Zeljček. Malo ga pogrešam, a je tako bolje za oba.

OBJEMČKI – IGRAČE IZ BLAGA

Avtorica: Anja Grojzdek, 3. b

Oskar - 2011/2012

66

PRVI ŠOLSKI DAN

Avtorica: Sabina Lamovšek, 1. aNarisal: Staš Dekleva, 1. c

Prvi dan v šoli je bil razburljiv. Ko sem prišla v razred 1. a, sta me

pričakala učiteljica Marjana in učitelj Franci. Potem sta razdelila

rutice. Razkazali so nam tudi ostale šolske prostore.

Potem sva z mami odšli po bratca in domov.

Prvi šolski dan mi je bil zelo všeč. Nikoli ga ne bom pozabila.

67

Oskar - 2011/2012

JUNAKI NAŠEGA

ČASA Vse se je začelo prvega šolskega dne, ko so za

predsednika, ki bo razred zastopal na šolskih

parlamentih, izglasovali mene. Kmalu po tem mi

je mentorica povedala, da grem v Kranjsko Goro na

priprave za parlamente, ki sledijo.

Takoj po prihodu so nas razdelili v skupine in naše

delo se je začelo. V pičlih dveh dneh smo prišli do

mnogih zaključkov, ki smo jih nato prenesli naprej

na druge parlamente. V prostem času smo se na snegu

igrali različne igre, imeli smo tudi improligo, pri

kateri smo se zelo nasmejali. Dva dni druženja se

nam je ob odhodu zdelo premalo, saj smo skupaj res

uživali.

Občinski parlament Vič - Rudnik sem vodila jaz.

Imela sem začetno tremo, vendar sem po vaji doma

vedela, da bo vse v redu. Z mano so se parlamenta

udeležile še učenke Ana Hrbljan, Bronja Vencelj

Merc in Zala Jerše, ki so skupaj z mano poročale

o sklepih, ki smo jih sprejeli na našem šolskem

parlamentu. Med drugim smo omenili tudi, kako

smo 18. januarja izvedli srečanje v Domu starejših

občanov Trnovo, saj nas je zanimalo, kakšno je bilo

otroštvo starejših in kdo so bili junaki njihovega

časa. Na koncu smo se dogovorili, da se bomo dobili

še kdaj, saj smo se imeli res lepo. V zameno smo jim na

koncu poklonili še majhno darilce v imenu šole. Po

prebranih poročilih smo začeli z razpravo, mentorji

in drugi odrasli so zapustili prostore, ostali smo

le učenci. V teme smo se poglobili, napisali kratko

poročilo in nato prebrali naše sklepe. Izglasovali

smo še nekaj tem za naslednji parlament, ki smo jih

nato posredovali naprej, ter potrdili kandidate za

mestni parlament.

Po območnem parlamentu smo si razdelili naloge

za mestni parlament. Vsako območje je dobilo svojo

temo, izbrali smo poročevalca in nekoga, ki bo

šel na naslednja dva parlamenta. Za poročevalko

smo izbrali Živo, za predstavnika na regijskem

in državnem parlamentu pa mene. Dan pred mestnim

parlamentom sem šla z Živo na poskusno branje

poročil, kjer so nas tudi snemali in intervjuvali.

Na mestnem parlamentu sem sedela na istem mestu

kot lansko leto. Najprej nas je pozdravil namestnik

župana, sledil pa je še kratek glasbeni nastop

učencev OŠ Ketteja in Murna. Po prijetnem začetku

smo prešli na branje poročil in po vsakem poročilu

je sledila razprava ter zapis sklepov. Tudi tu smo na

koncu glasovali za teme in potrjevali kandidate za

naslednje parlamente.

Regijski parlament je bil na OŠ Komenda. Dobili smo

darilca in imeli lep plesni sprejem. Po razpravah in

poročilih smo potrdili kandidate – tokrat samo še

za državni parlament.

Na državnem parlamentu smo imeli vsi oblečene modre

majice, saj je bil svetovni dan avtizma. Po govoru

predsednika Turka smo se razdelili v skupine. Imeli

smo uro in pol časa, da smo sestavili poročila, na

katerih je kasneje temeljila razprava. Razglasili

smo zmagovalno temo »Mladi in odraščanje«.

Vsi že komaj čakamo naslednje leto.

Sama moram pripomniti, da sem se na otroškem

parlamentu veliko naučila. Nastopi pred publiko mi

gredo zdaj že veliko bolje, sem tudi bolj sproščena.

Otroški parlamenti so res odlična izkušnja.

Avtorica: Tjaša Šinkovec, 7. b

Otroški parlament

Oskar - 2011/2012

68

Šola je sicer resna zadeva, po drugi strani pa je šola

izredno zabavna – najboljši prijatelji, čedne sošolke,

športna tekmovanja, izleti, lovljenje po hodnikih ...

In zato lahko kaj hitro pozabimo na pravila obnašanja

oziroma bonton.

NEKAJ PRAVIL OBNAŠANJA V ŠOLI:

− ne skačemo v besedo (dvignemo roko, če imamo

vprašanje ali želimo nekaj povedati);

− smo vljudni in spoštljivi do učiteljev in učiteljic

ter sošolcev;

− pazimo, da se ne poškodujemo ali da ne poškodujemo

drugih;

− če zamudimo k pouku, se opravičimo in povemo

razlog zamude;

− pri malici in kosilu se ne igramo s hrano.

SPLOŠNA PRAVILA:

− Imamo dostojen, spoštljiv odnos do VSEH (vljudnost,

strpnost, pozdravljanje, brez žaljivk, kletvic,

negujemo prijateljske odnose, si izrekamo prijazne

besede ...).

− Pogovarjamo se zmerno glasno, brez kričanja.

− Učenci zaposlene na šoli vikamo od začetka šolanja

naprej.

− Pri pogovoru upoštevamo tudi druge (ne skačemo v

besedo itd.).

− Upoštevamo navodila strokovnih in drugih delavcev

šole ter drugih izvajalcev programa dejavnosti.

− Skrbimo za lastno varnost in varnost drugih (varna

hoja, upoštevanje oznak, uporaba varoval, desno

pravilo hoje ...).

− V primeru kakršne koli nevarnosti takoj opozorimo

učitelja ali drugega delavca šole ali izvajalca

dejavnosti.

− Na šoli se gibljemo umirjeno (brez lovljenja,

prerivanja, tekanja, spotikanja ...).

− Torb ne mečemo po tleh in jih ne puščamo na

stopnišču.

− K pouku in drugim dejavnostim prihajamo točno.

− Do šolske in tuje lastnine imamo odgovoren odnos

in pazimo, da se je ne uničuje.

− Skrbimo za urejenost in čistočo šole in okolice.

− Učenci smo dolžni sodelovati pri organiziranih in

dogovorjenih oblikah vzdrževanja in urejanja šole

BONTON V ŠOLI

Avtorja: Rok Šeško in Matej Žabjek, 7. a

69

Oskar - 2011/2012

in njene okolice.

− Vsak učenec pusti za seboj urejene sanitarije.

− Predčasen nujen odhod iz šole sporočimo razredniku

ali nadomestnemu razredniku ali učitelju naslednje

šolske ure (obisk v zdravstvenem domu ...).

− V šolo nosimo le šolske in druge dogovorjene

potrebščine, ki so namenjene pouku in drugim

dejavnostim.

− V šolskih prostorih je prepovedano kajenje,

uživanje alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih

sredstev. Prav tako je prepovedano prinašanje teh

snovi v šolo, njeno okolico ali k dejavnostim, ki jih

šola organizira izven svojih prostorov.

− Kakršnakoli preprodaja predmetov je prepovedana.

− Dežurni učenec in reditelja vestno opravljajo svoje

dolžnosti. Ostali učenci jih pri tem ne ovirajo.

Oskar - 2011/2012

70 Spomladi smo si ogledali prometne znake v okolici

šole. Videli smo različne znake. Opazovali smo

semafor in oba možička, ki usmerjata pešce.

Jeseni nas je obiskal policaj. Skupaj smo se odpravili

na sprehod. Ogledali smo si prometne znake. Naučili

smo se pravilno hoditi čez cesto.

OBISK POLICAJA

Avtorica: Neja Garafol, 1. a

PROMETNI ZNAKI

Avtor: Črt Strojan, 1. a

71

Oskar - 2011/2012

Bili smo na krosu. Tekli smo na šolskem igrišču – na

600 in na 60 metrov. Dosegel sem zadnje mesto. Moj brat

Marjan je bil šesti. Na 60 metrov smo tekli v parih. Jaz

sem tekel sam. Ko smo končali, smo navijali za 3. c. Po

končanem teku smo utrujeni odšli v učilnico. Upam, da bom

naslednjič boljši.

ŠOLSKI KROS

V petek, 16. septembra 2011, smo imeli šolski

kros. Prišli smo v šolo in v učilnici pojedli malico.

Odpravili smo se peš na Ljubljanski grad. Odložili smo

nahrbtnike in se pripravili na start. Tekmovali smo

učenci vseh tretji razredov – fantje posebej in punce

posebej. Po dveh krogih teka nas je v cilju čakal topel

čaj. Nato smo malo prigriznili in se odpravili nazaj v

šolo.

Kros mi je všeč, ker rada tečem. Med deklicami tretjih

razredov sem zasedla prvo mesto.

Tekli smo kros. Všeč mi je bilo, ker rad tečem. V torek

smo tekli na šolskem igrišču. Tekli smo tudi na 60 metrov.

Bil sem tretji. Tekel sem 2 minuti in 36 sekund. Prvi je

bil Aljaž. Učiteljica Maruša nam je merila čas. Pohvalila

me je, da lepo tečem. Postavljeni so bili stožci, da smo

vedeli, kje moramo teči. Letos sem tekel hitreje kot lani

in predlani. Po krosu sem bil zelo utrujen.

Avtor: Luka Beretič, 3. b

Avtor: Miha Vodopivec Rozman, 3. b

Avtorica: Lucija Lohkar, 3. b

Oskar - 2011/2012

72

Vsako sredo imam trening košarke. Od doma se odpravim trideset

mint pred začetkom. Prej se dobim s svojimi prijatelji. Na treningu

se imamo lepo. Počnemo veliko zanimivih stvari. Delamo gibalne

vaje, mečemo na koš in tekmujemo. Najbolj zabavno je na koncu, ker

mečemo na koš. Kdor ne zadane, izpade. Kadar se med treningom preveč

razživimo, se trener razjezi in nas kaznje s tridesetimi sklecami.

Tega ne maram. Po koncu treninga kričimo in zapustimo telovadnico.

Ko se po treningu vračam domov s prijatelji, se zabavam. Rad igram

košarko.

KOŠARKAAvtor: Marjan Beretič, 3. b

73

Oskar - 2011/2012

Moje največje sanje so, da bi postal nogometaš. Že ko sem bil star pet

let, sem občudoval vse tiste slavne nogometaše, ki so tekali po zelenici.

Zdeli so se mi svobodni, ker so počeli, kar so imeli najraje. Tako željo

imam tudi jaz in pri njej bom vztrajal, dokler se mi ne uresniči. Že eno

leto treniram v nogometnem klubu Olimpija in mi gre zelo dobro. Moji

starši so zelo ponosni name. Tudi sam sem ponosem nase, ker počnem tisto,

kar si najbolj želim. Najboljši občutek je, ko zadenem in ko premagamo

nasprotnika. Upam, da se mi bodo te sanje uresničile in da bom nekega dne

nastopal na svetovnih tekmovanjih v nogometu.

NOGOMET Avtor: Ibrahim Dizdarević, 3. b

Zelo rad igram nogomet, ker rad tečem in telovadim z nogami. Pri

nogometu je potrebno znati podajati in preigravati žogo. Vsak dan po kosilu

na šolskem igrišču igramo nogomet. Moj sošolec Anže je najrajši vratar.

Jaz sem napadalec, saj zelo močno brcnem v gol. Z nama igrajo tudi Aleksij,

Jon, Robi, Tilen in Domen. Hodim tudi v nogometno šolo, ki je v telovadnici

šole ob petkih in sredah. Uči nas trener Damjan. Navijam za španski

nogometni klub Barcelona. Moj najljubši nogometaš je Messi. Na ljubljanskem

nogometnem stadionu sem si ogledal tekmo med Olimpijo in Rudarjem Velenje.

Bilo je zabavno zaradi navijačev.

JAZ IN NOGOMET

Avtor: Blaž Lojk, 2. b

Oskar - 2011/2012

74

Med zimskimi počitnicami sem se skupaj z družino odpravil na

smučanje v Kranjsko Goro. Nestrpno sem pričakoval ta dan in komaj

čakal, da bom končno spet smučal. V soboto zjtraj smo se zelo zgodaj

odpravili na pot. Po približno uri vožnje smo prišli do smučišča v

Kranjski Gori. Preobuli smo se v smučarske čevlje, si nadeli čelade

in začeli smučati. Pri začetnih zavojih mi je pomagala sestra, ker pa

mi je šlo tako dobro, kmalu nisem več potreboval pomoči in sem lahko

sam vijugal po smučišču. Kmalu je bila ura že toliko, da smo morali

zapustiti smučišče. Vožnja domov je minila zelo hitro, saj sem zaspal,

ker sem bil zelo utrujen. Zvečer sem v postelji razmišljal, kako dober

dan je bil. Komaj čakam, da bomo spet skupaj odšli na smučanje.

SMUČANJEAvtor: Benjamin Kmetič, 2. c

75

Oskar - 2011/2012

Na naši šoli deluje karate klub. Ime kluba je Sankukai. Treninge imamo

v torek in četrtek. Sam hodim že od prvega razreda in imam rumen pas. Tam se

imam lepo. Imamo tudi posebno obleko – kimono. Treniramo bosi. Na treningu

se najprej pozdravimo. Potem se ogrejemo, nato treniramo kate, udarce in

borbe. Moje trenerke so Saška, Nuša in Daša. Poleti gremo v Umag v poletno

karate šolo.

KARATEAvtor: Neo Mistral, 3. c

Oskar - 2011/2012

76

Rada bi vam predtavila hobi, s katerim se ukvarjam že od svojega 4. leta. To je ples.

Že kot majhna sem zelo rada plesala. Zato me je mami

peljala na trening plesa, na katerem mi je bilo zelo

všeč. Začela sem redno trenirati dvakrat na teden po

eno uro.

Svoje prve korake sem začela osvajati pri Nevi Kralj

v Plesni šoli Mojce Horvat. Kasneje je moja trenerka

postala Nataša Potočnik. Ko je ustanovila svojo

plesno šolo, sem začela trenirati pri njej v Plesnem

klubu Forma.

ZVRSTI PLESA:

Poznamo zelo veliko različnih zvrsti plesa, kot so:

hip-hop, latinsko-ameriški plesi, break dance, show

dance, step, jazz itd. Sama treniram hip-hop, jazz in

step.

JAZZ:

Jazz in show dance se zelo malo razlikujeta. Pri

jazzu sodniki bolj ocenjujejo tehniko izvedenih

elementov in tekmovalec ne sme imeti raznih

pripomočkov oziroma scen. Pri show dancu je potreben

tudi rekvizit, ocenjuje pa se tudi izraz obraza in

vživljanje v plesno vlogo. Do sedaj še nisem tekmovala

v kategoriji jazz.

STEP:

Step sem začela trenirati pred tremi leti. Začela sem

z osnovnimi koraki, kot so step, hop, lip in pullback.

Sprva me je učila Nataša, zdaj pa me uči Jadran, ki

je tudi sodnik na državnem in svetovnem prvenstvu.

Lansko leto sem začela tekmovati tudi v stepu.

HIP-HOP:

Hip-hop sem začela trenirati v četrtem razredu.

Treniral me je Marko Stamenković iz skupine All

that, zdaj pa Žan Jeršin iz skupine Artifex.

TEKMOVANJA:

Moje prvo tekmovanje je bilo svetovno prvenstvo

v Poreču, kjer smo s točko Laundry osvojili 1.

mesto. Lansko leto sem tekmovala še pri pionirjih

v kategorijah step pari, step mala skupina, show

dance pari, show dance formacija in show dance mala

skupina. S formacijo smo na svetovnem prvenstvu v

Riesi v Nemčiji oktobra lansko leto osvojili 11.

mesto. Predstavile smo se s točko Miss Universe.

USPEHI:

V lanski in letošnji sezoni sem na kvalifikacijskem

turnirju osvojila 3 tretja mesta, 3 druga mesta in

4 prva mesta. Lansko leto na državnem prvenstvu pa

dvakrat 1. mesto, dvakrat 4. mesto in enkrat 5. mesto.

V prihodnosti si želim biti uspešna na tekmovanjih,

po poklicu pa bi bila učiteljica plesa.

Moj hobi

PLESAvtorica: Neja Petrič, 6. d

77

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

78

Markacija je znak, ki označuje planinsko ali

pohodniško pot. V Sloveniji se za označevanje

planinskih poti uporablja markacija z belo piko,

obdano z rdečim kolobarjem. Oznake se med državami

razlikujejo. Prva pot, označena s Knafelčevo

markacijo, je bila pot na Triglav, in sicer že leta

1871. Danes za označevanje posameznih poti in za

njihovo vzdrževanje ter kažipote skrbijo posamezna

planinska društva in njihovi člani, ki delujejo v

Markacijskem odseku. Markacisti narišejo markacije

na drevesa, večje skale ali druge primerne objekte,

praviloma vedno na desni strani v smeri hoje.

Obvezna oprema: primerna oblačila glede na vreme,

pohodni čevlji, nahrbtnik za hrano in pijačo ter

anorak. Ko se odpravljaš v gore, se moraš odpraviti

zgodaj zjutraj. Med hojo počivajmo vsako uro,

pomembno je pitje zadostne količine brezalkoholnih

pijač. Hrana naj bo energetsko bogata, po možnosti

lažje prebavljiva. Na daljši turi pojemo v koči kak

topel obrok.

Z družino planinarimo vsak vikend, če smo le prosti

in če je lepo vreme. Uspel sem že velikokrat, ko sem

dosegel vrhove hribov in gora, kot so Krim, Slavnik,

Nanos, Blejska koča, Velika planina ... Ko hodimo v

gore, hodimo po strmih delih, kjer so tudi klini in

jeklene žice. To imam najraje. V tem letu si želim

priti na najvišjo slovensko goro – Triglav.

Moj hobi

PLANINA RJENJE

Avtor: Žiga Kosi, 6. d

V prostem času se ukvarjam s planinarjenjem. V

hribe sem začel hoditi pri štirih letih. Prvi hrib,

ki sem ga osvojil, je bil Sveti Jakob. V tretjem in

četrtem razredu sem bil vpisan v planinski krožek.

Za planinarjenje me je navdušil oče, ker je kot otrok

dosegel že veliko vrhov.

Med planinci veljajo tudi pravila:

Vsakogar, ki ga med potjo srečaš, ga pozdravi.

Odpadkov ne meci v naravo, temveč jih daj v

nahrbtnik in jih odnesi v dolino.

Hitrost gibanja v naravi prilagodimo najšibkejšim

sopotnikom ali otrokom in starejšim.

V planinski koči se obvezno vpišimo v knjigo, enako

storimo na vrhovih.

Hodimo po poteh, ki so označene z markacijam,

izogibajmo se bližnjic in predvsem spoštujemo

naravo.

V avtu pustimo listek z vpisanimi smermi ture.

Če se držimo priporočenih navodil, je veliko

možnosti, da bo tura uspešna, koristna in prijetna.

Ni pa nujno, saj se podajamo na poti, kjer nesreča

nikoli ne počiva. Zato je še toliko pomembnejše,

da smo dobro pripravljeni in da znamo nuditi prvo

pomoč.

79

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

80

V mesecu februarju je na naši šoli potekal četrfinalni rokometni

turnir dečkov in deklic. Poleg naše osnovne šole sta na turnirju sodelovali

še OŠ Trebnje in OŠ Franceta Prešerna. Z ekipo smo osvojili 2. mesto in tako

nadaljevali v polfinale. Ekipo smo sestavljali: Matic Vidic, Nejc Planinc,

Rok Pintar, Domen Novak, Gal Škorc, Tomaž Smrekar, Domen Primec, Blaž

Pintar, Lan grbič in Klemen Jaklič.

ROKOMETNO PRVENSTVO

Avtor: Klemen Jaklič, 9. c

81

Oskar - 2011/2012

TURNIRROKOMETNI 2.

2012

POLFINALE

Oskar - 2011/2012

82

O ŠOLI :

1.) Kaj si misliš o učiteljih na šoli?

Nekateri so OK.

2.) Kdo je tvoj najljubši učitelj? Zakaj?

Marko Andlovic , ker je vedno prijazen z nami

in nam pomaga pri risanju.

3.) Ali misliš, da imaš privilegije pri učiteljih?

Ne.

4.) Ali rada zahajaš v knjižnico?

Ne.

5.) Ali že razmišljaš, na katero šolo se boš vpisala po osnovni šoli?

Rada bi se vpisala na Gimnazijo Ledina.

6.) Kaj si misliš o šolski prehrani?

Ni dovolj raznolika. Malica pa mi večinoma ni

všeč.

7.) Katera je tvoja najljubša hrana v šoli?

Za malico je puding. Za kosilo pa njoki.

8.) Ali imaš rada športno vzgojo?

Bolj kot ostale predmete.

Intervju

LARA REPAR

Avtorja: Lina Kregar, 7. a in Žan Vesel, 7. b

FANTJE:

1.) Kaj ti je pri fantu najbolj všeč?

Mora biti zabaven.

2.) Kakšne barve oči so ti na fantu všeč?

V resnici ni važno (mogoče modre).

3.) Ali je pomembna tudi barva las?

Ni važna.

4.) Je stil, ki ga ima fant, pomemben?

Ja.

5.) Ali se raje družiš s prijatelji ali s svojo simpatijo?

S prijatelji.

6.) Ali je na naši šoli kakšen srečnež, ki ti je všeč?

Ne.

7.) Kaj je bolje biti: srečno samska ali nesrečno zaljubljena?

Srečno samska »ITAK«.

8.) Kakšen se ti je zdel intervju?

V redu! (še kdaj).

Lara Repar je učenka 8. razreda. Ker se nama je zdela prijazna in iskrena punca, sva se odločila, da z njo narediva intervju in jo predstaviva še vam.

83

Oskar - 2011/2012

Amy je bila rojena v Angliji, v Londonu. Rojena je bila 14. septembra

1983. 23. julija je umrla zaradi alkohola. Njen prvi album je izšel 20.

oktobra 2003. Drugi album je izdala leta 2006. Pevko Amy zelo rada poslušam,

čeprav je iz Anglije. Njene pesmi so mi tako všeč, da bi jih ves dan poslušala

in zraven pela. To pevko sem spoznala šele zdaj, ko sem stara 8 let. Všeč sta

mi njen glas in frizura.

PEVKA AMY

Avtorica: Sara Ana Peršin, 2. a

Oskar - 2011/2012

84

Ženstvena oblačila iz jersija, ženski suknjič, ženske

hlače, modni klobuki, rdeče ustnice, bele perle,

krajša ženska pričeska, ženska, ki kadi v javnosti,

žalosten pogled, svetovne modne piste, parfumi …

Vse to in še več je bila in še vedno je Coco Chanel.

Coco Chanel se je rodila kot Gabrielle Chanel leta

1883 v majhnem francoskem mestecu, umrla pa je kot

znana francoska modna oblikovalka 10. januarja 1971

v Parizu.

Otroštvo je preživljala v revščini skupaj z dvema

sestrama in tremi brati. Mati ji je umrla, ko je Coco

štela komaj šest let, kmalu za tem jih je zapustil

še oče. Tako je preostanek otroštva preživela v

francoski sirotišnici, obdana z nunami.

Že od ranih let je imela veselje do šivanja, a je

s sedemnajstimi leti opustila poklic šivilje

in se poskusila kot barska pevka. Od tod naj bi

izhajalo tudi njeno umetniško ime Coco. Pravijo,

da je bila na odru očarljiva, toda brez pevskega

talenta. Kot barska pevka se je seznanila s

francoskim milijonarjem Étiennom Balsanom ter se

kmalu preselila k njemu. Étienne jo je zasipaval

z dragocenostmi, Coco pa se je ljubiteljsko in

vedno bolj vneto začela ukvarjati z oblikovanjem

klobukov. Étienna je kasneje zapustila, vendar je še

vedno živela v njegovem pariškem stanovanju.

Leta 1913 je v Parizu odprla svojo prvo prodajalno

z dežnimi plašči in suknjiči. Trgovinica v osrčju

Pariza sprva ni bila donosna in Coco je bila

tik pred tem, da zastavi svoje imetje, vendar ni

odnehala. V predvojnem času se je ponovno srečala

z nekdanjim najboljšim Étiennovim prijateljem

Boyem Capelom in kmalu sta se zaljubila. Z njegovo

pomočjo je poplačala dolgove ter odprla še trgovino

v Bretaniji. Njene klobuke so začele nositi znane

francoske igralke, kar je pripomoglo k začetku

njene slave. Tretjo, največjo prodajalno je odprla v

Deauvillu.

Med vojno, ko je marsičesa primanjkovalo, je s svojo

modo prepričevala ženske, naj se oblačijo glede

na svoj okus in želje in ne glede na pričakovanja

moških. Coco Chanel je vselej ustvarjala preprosta,

udobna oblačila. Dejala je: »Ženskam sem dala

svobodo; konec je preznojenih teles zaradi modnih

oblek, čipk, steznikov, spodnjega perila in podlog.«

Pri ustvarjanju je uporabljala džersi, ki je bil

dotlej namenjen le revnim. Coco je ustvarila novo

podobo ženske 20-ih let prejšnjega stoletja. To

je bila mlada, samozavestna ženska, ki spreminja

ustaljene družbene vzorce. Pojavile so se krajše

obleke in pričeske, izrazitejša ličila, ženske

so javno kadile in pile koktajle, postale so tudi

športno dejavne, vozile so avtomobile, zahajale v

nočne bare, poslušale jazz ...

COCO CHANEL

Avtorica: Zala Jerše, 8. c

85

Oskar - 2011/2012

Simbol njene filozofije je znameniti ženski suknjič.

Njeni suknjiči so se vidno razločevali od tistih, ki

jih je šiviljstvo poznalo dotlej. Ženskam je dovolila

tudi nositi hlače. Coco Chanel je postala ikona

francoske mode.

Po devetletni strastni zvezi z Boyem je ta doživel

prometno nesrečo na jugu Francije in umrl. V šoku

se je mlada Coco odpeljala na mesto nesreče in

objokovala nesrečo. Njegova smrt je bila najbolj

pretresljiv dogodek v njenem življenju, zato se je

po tem še bolj zavzeto predala modnemu ustvarjanju.

Njena moda je ostajala dokaj stalna in se ni izrazito

spreminjala iz leta v leto ali celo iz generacije v

generacijo.

Leta 1921 je na trg poslala svojo prvo dišavo, Chanel

No. 5. Sestavine za ta parfum so v čarobno formulo

zmešali v slovitem mestecu Grasse na jugu Francije.

To je bil prvi parfum, ki je nosil ime oblikovalca.

Takoj je zaslovel. S tem je Coco Chanel dala povod

tudi drugim oblikovalcem, da so predstavili svoje

parfume. Chanel No.5 še danes velja za zelo cenjen

parfum.

Leta 1939, v začetku druge svetovne vojne, so se

oblikovalci odločili, da zaprejo njene trgovine.

Coco je verjela, da vojna ni bil pravi čas za modo. V

hotelu Ritz je živela več kot 30 let. Naredila ga je

za svoj dom, celo med nacistično okupacijo Pariza.

Med tem časom je bila kritiziranana zaradi zveze z

nemškim častnikom in vohunom Hansom Guentherjem

von Dincklagejem, ki je uredil, da je ostala v hotelu.

Vzdrževala je tudi stanovanje nad Rue Carbon, modno

hišo, in zgradila Villo La Pausa v mestu Roquebrune

na francoski obali. Leta 1945 se je preselila v

Švico, leta 1954 pa se je naposled vrnila v Pariz. To

je bilo leto, ko se je vrnila v svet mode. Njena nova

kolekcija ni požela velikega uspeha med Parižani,

kar je bila posledica njene zveze z nemškim vohunom,

vendar pa je bila toplo sprejeta med Američani, ki so

postali njeni najbolj številni kupci.

Modna znamka Chanel je še štiridest let po smrti

Coco Chanel svetovna uspešnica, danes pod okriljem

modnega oblikovalca Karla Lagerfelda.

Za predstavitev življenja Coco Chanel sem se

odločila, ker me je njena življenjska zgodba v

filmu Coco Chanel zelo prevzela, saj prikazuje,

kako se je deklici brez staršev uspelo povzpeti v

sam svetovni modni vrh. Kljub sreči v poslovnem

svetu pa v zasebnem življenju ni bila srečna, saj

je izgubila svojo veliko ljubezen. Coco Chanel je

korenito posegla v žensko modo pred več kot pol

stoletja. Njena moda še danes, po mnogih letih, kroji

svetovno modno sceno. Chanelova moda se skorajda

ni spremenila, ostaja še naprej ženstvena, udobna,

nosljiva, lepa. Tudi meni so izdelki modne hiše

Chanel zelo všeč in sem jih že večkrat občudovala

v Chanelovih izložbah v Parizu, Monte Carlu in

Canessu na francoski južni obali.

Oskar - 2011/2012

86

Mladi se največkrat oblačimo podobno kot

zvezdniki, ki jih občudujemo. To je pravzavprav zelo

dobro, saj so zvezdniki vedno oblečeni po zadnjih

modnih smernicah. Le paziti moramo, da se oblečemo

svojim letom primerno. Čeprav so zvezdniki ponavadi

oblečeni v zelo draga oblačila, pa mi lahko enak

učinek dosežemo s cenejšimi in za nas bolj primernimi

oblačili.

Trendi za letošnjo pomlad in poletje so zelo

raznoliki, tako da prav vsak najde nekaj zase. Modne

so pastelne in žive barve ter najrazličnejši dodatki,

s katerimi popestrimo našo izbrano kombinacijo.

POMLAD/POLETJE 2012

Avtorica: Pia Cesar, 9. c

Modne smernice

ŽIVE BARVE

Živahne barve nam lahko spremenijo še tako oblačen

in dolgočasen dan v pisanega in zabavnega. Lahko jih

kombiniramo na nešteto različnih načinov, le paziti

moramo, da se barve med seboj skladajo. Na sebi imamo

lahko hkrati več stvari živahnih oziroma pisanih

barv ali pa samo kakšen dodatek, npr. torbico ali

pisana sončna očala. Poleti pa ne pozabite na kopalke

živahnih barv, npr. kopalke močno rumene barve, ki bodo

poudarile vašo zagorelost.

ČEVLJI

Moderne so nizke superge vseh barv. Dobro pa si je kupiti

takšne, ki pašejo na večino oblek v tvoji omari. Za

toplejše dni moraš nujno imeti udobne balerinke, ki jih

z lahkoto kombiniraš s hlačami, oblekicami in krili.

87

Oskar - 2011/2012

PASTELNE BARVE

Pastelne barve lahko imenujemo tudi pudraste barve. Te so: nežno roza, nežno

modra, mint barva, nežno rumena, nežno zelena in pa bež. Naštete barve so

zelo uporabne, saj jih lahko kombiniramo praktično z vsem; zaradi njihovih

nežnih odtenkov pa se jih tudi ne navaličamo. V pastelnih barvah imamo lahko

prav vse: od majic, hlač, kopalk, pa vse do torbic, čevljev, lakov za nohte itn.

KROJI OBLEK

Letošnje poletje lahko nosimo

obleke različnih krojev:

kratke, dolge, z naramnicami in

tiste brez, pisane, enobarvne

itn. Lahko jih nosimo samostojno

ali pa jih popestrimo s kakšnim

pasom ali verižico.

FRIZURE

Pri frizuri to sezono praktično

ne moreš zgrešiti. Moderni so

spuščeni lasje – tako ravni kot

valoviti. Zelo moderne pa so

tudi fige in kite na tisoč in

en način. Če si že dolgo želiš

narediti kakšno kito, pa ne

znaš, napiši v youtube npr.

how to make a messy bun (kako

narediti skuštrano figo) in

odprli se ti bodo posnetki, ki po

korakih prikazujejo, kako priti

do željene frizure.

Oskar - 2011/2012

88

LIČENJE

Še nasvet: manj je več!

Avtorici: Margit Radolić in Arteja Košir, 9. b

Večerno in malo drzno

Sem spadajo temnejši odtenki barv, na primer vijolična, črna (za obrobe), siva, rjava in zlata. Za

podaljšanje in večji volumen svojih trepalnic lahko uporabimo umetne.

Vsakdanji in svež videz

Za vsakdanji videz uporabimo svetle odtenke in ne pretiravamo z obrobami spodnjih vek. Videz

dokončamo še s črno maskaro in svetlim osvežujočim lip glossom.

Pravilo ličenja

Če se odločimo za poudarjanje oči, morajo ustnice izgledati nevtralno. Uporabimo nežne barve,

na primer svetlo roza ali barvo šampanjca. Enako velja za poudarjanje ustnic – pri tem morajo

oči izgledati nevtralno.

Trendovski make up lahko dopolnimo še z nežnimi odtenki lakov za nohte (svetlo modra, kožna,

svetlo roza, marelična).

89

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

90

POLETNI HOROSKOP

Avtorici: Isa Dostal in Tina Okorn, 7. c

Kozorog22. 12.–20. 1.

Sprejeli boste pomembne

odločitve, polni boste energije in

vaše razmišljanje bo zelo hitro in

odločno. Več časa boste namenili

športu, zdravemu prehranjevanju,

zato se bo spremenil tudi vaš

vsakdanji ritem. Vsekakor bo

precej novosti in sprememb, ki pa

jih boste dobro obvladovali.

LJUBEZEN : *****

ZDRAVJE : *****

SREČA : *****

Vodnar21. 1.–19. 2.

Razmišljali boste, kako bi lahko

več dobili in kako bi to lahko

zapravili. Želeli si boste vsem

povedati, kako ste se spremenili.

Lahko bi okrepili odnose s

bližnjimi sorodniki ali s

prijatelji. Malo boste neodločni,

veliko vam bo pomenila svoboda,

vendar boste optimistični in zelo

zaljubljeni.

LJUBEZEN : *****

ZDRAVJE : *****

SREČA : *****

Ribi20. 2.–20. 3.

Če ste s komer koli imeli težave,

bi v tem času to lahko rešili

zelo pozitivno. Se pravi, da

bi lahko tudi vse prijateljske

spore ali zadeve v tem mesecu

oziroma najkasneje v naslednjem

pripeljali do konca. V poletnih

mesecih boste družabni in zelo si

boste želeli uživati.

LJUBEZEN : *****

ZDRAVJE : *****

SREČA : *****

91

Oskar - 2011/2012

Oven

21. 3.–20. 4.

Življenje je lahko zelo prijetno.

Lahko pa se tudi preobremenite,

zato bi bil priporočljiv

razmislek o športu, pa čeprav vam

bo zmanjkovalo časa. Opravili

boste delo, ki ste ga odlagali, ker

se vam je zdelo dolgočasno ali pa

morda celo preveč zahtevno za vas.

LJUBEZEN : *****

ZDRAVJE : *****

SREČA : *****

Bik21. 4.–21. 5.

Dobili boste vse, kar si boste

želeli. Zdelo se vam bo, da za vas

ni ovir, če vam je kdo všeč in

pritegne vašo pozornost. Nekoliko

več časa boste posvetili domačim.

Bolj morate paziti na zdravje.

LJUBEZEN : *****

ZDRAVJE : *****

SREČA : *****

Dvojčka

22. 5.–22. 6.

Občasno boste dvomili o svojih

občutkih. Dobili boste nova

prijateljstva in poglabljali

stara. Računajte pa tudi na to,

da se bo nekaj prijateljstev

prekinilo. Žareli boste od

zdravja in želje po življenju.

LJUBEZEN : *****

ZDRAVJE : *****

SREČA : *****

Rak22. 6.–22. 7.

Raki ste zelo potovalne duše.

Težko zadržite skrivnost zase.

Zelo vas skrbi, kaj si mislijo

drugi in jim želite ustreči.

Ste zelo krhki zelo hitro se

zlomite. Predlagava, da se ne

ozirate toliko na druge in ste to,

kar ste.

LJUBEZEN : *****

ZDRAVJE : *****

SREČA : *****

Lev23. 7.–22. 8.

Levi ste zelo samozavestni,

prijazni, nasmejani. Imate

zelo visoke cilje, včasih še

previsoke. Ampak pazite, samo ena

majhna žalitev vas že lahko zruši

na tla.

LJUBEZEN : *****

ZDRAVJE : *****

SREČA : *****

Devica23. 8.–22. 9.

Ste zelo vztrajni, pogumni,

veseli, duhoviti, ustvarjalni,

pozitivni ... Če se česa lotite, to

dokončate – po navadi uspešno.

Včasih ste preveč sebični in

samovšečni.

LJUBEZEN : *****

ZDRAVJE : *****

SREČA : *****

Tehtnica23. 9.–22. 10.

Ste delavni, vse želite narediti

čim hitreje, a na koncu vam včasih

spodleti in naredite stvar

popolnoma narobe. Znate poslušati

ljudi okoli sebe in ste zelo dobri

prijatelji. Zelo veliko vam bo

pomenil dober izgled in začeli

boste s telesnimi aktivnostmi.

LJUBEZEN : *****

ZDRAVJE : *****

SREČA : *****

Škorpijon23. 10.–21. 11.

Škorpijoni ste zanesljivi, precej

skrivnostni, veseli,

potrpežljivi, vendar ko imate

slab dan, ste prav zares 'tečni'.

Sprostite se. Kakor koli

pogledate, prihajajo v tem času

spremembe.

LJUBEZEN : *****

ZDRAVJE : *****

SREČA : *****

Strelec22. 11.–21. 12.

Strelci ste zelo natančni,

včasih malo preveč. Ste zelo

inteligentni in odlični

glasbeniki. Dobro vam gre od rok

tudi šport, sploh pa ste dobri

plesalci. Ljudem ste vzor. V mesecu

juliju boste zelo klepetavi,

pisali boste pisma, telefonirali

in si želeli družbe prijateljev.

LJUBEZEN : *****

ZDRAVJE : *****

SREČA : *****

Oskar - 2011/2012

92

93

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

94

TEKMOVANJAROBOBUM 8

KONSTRUKTORSTVO

RISANJE S PROGRAMOM CICI CADIZDELEK IZ UMETNE SNOVI

IZDELEK IZ KOVINE

IZDELEK IZ PAPIRJA

PRIZNANJE IZ ZGODOVINEBIOLOGIJA - PROTEUSOVO PRIZNANJE

FIZIKA - STEFANOVO PRIZNANJE

GEOGRAFIJA

KROS

ROKOMET POLFINALE - DEČKI

MARK FORTUNA, 8. A

TOMAŽ SMREKAR, 8. A

ŽAN CIMPERMAN, 8. C

ANDREJ RAHNE, 8. C


PIA LARA GARAFOL, 7. B

JAKOB SKUBIC, 7. B

GAŠPER KMETIČ, 7. B

ANDREJ RAHNE, 8. C

MARK FORTUNA, 8. A

ROK HROVATIN, 6. B

BRONJA VENCELJ MERC,8. B

MITJA POLAK, 8 D


KATJA GOSAR, 9. C

DOMINIK ŽNIDARŠIČ, 9. A

LUKA KRIŽAJ, 9. A

ZALA FEKONJA, 9. A

VID TERZER, 8. D

NENA ŠAREC, 8. B

EVA ŽUKOVEC, 8. A

LUKA KOŠMERL, 9. C

TINKARA KREFT, 8. D



DOMEN NOVAK, 8. A

ANA JAKLIČ, 8. B

PETRA RIBIČ, 8 B

NENA ŠAREC, 8. B

ZALA JERŠE,8. C

LARA REPAR, 8. D

KAJA ŠKERLJ, 8. C

KATJA GOSAR, 9. C


DARIAN TOMAŠEVIĆ, 8. B

ŽIGA VIČIČ, 9. C

ANA HRBLJAN, 9. B

KATJA GOSAR, 9. C

DOMEN ZEMLJIČ, 9. A

ZALA FEKONJA, 9. A

ANA HRBLJAN, 9. B

KAJA ŠKERLJ, 8. C

LEŠNJAK ANA, 8. A

KREFT TINKARA, 8. D


ANA HRBLJAN, 9. B

MATIC VIDIC, 8. B

ROK PINTAR, 9. A


DOMEN NOVAK, 8. A

DOMEN PRIMEC, 9. B

KLEMEN JAKLIČ, 9. C

BLAŽ PINTAR, 6. D

GAL ŠKORC, 8. A

LAN GRBIČ, 6. C

NEJC PLANINC, 9. B

DVORANSKI HOKEJNEJC PLANINC, 9. B

LUKA JURHAR, 9. B

GOLI NEJC, 8. B

ANDREJ RAHNE, 8. C

MARTIN BOHINC, 6. C

DOMEN NOVAK, 8 A


MET VORTEXAROK PINTAR, 9. A

RENATA DRAŽETIČ, 8. D

95

Oskar - 2011/2012

RAZISKOVALNA NALOGA IZ BIOLOGIJERAZISKOVALNA NALOGA IZ GOSPODINJSTVA

RAZISKOVALNA NALOGA IZ SLOVENŠČINE

BENJAMIN PONIŽ, 7. A

ZALA JAGODIC, 8. A

PETRA RIBIČ, 8. B

CITA VIDMAR, 9. B

ROKOMET POLFINALE - DEKLICENINA PLEČNIK, 8. D

RENATA DRAŽETIČ, 8. D

LARA BOŽOVIĆ, 8. B

KARIN KNAVS, 8. B

MATEJA DROLC, 8. D

NINA ŽABJEK, 8. D

TINKARA KREFT, 8. D

KATARINA KUJUNDŽIĆ, 9. C

ALEKSANDRA RISTIĆ, 9. C

TEK NA 60MLUKA BULC, 7. B

GAJA JENKO MIHELIČ, 6. C

NEJC PLANINC, 9. B

MAKS JAMNIK, 9. A

MAŠA BAČAK, 7. A

LOGIKA

NEJA PETRIČ, 6. C

ANJA TOMAZIN, 6. C

TJAŠA ŠINKOVEC, 7. B

AJDA RAČIČ, 7. B

LAURA SMOLE, 7. B

PETER BERKOPEC, 7. B

PETER ŠKARABOT, 7. B

ROK ŠEŠKO, 7. A

TINKARA KREFT, 8. D

LARA REPAR, 8. D

BRONJA VENCELJ MERC, 8. B


ŽAN LUKA LAVRIHA, 8. A

NEJA JERŠIN, 8. D

MANCA OPARA, 8. B


ANA HRBLJAN, 9. B

BRINA KURENT, 9. B

KATJA GOSAR, 9. C

DAŠA ČERNE, 9. C

LUKA KOŠMERL, 9. C

SARA MATJAŽ, 4. D

NEJA ZEVNIK, 4. D

NEŽA ISTENIČ, 4. D

TIA KNEZ, 4. D

MARK KOSINA, 5. D

JURE KRAMAR, 5. D

DANA PIKA ŽIGON, 5. D

VESELA ŠOLA

TEKMOVANJE IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI


HANA JESENKO, 6. C

META PIRC, 6. C

ANA JAKLIČ, 8. B

ZALA JERŠE, 8. C

NENA ŠAREC, 8. B

JURE GRGASOVIČ, 6. C

MANCA OPARA, 8. B

MANCA GJURA GODEC, 7. C

ISA DOSTAL, 7. C

PETRA RIBIČ, 8. B

ANJA SIMČIČ, 8. C

ELMA MUJAGIĆ, 8. C

NIKA OSMIČ, 8. C

KATJA GOSAR, 9. C

KREFT TINKARA, 8. D

CITA VIDMAR, 9. B

ZALA JERŠE, 8. C

MARIČ DOMINEJA, 8. B

ZALA FEKONJA, 8. B

DAVID KOPRIVEC, 8. C

NEJA JERŠIN, 8. D

SKOK V VIŠINODOMEN ZEMLJIČ, 9. A


IKA DUJIĆ VRTAČNIK, 8. D

SKOK V DALJINOBLAŽ KOVAČIČ, 7. C

JAKA ČERIN, 7. C

NEŽA VIDEMŠEK, 7. A

ROKOMET ML. DEČKIMATIC ZORN, 6. D

BLAŽ PINTAR, 6. D

DORIJAN BULIĆ, 6. D

MATEVŽ JAKLIČ, 5. A

LAN GRBIČ, 6. C

JON TERBEC KRAJNIK, 6. B

JAN VADNJAL, 6. A

MATIJE LEŠNJAK, 6. A

JAKOB KOMEL, 7. A

GAL ŠVIGEL, 7. C

TEKMOVANJE V ZNANJU IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA 8. RAZREDDOMINEJA MARIČ, 8. B

IKA DUJIĆ VRTAČNIK, 8. D

NEJA JERŠIN, 8. D

PETRA RIBIČ, 8. B

NENA ŠAREC, 8. B

ANA BOJOVIĆ, 8. A

PATRIK HLEBANJA, 8. A

ZALA JERŠE, 8. C

MATEO KALEM, 8. A

TEK NA 300 MTEK NA 1000 MDRAGIĆ ALEKSANDAR, 6. D

MARUŠA CARL URBANIJA, 7. D

TIMOTEJ TEŽAK, 8. B

KAJA ŠKERLJ, 8. C

SKOK V DALJINONEŽA VIDEMŠEK, 7. A

TINKARA KREFT, 8. D

PETRA LAJOVIC, 8. C

SUVANJE KROGLELUKA JURHAR, 9. B

JAKA ČERIN, 7.C

Oskar - 2011/2012

96

TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJEJURE GRGASOVIČ, 6. C

NEŽA GARVAS, 6. A


GAŠPER KOMEL, 6. C

OSKAR VAVTAR, 6. C

META PIRC, 6. C

BENJAMIN PONIŽ, 7. A

PATRICIJA SADAR JOVIČ, 7. B

PAULINA PIA ROGAČ, 7. C

MANCA MEDVED, 7. D


ZALA JERŠE, 8. C

EVA ŽUKOVEC, 8. A


ŠTAFETA 4X100 MROK PINTAR, 9. A

MAKS JAMNIK, 9. A

NEJC PLANINC, 9. B


NINA ŽABJEK, 8. D

LIDIJA ŽABJEK, 8. A


TINKARA KREFT, 8. D

MATEMATIČNO TEKMOVANJE

JURE GRGASOVIČ, 6. C

META PIRC, 6. C

VITO DROLEC, 6. B

ANJA TOMAZIN, 6. C


ALJAŽ DOBNIKAR, 6. B

OSKAR VAVTAR, 6. C

IAN SPILLER, 6. B

NEJA PETRIČ, 6. C

TJAŠA VRBINC, 7. B

AJDA RAČIČ, 7. B

ANJA PEČKAJ, 7. C

GAŠPER KMETIČ, 7. B

MANCA GJURA GODEC, 7. C

TJAŠA ŠINKOVEC, 7. B

MATEJ ŽABJEK, 7. A

NINA KARNER, 7. C

MARTIN CIRINGER, 7. D

PATRICIA SADAR JOVIĆ, 7. B

PETER ŠKARABOT, 7. B

KRIŠPIN STERLE, 7. C

KAJA KOSI, 7. A

NEJC ŠTEFANIČ, 7. D


PETRA RIBIČ, 8. B

TINKARA KREFT, 8. D


ANA JAKLIČ, 8. B

TINA KLJUČEVŠEK, 7. A

MANCA OPARA, 8. B

NIK NOVAK, 8. D

ZALA JERŠE, 8. C

LARA REPAR, 8. D

ZALA JAGODIC, 8. A

MAŠA PAVLIČ, 8. C

VID TERZER, 8. D

BRINA KURENT, 9. B

ANESA ŠABIĆ, 9. C

ANA HRBLJAN, 9. B


KATJA GOSAR, 9. C


NEJC JAKLIČ, 9. A

DAŠA ČERNE, 9. C

LUKA KOŠMERL, 9. C

RIJA FERFOLJA, 1. D

TIMOTEJ GADŽIJEV, 1. D

SANTEEN GOLJA, 1. D

JAN GOSENCA, 1. B

ANTON TONI LENARČIČ, 1. D

LEON PERMOVŠEK, 1. D

EVA ŽIVA PODLIPEC, 1. B

TJAŠA KERPAN, 1. C

NIK PETELIN, 1. B

AVA SCHLAMBERGER, 1. C

TIA BIBIČ, 1. A

ALEKSEJ DEKLEVA, 1. B

LARISA KLEMENT, 1. C

GAJA PATRICIJA LIČINA, 1.A

NINA MIKAC, 1. A

ELENA RACMAN, 1. C

ČRT STROJAN, 1. A

MIHA UDOVČ, 1. C

FILIP UREK, 1. B

MARK IHAN, 2. C

ERLETA LATIFI, 2. A

BLAŽ LOJK, 2. B

LUCIJA MAKUC, 2. D

EMA RUTAR, 2. B

TIL BREŽNIK, 2. C

HANA VOZELJ, 2. D

NINA GARAFOL, 2. A

LINA ILAR, 2. B

MATIC IVANČIČ, 2. C

IZA KOSI, 2. C

BRINA MIHEVC, 2. B

ŽIVA NOSE, 2. C

ROBERT PRAPROTNIK, 2. B

KATARINA RAČIČ, 2. A

GAJ ELIKAN, 3. D

PIA RAČIČ, 3. B

TINKARA ŽUKOVEC, 3. A

ERAZEM BARTOL, 3. B

NEO MISTRAL, 3. C

ENEJ KLEMENT, 3. B

SARA TOMAŽIN, 3. A

MARK TRDIN, 3. C

MAŠA VERBIČ, 3. B

MATIC GOLI, 3. D

TIA GRBIĆ, 3. C

ALJAŽ KURENT, 3. B

AJDA PIRC, 3. C

JAKOB POGAČAR, 3. C

ANDRAŽ STRMČNIK, 3. C

OSKAR TEŽAK, 3. A

MIHA VODOPIVEC ROZMAN, 3. B

JULIJA TEŽAK, 4. D

MAŠA SELAN, 4. A

LOVRO BRULEC, 4. C

JERNEJ KUŠAR, 4. A

LEONARDO SADAR JOVIĆ, 4. D

VALTEJA TROTOVŠEK, 4. C

ŽAN ATANASOVSKI, 4. D

NEŽA ISTENIČ, 4. D

TRIŠA LOGOŽAR, 4. C

TIA VITEZIČ, 5. C

GAL TERZER, 5. C

MARK KOSINA, 5. D

ANDRAŽ KRNC, 5. B

MAJA LEVA, 5. A

MARISA SCHLAMBERGER, 5. B

NIK LAMPIČ, 5. A

ČRT STROJAN, 1. A

TEKMOVANJE V ZNANJU IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA 9. RAZREDDARIAN TOMAŠEVIĆ, 9. B

ANDREJ KUŠAR, 9. C

DAŠA ČERNE, 9. C

TIMOTEJ GROBOVŠEK, 9. A

ROK STRUNA, 9. B

NEJC JAKLIČ, 9. A

MARGIT RADOLIČ, 9. B

CITA VIDMAR, 9. B

NINA KOŠIR, 9. C

ŽAN BALEN, 9. C

PIA CESAR, 9. C

ANA HRBLJAN, 9. B

VIDA GRUM, 9. B

ŽIGA VIČIČ, 9. C

KATJA GOSAR, 9. C

LUKA KOŠMERL, 9. C

JURE BOHINC, 9. A

ŽANA VIDIC, 9. A

MARUŠA LAMPIČ, 9. A

MAKS JAMNIK, 9. A

DOMINIK ŽNIDARŠIČ, 9. B

97

Oskar - 2011/2012

Oskar - 2011/2012

98OŠ Oskarja Kovačiča

Ob dolenjski železnici 48

1000 Ljubljana

Documents

Oskar 2011/2012