RAZVOJNA AGENCIJA SINERGIJA, d.o.o., KRANJČEVA 3, SI - 9226 MORAVSKE TOPLICE ���� ++386 (0)2 538-13-50 ���� ++386 (0)2 538-13-55 ���� sinergija@ra-sinergija.si ���� www.ra-sinergija.si

•••• Matična številka: 1277898 •••• Šifra dejavnosti: 70.220 •••• • Sodišče vpisa: Okrožno sodišče v M. Soboti – št. reg. vl.:

1/02342/00 •

• Davčna številka: SI 42427444 Id. za DDV •

• Bančni račun: 02493-0050657829 •

RRAAZZVVOOJJNNAA AAGGEENNCCIIJJAA SS II NNEE RR GG IIJJAA DDEEVVEELLOOPPMMEENNTT AAGGEENNCCYY

OBČINE / MUNICIPALITIES: BELTINCI, MORAVSKE TOPLICE, PUCONCI, HODOŠ, ŠALOVCI, GORNJI PETROVCI, GRAD, KUZMA, ROGAŠOVCI, CANKOVA, TIŠINA

PROMOTION OF THE ENTREPRENEURSHIP AND COORDINATION OF THE ECONOMIC AND SPIRITUAL DEVELOPMENT OF COUNTRYSIDE

P O S P E Š E V A N J E R A Z V O J A PODJETNIŠTVA TER GOSPODARSKEGA

IN DUHOVNEGA RAZVOJA PODEŽELJA

OSNOVE UPORABE DIGITALNEGA FOTOAPARATA

Gradivo za udeležence delavnice

Matejka Horvat

Projekt CVŽU Pomurje financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (85%) ter Ministrstvo za šolstvo in šport (15%). Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa

razvoja človeških virov, za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti

sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2

Digitalni fotoaparat je danes že nekaj vsakdanjega. Na trgu dobimo zelo različne

modele fotoaparatov, ki so različnih barv in oblik. V trgovini je tudi naprodaj zelo

veliko digitalnih fotoaparatov in njihove cene se gibljejo od najcenejši do najdražjih.

Najcenejši digitalni staje danes že okoli petdeset evrov. Najdražji pa stanejo tudi tja

do šesto evrov (digitalni kompaktni fotoaparat). Razlika v ceni je kar velika in s tem

tudi veliko več izbire. Glede na vaše potrebe, kolikokrat uporabljate svoj digitalni

fotoaparat si lahko kupite tudi povprečen fotoaparat. Povprečni digitalni fotoaparat se

giblje okoli 150 do 250 evrov in so tudi zelo preprosti za uporabo. Zaradi tega jih

lahko uporabljajo vsi ljudje, tudi starejši in tisti, ki se toliko ne spoznate na digitalni

fotoaparat. Seveda skoraj vsi digitalni fotoaparati imajo danes funkcijo za snemanje

video posnetkov. Nekateri fotoaparati tudi v polni HD ločljivosti. Nekateri najcenejši

digitalni fotoaparati ne vsebujejo baterij in jih morate sami dokupiti. Nekateri

fotoaparati pa že vsebujejo polnilno baterijo.

Digitalni fotoaparati zmorejo marsikaj – z vašo pomočjo seveda. Kmalu bodo

nenadomestljivi v poslovnih sferah, doma in v šolah pa zaradi še vedno previsokih

cen malo kasneje, a klasični jih ne morejo več izriniti. V prid te trditve govori tudi

dejstvo, da digitalni fotoaparati niso uporabni samo za navadno slikanje ampak tudi

za marsikaj drugega. Na žalost niso vsi proizvajalci enako domiselni zato jih večina

res ponuja samo fotografiranje in morda ogledovanje slik na televiziji. Vendar lahko

danes skoraj vsi modeli digitalnih fotoaparatov prikazujejo tudi vaše predstavitve

narejene v Microsoft Power Pointu. Spominski medij fotoaparata lahko uporabite tudi

za kaj drugega, ne samo za slikanje!

Zgornjega so načelno sposobni vsi digitalni fotoaparati, če imajo v drobovje vgrajen

operacijski sistem, ki jim to omogoča. Digitalni fotoaparati so pravzaprav preprosti

računalniki, ki za svoje delovanje potrebujejo preprost a zmogljiv operacijski sistem.

Vse operacije v zvezi s pretvorbo svetlobe v digitalni zapis se zgodijo v posebej za to

namenjenemu integriranemu vezju, ki je tudi sam zase pravzaprav procesor, ki

operira z nekaj preprostimi ukazi, zapis slike na pomnilni medij pa opravi vgrajeni

operacijski sistem. Ta poskrbi tudi za prenos slike v vaš osebni računalnik, brisanje

slik, zaščito slik pred brisanjem, označevanjem zaporedja pri tiskanju slik brez

posredovanja računalnika in še kaj bi se našlo.

3

10 NAJVEČJIH PREDNOSTI DIGITALNIH FOTOAPARATOV

Takojšen ogled posnetkov

Verjetno največja prednost digitalnih fotoaparatov je možnost takojšnjega ogleda

fotografij. Takoj za tem, ko ste pritisnili na sprožilec, si fotografijo lahko ogledate in

zakaj tega ne bi storili? Posnetek na zaslonu LCD dobro oglejte, preverite, ali je

tehnično brezhiben in se vprašajte, ali ste se takšnega res zamislili. Če ne, se nikar

ne obotavljajte narediti še enega, im morda pri tem spremeniti kakšno nastavitev.

Tako se boste najlažje in najhitreje naučili dobro fotografirat.

Ni stroškov s filmom

Da stroškov s filmom pri digitalnem fotoaparatu nimate, brez dvoma dobro veste, saj

je to verjetno eden od razlogov za nakup. Zakaj torej to sploh omenjamo? Ker

marsikdo tega ne izkorišča v takšni meri, kot bi lahko. Veselo pritiskajte na sprožilec,

saj je to najzanesljivejša pot do dobrih fotografij.

Priročna velikost

Digitalni fotoaparati so majhni glede na svoje zmogljivosti. Lahko ga imate vedno pri

roki, v žepu ali torbici, zato ga nikar ne puščajte doma. Pravilo, staro toliko kot

fotografija, namreč pravi, da boste na najzanimivejše fotografske priložnosti naleteli

takrat, ko fotoaparata ne boste imeli pri roki. Ne pustite se torej presenetiti in imejte

svoj digitalni fotoaparat vedno s seboj.

Enostavno rokovanje

Mnogi uporabniki ne izkoristijo vseh tehničnih lastnosti fotoaparata, ker zanje sploh

ne vedo, ali ker se jim zdijo prezapletene za rabo. Posledica so fotografije, ki niso

tako dobre, kot bi lahko bile. Ljubiteljski rabi namenjeni digitalni fotoaparati so v

resnici tako enostavni, da se ne bi smeli izgovarjati na zapletenost. Spoznajte svoj

fotoaparat in brez strahu izkoristite vse, kar vam omogoča.

Ustvarjalna svoboda

Digitalni fotoaparat vam omogoča veliko ustvarjalne svobode, ki se ne konča po

pritisku na sprožilec. Z računalnikom in ustreznim programom za obdelavo digitalnih

fotografij lahko popravite marsikatero pri fotografiranju zagrešeno napako. Pomoč

4

računalnika je sicer nujna, a če bi radi izkoristili vse, kar vam digitalna fotografija

omogoča, jo vsekakor uporabljajte.

Ogled fotografij na televizijskem zaslonu

Za ogled fotografij ne potrebujete računalnika in tudi na papir vam jih ni treba

natisniti. Dovolj je, da fotoaparat priključite na televizor in že lahko vsem pokažete

svoje fotografske umetnije.

Snemaje videa

Ko smo ravno pri televiziji – večina digitalnih fotoaparatov omogoča snemanje videa.

S fotoaparatom sicer ne boste nadomestili videokamere, kljub vsemu pa lahko

najzanimivejše dogodke iz vsakdanjega življenja ovekovečite tudi v filmski obliki.

Enostavno tiskanje

Razvijanje fotografij je bilo včasih precej zapleten in dolgotrajen postopke, danes pa

zadostuje že klik z miško. Potrebujete le primeren barvni tiskalnik in prihranili si boste

vsakokratno pot so fotolaboratorija.

Pošiljanje fotografij po e-pošti

Sorodnikom, prijateljem, sošolcem, znancem in vsem, ki bi radi videli vaše fotografije,

ni več treba čakati, da jih natisnete na papir. Še isti dan jih lahko pošljete po e-pošti.

Pregledno arhiviranje

Pozabite zamudno shranjevanje v debelih albumih za fotografije in še bolj zamudno

brskanje po njih. S primernim programom za urejanje digitalnih fotografij, mnogi med

njimi so celo brezplačni, boste fotografije enostavno in pregledno shranjevali ter

vedno takoj našli katero koli, četudi se vam jih bo nabralo več tisoč.1

1 Pečenko, 2005, str. 13-14.

5

SLABOSTI DIGITALNIH FOTOAPARATOV

Kot »edino« slabost digitalnih fotoaparatov v primerjavi z klasičnimi fotoaparati je ta,

da velikokrat ne damo razviti fotografij in jih nato porazgubimo po računalniku ali jih

celo izbrišemo. S tem pa izgubimo marsikatere spomine.

VRSTE DIGITALNIH FOTOAPARATOV

Mobilni fotoaparati

Digitalne kamere tega razreda uvrščamo med naprave z nižjo ločljivostjo. Na splošno

lahko izdelajo slike z ločljivostjo do 2 megapik, pri velikosti 1600x1200 pik, vendar

številni izdelovalci ponujajo tudi kamere z še višjo ločljivostjo. Slike so primerne za

pošiljanje razglednic, prikazovanje na zaslonu in uporabo po spletu. Odtisi so zaradi

slabe kakovosti kamer slabši, prav tako niso razvidne podrobnosti. Objektiv s

povečavo imajo le redki telefoni.

Tovrstne kamere so namenjene splošni in nezahtevni uporabi, pri kateri je bolj

pomembno zabeležiti neki dogodek, kot pa posneti kakovostno fotografijo.

Slika 1: Mobilni telefon z vgrajeno kamero (vir: http://www.gadgetell.com/technologytell/article/camera-

tries-to-be-a-phone-samsung-anycall-g808/).

6

Kompaktni digitalni fotoaparati

Kompaktni fotoaparati so najmanjši, najlažji, najcenejši in tudi daleč najenostavnejši

za uporabo, zato so najbolj razširjeni.

Fotoaparati tipa »nameri in sproži«, ki so bili do nedavnega na trgu prevladujoči,

nimajo prikazovalnika LCD, pri fotografiranju z njimi vidimo prizor skozi od objektiva

ločeno iskalo, ker je velika slabost teh kamer. Skozi ločeno iskalo nikoli ne vidimo

točno tistega, kar bo potem na sliki. Napaka, imenovana paralaksa, nastane zaradi

razmika med iskalom in objektivom. Z nižanjem cen in napredkom tehnologije danes

fotoaparate tipa »nameri in sproži« izrivajo naprednejši aparati iz srednjega

cenovnega razred, z zaslonom LCD ki služi kot iskalo in pregledovalnik slik.

Vsi kompaktni fotoaparati imajo fiksen objektiv, ki ga ni mogoče sneti z aparata in

zamenjati z drugim. To je za zahtevne fotografe velika ovira, amaterjem pa prihrani

odstranjevanje nadležnega prahu na svetlobnem tipalu.

Profesionalni kompaktni fotoaparat se od preprostejših razlikuje v boljši kakovosti in

dodatnih funkcijah. Zahtevnim fotografom nudi skoraj enake možnosti kot zrcalno-

refleksni fotoaparat.

Tovrstne kamere imajo močnejše ohišje, ki ustreza pogosti uporabi v različnih

razmerah na terenu. Zmogljivost svetlobnega tipala je po navadi 5 ali več

megapikslov, kar zagotavlja boljšo sliko na zaslonu in v tiskanih publikacija. Med

funkcijami je popolna kontrola zaslonke, velik razpon občutljivosti ISO in nastavitev

beline. Za dobre posnetke je potrebno vsaj osnovno poznavanje fotografskih tehnik,

ker fotoaparati večinoma ne vključujejo algoritmov za boljšo osvetlitev ipd.

Omogočajo uporabo različnih vrst baterij, pomnilniških medijev in dodatkov

(močnejše bliskavice, filtrov, izmenljivih objektivov) ali pa od enostavnejših odstopajo

zaradi posebnosti (npr. vrtljiv zaslon in vrtljiv objektiv, tipalo 25 MPx). Ena izmed

prednosti je tudi elektronsko iskalo, ki preprečuje paralakso.

7

Slika 2: Kompaktni digitalni fotoaparat (vir: http://bej.si/trgovina/index.php?cPath=428_429).

Zrcalno-refleksni fotoaparati

V zgornjem kakovostnem razredu je danes največ zrcalno-refleksnih fotoaparatov s

samodejnim ostrenjem slike. Njihova poglavitna značilnost je neposredno upravljanje

z objektivom. Zrcalce v aparatu odbija svetlobo iz objektiva navzgor v prizmo, ki

pravilno obrnjeno sliko pošlje v iskalo, da lahko vnaprej vidimo, kaj bo na posnetku,

tik pred zajemom slike pa se zasuka navzgor in svetlobi odpre pot do tipala ali filma.

Obstajajo seveda fotoaparati, ki nekatere stvari naredijo bolje od zrcalno-refleksnega,

denimo posnetki brez geometričnega popačenja pri fotografiranju arhitekture, za kar

so veliko primernejše profesionalne mehovke, toda med vsemi današnjimi je ravno

zrcalno-refleksni fotoaparat najbolj vsesplošno uporaben, saj ga lahko s široko izbiro

objektivov in dodatkov (npr. ločena elektronska bliskavica, meh in predleče za

bližinske posnetke, okularji z dioptrijo, telekonverterji, žični in daljinski sprožilec)

uporabljamo za vse zvrsti fotografije: portretno, krajinsko, makro, reportažno, tudi

športno, in reklamno fotografijo.

Fotografiramo lahko popolnoma avtomatsko ali pa večino dela opravimo ročno.

Izbiramo lahko med nastavitvijo zaklopa, osvetlitvenega časa, izbiramo moč

bliskavice, nastavimo način beline ... Uporabnik ima med popolno avtomatiko –

8

primerno za začetnike, vajene kompaktnih aparatov, – in povsem ročnimi

nastavitvami še vrsto vmesnih prednastavljenih možnosti.2

Slika 3: Zrcalno-refleksni fotoaparat (vir: http://www.monitor.si/clanek/vrste-digitalnih-fotoaparatov/).

Pečenko (2005) deli digitalne fotoaparate na fotoaparate za poklicne fotografe,

fotoaparate za zahtevne ljubitelje, fotoaparate za ljubiteljske fotografe, fotoaparate za

nedeljske fotografe, žepni fotoaparat, fotoaparat v telefonu in fotoaparat v digitalni

kameri.

Da bi se med množico modelov, ki jih najdemo na policah trgovin, laže znašli, smo jih

razdelili v nekaj skupin. Razdelili bi jih sicer lahko tudi glede na ceno, ločljivost tipala

ali morda zmogljivost objektiva, a smo se odločili za delitev glede na vrsto

uporabnikov, ker se nam zdi, da je takšna delitev najbolj smiselna.

Upoštevati morate, da se razredi med seboj deloma tudi prekrivajo, saj nekateri

modeli po nekaterih značilnosti sodijo recimo med fotoaparate, namenjene

zahtevnejšim ljubiteljem, po drugih pa med fotoaparate za običajne ljubitelje.

2 Wikipedija, Fotoaparat, vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Fotoaparat).

9

Fotoaparati za poklicne fotografe

Praviloma so to najzmogljivejši (in seveda najdražji) zrcalno-refleksni fotoaparati z

izmenljivimi objektivi. Od podobnih fotoaparatov, namenjenih nekoliko manj zahtevni

rabi, se ločijo predvsem po večjih tipalih, hitrejšem slikanju in odpornejših ohišjih.

Tipala najzmogljivejših so recimo tako velika kot sličica 35-milimetrskega filma, v

sekundi pa lahko naredijo 5 ali tudi več fotografij v najvišji ločljivosti. Ponašajo se tudi

z višjo ločljivostjo, recimo 12 ali 16 megapik, vendar imajo nekateri modeli tudi samo

8 megapik, se pravi nič več kakor fotoaparati, namenjeni ljubiteljski rabi.

Predvsem pa ne smete misliti, da takšnega poklicni rabi namenjenega fotoaparata ne

sme kupiti ljubitelj, če si ga seveda lahko privošči. Velja seveda tudi obratno –

marsikateri profesionalec si denar služi s fotoaparatom, ki smo ga tu uvrstili v

ljubiteljski razred. Vzrok za to je lahko finančni ali tudi kakšen drug. Poklicni rabi

namenjeni fotoaparati so recimo vsi po vrsti precej veliki, zato je včasih bolje imeti

sicer nekoliko manj zmogljiv, a manjši model.

Fotoaparati za zahtevne ljubitelje

Po angleško se temu razredu fotoaparatov reče prosumer, kar je tvorjenka iz

professional in consumer (poklicni in potrošniški). Sem sodijo modeli, ki so načeloma

dovolj dobri tudi za poklicne fotografe, vsaj tiste nekoliko manj zahtevne.

Najzmogljivejši v tem razredu so zrcalno-refleksni fotoaparati z izmenljivimi objektivi.

Od tistih iz poklicnega razreda se ločijo po nekoliko manjšem tipalu, običajno z 28- ali

22-milimetrsko diagonalo, ki pa nima nujno tudi manjše ločljivosti. Običajna ločljivost

v tem razredu je 8 ali 10 megapik. So tudi nekoliko počasnejši in v sekundi lahko

naredijo od 3 do 5 slik ter imajo malce manj odporno ohišje. Nekoliko manj zmogljiva

je tudi elektronika in morda nimajo tako zelo izpopolnjenih načinov za merjenje

svetlobe in ostrenje, a tu so lahko razlike že zelo majhne, kolikor jih sploh je. Pri

fotoaparatih v tem razredu je merjenje svetlobe in ostrine že zelo izpopolnjeno, poleg

številnih samodejnih nastavitev pa omogočajo tudi bolj ali manj popoln ročni nadzor

nad vsemi nastavitvami.

Drugo skupino fotoaparatov v tem razredu sestavljajo fotoaparati, ki jim objektivov

sicer ne moremo menjati, v iskalu pa prav tako vidimo natanko to, kar vidi tudi tipalo

(gledamo torej skozi objektiv). Ti fotoaparati imajo tudi zelo zmogljive objektive, z 10-,

15- ali 18-kratnim zumom.

10

Pri nakupu fotoaparata z vgrajenim objektivom je treba precej pozornosti nameniti

prav objektivu, saj ga ne bomo mogli zamenjati. Za večino namenov so boljši tisti

objektivi, ki sežejo nižje v širokokotno območje, recimo do 28 mm. To omenjamo

predvsem zato, ker je fotoaparatov s takšnimi objektivi manj. Pogostejši so namreč

tisti, ki sežejo v širokokotnem območju samo do 35 mm. V teleobjektivnem delu težav

nimamo, saj se večina teh fotoaparatov ponaša s 400 ali celo več milimetri, kar je več

kot dovolj tudi za zelo zahtevne fotografe.

Omenimo še, da imajo tovrstni fotoaparati v iskalu majhen zaslon LCD. Ker je

ločljivost zaslona v iskalu razmeroma skromna, okoli 230.000 pik, ostrine ne bomo

mogli oceniti tako natančno, kot pri zrcalno-refleksnih modelih z optičnim iskalom.

Težave lahko imamo tudi pri slabši svetlobi, ko je lahko slika na zaslonu pretemna in

morda sploh ne bomo videli tistega, kar bi radi poslikali.

Fotoaparati z vgrajenimi objektivi imajo po navadi manjša tipala od tistih, ki jim lahko

menjamo objektive, po ločljivosti pa ne zaostajajo, saj imajo prav tako 6, 8 ali celo 10

megapik. Tudi v drugih lastnostih, recimo hitrosti ali zmogljivosti elektronike,

fotoaparati z vgrajenim objektivom ne zaostajajo za cenejšimi zrcalno-refleksnimi

modeli.

Pri nakupu se morate torej odločiti predvsem za to, ali res potrebujete različne

objektive ali pa bi morda vendarle zadostoval en sam dovolj zmogljiv. Če na to ne

znate odgovoriti, bo verjetno en sam objektiv zadostoval. Lahko se seveda zgodi, da

boste zmogljivost takšnega fotoaparata sčasoma prerasli, a ker je napredek

fotografske tehnike tako hiter, bo takrat verjetno že tudi čas za nov, še zmogljivejši

fotoaparat.

Fotoaparati za ljubiteljske fotografe

Ljubiteljski fotograf je hudo raztegljiv pojem in tudi skupina njim namenjenih

fotoaparatov je zelo raznolika. Za vse je značilen vgrajen objektiv, večinoma pa imajo

tudi optično iskalo, ki ni neposredno povezano z objektivom in torej v njem ne vidimo

natanko tistega, kar bo na sliki. Imajo tudi manjša tipala kakor fotoaparati iz prejšnjih

dveh skupin (z diagonalo 6–9 mm), kar pa ne pomeni, da imajo nujno tudi manjšo

ločljivost. Zmogljivejši modeli imajo namreč 7 ali celo 10 megapik, nekoliko

skromnejši pa 4 - 6 megapik. Objektiv ima običajno 3-kratni zum, čeprav niso redki

modeli z nekoliko večjim razponom.

11

Vgrajena elektronika poleg številnih samodejnih nastavitev omogoča tudi vsaj

osnovne ročne nastavitve.

Fotoaparati v tem razredu se lahko precej ločijo v hitrosti, kar iz osnovnih tehničnih

podatkov ni razvidno. Nekateri zmorejo 2 ali celo 3 posnetke v sekundi, drugi pa s

težavo naredijo enega samega. Precejšnje razlike so lahko tudi v časovnem zamiku

med pritiskom na sprožilec in sprožitvijo. Pri boljših modelih se meri v desetinkah

sekunde, pri skromnejših pa lahko traja tudi 2 sekundi, da fotoaparat dejansko naredi

posnetek.

Razlike v zmogljivostih in kakovosti so v tem razredu precejšnje, na srečo pa

postajajo digitalni fotoaparati tako zmogljivi, da jih povprečen ljubiteljski uporabnik

pogosto sploh ne bo opazil.

Fotoaparati za nedeljske fotografe

Nedeljski uporabnik od fotoaparata pričakuje predvsem enostavnost. Poudarek je

torej na samodejnih nastavitvah, ročnih pa pogosto sploh ni ali pa so zelo omejene.

Bolj ali manj skromne so seveda tudi vse druge lastnosti. Ločljivost je običajno 4 ali 5

megapik, čeprav ima čedalje več fotoaparatov v tem razredu tudi 6 ali 7 megapik.

Tipalo z večjo ločljivostjo je namreč enostavno vgraditi v fotoaparat, in ker so čedalje

cenejša, jih izdelovalci vgrajujejo tudi v sicer skromneje opremljene modele.

Fotoaparati v tem razredu imajo enostavne objektive, z največ 3-kratnim zumom,

nekateri najcenejši modeli pa optičnega zuma sploh nimajo, temveč lahko uporabimo

le digitalnega. Ti fotoaparati so tudi počasnejši, saj z njimi le redko lahko naredimo

več kakor en posnetek v sekundi.

V tem razredu opažamo tudi največje razlike v kakovosti posnetkov, predvsem zaradi

tega, ker sodijo sem poleg najenostavnejših modelov uglednih izdelovalcev tudi

številni ceneni modeli malo znanih ali povsem neznanih izdelovalcev, večinoma z

Daljnega vzhoda. Ti uporabljajo najenostavnejše objektive, pogosto s plastičnimi

lečami, cenena tipala in skromno elektroniko. Pred nakupom katerega od najcenejših

modelov se torej vedno vprašajte, ali bi morda ne bilo pametneje odšteti par deset

evrov več. Razlike v kakovosti so namreč v tej skupini fotoaparatov pogosto večje

kakor razlike v ceni.

12

Žepni fotoaparati

Žepne fotoaparate bi sicer lahko glede na zmogljivost razdelili tudi v razrede

ljubiteljskim in nedeljskim namenjenim fotoaparatov, a jih omenjamo posebej, saj jih

druži velikost. Oziroma majhnost. Zanje se najde prostor v vsakem žepu in jih torej

lahko imamo ves čas pri roki, kar je včasih zelo dobrodošlo. Še posebej če

pomislimo, da staro fotografsko pravilo pravi, da se najboljše priložnosti za

fotografiranje pojavijo takrat, ko pri sebi nimamo fotoaparata.

Žepni fotoaparati so praviloma nekoliko dražji od enako zmogljivih, a malce večjih

bratov. Ali malce manj zmogljivi od večjih bratov v istem cenovnem razredu. Kot drugi

ali tretji fotoaparat jih pogosto uporabljajo tudi lastniki sicer precej zmogljivejših

fotoaparatov. Marsikateri profesionalec na primer svoje fotografske torbe z

dragoceno opremo ne nosi vedno s seboj, vedno pa ima v žepu ta ali oni žepni

fotoaparat.

Fotoaparat v telefonu

Že omenjeni fotoaparati v telefonu postajajo čedalje zmogljivejši. S pravimi

fotoaparati se sicer tudi najzmogljivejši telefonski fotoaparati ne morejo enakovredno

kosati, če drugega ne zaradi skromnejših objektivov. Toda za manj zahtevne

uporabnike so že zdaj pravzaprav čisto primerni. Večinoma nimajo optičnega zuma in

tudi sicer so njihove zmožnosti razmeroma omejene, a takšni so tudi številni

nedeljskim fotografom namenjeni modeli, zato ni nobenega razloga, da jih ne bi

uporabljali za fotografiranje.

Fotoaparat v digitalni video kameri

Podobno kakor lahko z mnogimi fotoaparati snemate video, lahko z digitalnimi video

kamerami fotografirate. Video kamere imajo sicer v povprečju nižjo ločljivost od

fotoaparatov, od 1 do 3 megapike, nekateri modeli pa so že opremljeni tudi s tipalom,

ki premore kar 5 megapik.

S kamero posnete fotografije lahko shranimo na videokaseto, precej priročnejše pa

je, če za uporabimo pomnilniško kartico. Večina video kamer, s katerimi lahko tudi

fotografiramo, ima namreč režo za pomnilniško kartico.

13

Fotografiranje s kamero je nekoliko nerodnejše kakor s fotoaparatom, pa tudi

fotografske zmožnosti kamer so precej omejene, kar pa seveda ne pomeni, da ne bi

mogli s kamero narediti imenitne fotografije.3

ZGRADBA DIGITALNEGA KOMPAKTNEGA FOTOAPARATA

Ohišje

Od velikosti, sestave in debeline ohišja je odvisno, kako dober oprijem ima in kako

dobro je elektronika zaščitena pred vlago in prahom. Torej od oblike in velikosti ohišja

je odvisno, kako dobro bomo lahko fotoaparat prijeli v roke, od njegove kakovosti pa,

kako dobro bomo lahko fotoaparat prijeli v roke, od njegove kakovosti pa, kako dobro

bo njegovo elektronsko drobovje je zavarovano pred prahom, vlago in drugimi

nevšečnostmi. Ohišje fotoaparata je lahko izdelano iz jeklene pločevine, aluminijeve

zlitine, plastike ali pa kombinacije le teh. V ohišje so vgrajene kontrole in vsi deli

fotoaparata, nanj pa se lahko pritrdi še dodatne reči kot je dodatna bliskavica, stojalo,

baterije, pri zrcalno refleksnih fotoaparatih pa tudi objektiv.

Objektiv

Objektiv (angleško lens) je iz leč sestavljena optična naprava, ki prikaže sliko objekta.

Sestoji iz zaslonke in iz cevastega plastičnega ali kovinskega ohišja, v katerem je več

zbiralnih in razpršilnih leč iz prozornih snovi in različnih lomnih količnikov. Za

kakovost fotografskega posnetka je objektiv odločilnega pomena, kot celota pa

svetlobo vedno zbira, nikoli razpršuje.

Objektivi imajo lahko stalno ali spremenljivo goriščno razdaljo. Če ima objektiv

spremenljivo žariščnico, ima možnost povečave, t.i. zum (angleško zoom).

Med najvažnejšimi podatki objektiva sta goriščna razdalja (razdalja med optičnim

središčem leče in njenim goriščem), pri zoomih pa njen razpon in svetlobna jakost.

Pri boljših fotoaparatih lahko objektive menjamo. Taki objektivi so praviloma boljši in

dražji od tovarniško pritrjenih. Imajo posebne okrove, ki poskrbijo, da so trdno pritrjeni

na ohišje. Kot rečeno, imajo lahko stalno ali pa spremenljivo goriščno razdaljo.

Prednost prvih je, da jih je lažje izdelati in je razmerje med ceno in kakovostjo zatorej

3 Pečenko N., 2005, str. 69-78.

14

pri njih ugodnejše, lahko imajo precej večjo svetlobno jakost, so relativno lažji, v

povprečju imajo tudi boljšo sliko (ostrina in geometrijska pravilnost slike). Njihova

slabost je ta, da potrebujemo za vsako goriščno razdaljo poseben objektiv, čemur se

izognemo z zumom. Ta je navadno dražji, ima manjšo svetlobno jakost in, zlasti pri

uporabi najkrajše žariščnice, geometrijsko nekoliko popačeno sliko.

Svetlobno tipalo je pri digitalnih fotoaparatih bistveno manjše od 35-milimetrskega

filma, zato je goriščna razdalja veliko krajša. Zaradi tega se lahko uporablja vgradne

objektive z občutno manjšim razponom goriščnih razdalj. Tako objektiv z razponom 8

– 24 mm ustreza 35 – 115 mm pri analognih fotoaparatih za 35-milimetrski film.

Izmenljive objektive in tipala velikosti 35 milimetrov imajo le zrcalno-refleksni

fotoaparati.

Večina digitalnih fotoaparatov ima 4-kratno optično in 10-kratno digitalno povečavo

(angleško zoom), vendar ju ne gre enačiti. Slika, ki nastane s programsko povečavo

poveča velikost pikslov, ali pa mednje vriva nove, kar poslabša kakovost.4

Iskalo

Večina kompaktnih digitalnih fotoaparatov ima vgrajen samo LCD zaslone pri

nekaterih novejših, pa tudi pri zrcalno-refleksnim podobnih je vgrajeno optično iskalo.

To v večini primerov ne pokriva enakega področja kot ga posname senzor. To je

velika pomanjkljivost, ki je odpravljena z elektronskim iskalom, ki pa ima izvrstno

možnost prikaza slike take, kot bo posneta. Resda je sprva elektronsko iskalo videti

nekvalitetno in štorasto, vendar je ravno zaradi realnega prikaza osvetlitve orodje, ki

zniža število neustrezno osvetljenih posnetkov skoraj na ničlo. Manjka mu le še

nekaj več ločljivosti, pa bi morda optično iskalo počasi izginilo v pozabo. Nekatera

optična, pa tudi feromagnetna iskala imajo vgrajeno kolesce za nastavitev dioptrije.5

Torej iskalo je majhno okence, v katerem fotograf vidi to, kar skozi objektiv vidi tipalo

fotoaparata in kar bo po pritisku na sprožilec na posnetku. Enostavnim iskalom

pravijo tudi kukalo. V iskalu po navadi vidimo tudi osnovne podatke o stanju

fotoaparata, recimo trenutno uporabljeni osvetlitveni čas in zaslonko.

4 Fotoaparat, Wikipedija; Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Fotoaparat. 5 Digitalna fotografija; Vir: http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/ Kamera/Fotoaparati/z_fotoaparat_ iskalo.html).

15

Zaslon LCD

V kompaktnih fotoaparatih je lahko LCD zaslon (angl. Liquid Crystal Display, zaslon

na tekoče kristale) edino iskalo, ki pa postaja zelo priljubljeno, saj fotoaparata ni

potrebno primakniti k očesu tako kot optično. LCD zaslon pokuri dosti električne

energije, zato se vse pogosteje pojavljajo fotoaparati z dodatnim optičnim iskalom.

Sodobni kompaktni fotoaparati, ki nimajo optičnega iskala, imajo vgrajen le velik LCD

zaslon, ki zelo dobro prikaže slikovni rez motiva. Dobro je, če je LCD zaslon zaščiten

s trdo plastiko in prekrit z antirefleksno prevleko.

LCD zaslon imajo vgrajen tudi vsi zrcalnorefleksni fotoaparati. Ker pri teh ne moremo

videti žive slike v trenutku proženja, so nujni za pregled posnete slike.6

Večina digitalnih fotoaparatov ima na torej na zadnjem delu ohišja LCD zaslon, s

katerim lahko pregledujemo že narejene posnetke, izbiramo različne nastavitve, med

fotografiranjem pa ga lahko uporabljamo tudi namesto iskala.

Pri nekaterih fotoaparatih je zaslon LCD mogoče premikati, kar je koristno zlasti pri

slikanju iz bolje nenavadnih položajev. Zasloni se ločijo po velikosti, in čeprav je

načeloma večji zaslon boljši od manjšega, to vpliv predvsem na udobnost rokovanja

s fotoapratom, ne pa tudi na kakovost posnetkov. Zasloni LCD se ločijo tudi po

kakovosti, kar je najopaznejše pri slikanju v jasnem sončnem vremenu, saj takrat

sliko na zaslonu včasih komaj razločimo. Nekateri fotoaparati imajo poleg večjega

barvnega zaslona LCD še manjši prikazovalnik, na katerem ves čas vidimo osnovne

podatke o stanju fotoaparata, recimo število posnetkov na pomnilniški kartici, kako

poln je akumulator in podobno.7

Bliskavica

Vgrajena bliskavica (fleš) omogoča fotografiranje slabše osvetljenih motivov. V

primerjavi z zunanjimi bliskovnimi enotami je razmeroma šibka in omogoča osvetlitev

predmetov, oddaljenih do 5 metrov.

Svetlobno tipalo

Svetlobno tipalo je elektronsko vezje z množico svetlobno občutljivih elementov, ki

svetlobno sliko spremeni v digitalni zapis. Število megapikslov nam pove, koliko

slikovnih točk ima tipalo. Več kot je megapikslov, večjo ločljivost bo imela fotografija.

6 Prav tam. 7 Pečenko N., 2005, str. 47.

16

Ločljivost fotografije je neločljivo povezana z njeno velikostjo. Ko fotografijo

povečamo, torej natisnemo na papir, nočemo na fotografiji videti pik, iz katerih je

sestavljena. To pomeni, da morajo biti dovolj majhne.

Pomembno je vedeti, da se razlike v ločljivosti pokažejo šele pri povečanju fotografij.

Dokler gledamo fotografijo na navadnem računalniškem zaslonu, razlike med

fotografijo, narejeno s fotoaparatom, ki ima eno samo megapiko, in tisto, posneto s

fotoaparatom, ki jih ima recimo 8, pravzaprav sploh ne boste videli.

Računalniški zaslon z ločljivostjo 1024 x 768 pik ima namreč vsega skupaj natanko

786.432 pik, torej približno 0,8 megapike. Toliko jih lahko hkrati vidimo, in če jih ima

fotografija več, je ali ne bomo videli cele na zaslonu ali pa ji bo računalniški program

samodejno zmanjšal ločljivost, seveda le začasno, dokler jo bo celo prikazoval na

zaslonu.

Ljubiteljski fotografi večino fotografij natisnejo na papir velikosti 15 x 10 cm. Pri 120

pikah na centimeter to pomeni, da jih je na tako veliki fotografiji 1800 x 1200 ali dobra

dva milijona. 2 megapiki torej. Če na tako velikost odtisnemo fotografijo s tremi ali

več megapikami, bo program za tiskanje ločljivosti samodejno zmanjšal, podobno

kakor pri prikazu na zaslonu monitorja. Razlike v ločljivosti med dvema in recimo

osmimi megapikami tako ponovno sploh ne bomo opazili, saj tistih dodatnih 6

milijonov pik na sliki, veliki 15 x 10 cm, preprosto ne bo. Razlike postanejo opazne

šele, če želimo imeti večjo fotografijo!8

Ločljivost posnetkov digitalnih fotoaparatov torej pove, iz koliko pikslov so sestavljene

fotografije. Običajno jo podajamo v megapikslih (1 megapiksel = 1 milijon pikslon). V

razvoju digitalnih fotoaparatov se je najhitreje povečalo število pikslov slikovnih

senzorjev. Več pikslov sestavlja sliko, večjo sliko lahko natisnemo in večja je tudi

velikost njene datoteke.

Vendar mišljenje, da kakovost fotoaparata preprosto določa število njegovih

megapikslov, je velika zmota. Čeprav visoka ločljivost doprinese k zagotavljanju

boljše kakovosti, ne smemo pozabiti na druge dejavnike, ki določajo končno kakovost

slike, npr. optika objektiva, slikovni senzor in procesor, itd. Pri zbiri fotoaparata je

torej treba poleg števila megapikslov upoštevati tudi kakovost drugih delov.

8 Prav tam, str. 21-23.

17

Ločljivost slik pa lahko spremenimo in jo optimalno prilagodimo različnim aplikacijam.

Za splet popolnoma zadošča ločljivost 72 dpi (pik na palec), medtem ko je za tiskanje

priporočljiva ločljivost 300 dpi.9

Zelo pomembno pa je razumevanje razlike med zaslonsko in tiskalno ločljivostjo. Sliki

ločljivosti 72 dpi in 300 dpi bi bile na računalniškem zaslonu videti enake, ker ima

zaslon ločljivost le 72 dpi. Če pa sliko z ločljivostjo 72 dpi natisnemo, ugotovimo, da

je nazobčena in nejasna, medtem ko je slika z ločljivostjo 300 dpi videti odlično.10

Ločljivost v

megapikah

Velikost

posnetka

v pikah

Fotografija

15 x 10 cm

Fotografija

18 x 13 cm

Fotografija

30 x 20 cm

Fotografija

40 x 30 cm

Največja

povečava pri

odlični

kakovosti (300

pik na palec /

dpi)

Največja

povečava pri še

sprejemljivi

kakovosti (150

pik na palec /

dpi)

1 1280 x

960

Še

sprejemljivo

Še

sprejemljivo Ni primerno Ni primerno 11 x 8 cm 22 x 16 cm

2 1600 x

1200 Primerno

Še

sprejemljivo Ni primerno Ni primerno 13 x 10 cm 27 x 20 cm

3 2048 x

1636 Primerno Primerno Še

sprejemljivo Ni primerno 18 x 13 cm 35 x 26 cm

4 2272 x

1704 Primerno Primerno Še

sprejemljivo Ni primerno 19 x 15 cm 38 x 29 cm

5 2592 x

1944 Primerno Primerno Še

sprejemljivo Še

sprejemljivo 22 x 16 cm 44 x 33 cm

6 2816 x

2112 Primerno Primerno Še

sprejemljivo Še

sprejemljivo 24 x 18 cm 48 x 36 cm

7 3072 x

2304 Primerno Primerno Primerno Še

sprejemljivo 26 x 20 cm 52 x 39 cm

8 3264 x

2444 Primerno Primerno Primerno Še

sprejemljivo 27 x 21 cm 55 x 41 cm

12 4048 x

3040 Primerno Primerno Primerno Primerno 33 x 26 cm 69 x 51 cm

Tabela 1: Primerjava ločljivosti digitalnih fotografi in velikosti, do katerih jih lahko povečamo (vir:

Pečenko N., 2005, str. 24).

9 Čeprav je priporočena ločljivost za tiskanje slik 300 dpi, lahko brez težav natisnemo tudi slike z nižjo ločljivostjo, ki so videti enako dobre. V bistvu lahko že z ločljivostjo med 200 in 250 dpi dosežemo zadovoljiv rezultat, kar še posebno pride prav, ko želimo natisniti večje slike. O kakovosti odtisa poleg ločljivosti odloča tudi kakovost in ostrina digitalne fotografije ter seveda zmogljivost tiskalnika in kakovost papirja. 10 Lezano D., 2009, str. 38-39.

18

Pomnilniški medij / Pomnilniška kartica

Ko motiv fotografiramo, moramo digitalni zapis shraniti za kasnejši ogled, tiskanje ali

obdelavo. Večina kompaktnih fotoaparatov ima majhen pomnilnik flash ki omogoča

pretvorbo surove slikovne datoteke v stisnjen format, najpogosteje JPEG, in

shranjevanje. Največja pomanjkljivost notranjega pomnilnika je v majhni kapaciteti,

zato ima fotoaparat ob strani tudi režo za spominske kartice. Izdelovalci digitalnih

fotoaparatov se odločajo za različne vrste pomnilniških kartic. Posnete digitalne

fotografije so shranjene na pomnilniški kartici ali v vgrajenem pomnilniku.

Sprožilec

Najpomembnejša in ponavadi tudi največja tipka na fotoaparati je sprožitev. S

pritiskom nanj namreč posnamemo fotografijo.

Krmilne tipke

Na ohišju fotoaparata se poleg sprožilca in drugih tipk nahajajo še t.i. krmilne tipke.

Omogočajo premikanje po zaslonu LCD.

Avdio-video in izhod USB

Video izhod, ki ga ima večina digitalnih fotoaparatov, omogoča prikazovanje

posnetkov na televiziji. Nekatere kamere imajo poleg video izhoda tudi avdio izhod, ki

omogoča predvajanje večpredstavnostnih posnetkov. Izhod USB s pomočjo

podatkovnega kabla omogoča povezavo z računalnikom (prenos slik).

Baterije in akumulatorji

Digitalni fotoaparati so življenjsko odvisni od električnega napajanja, torej od baterij in

akumulatorja. Izdelovalci se odločajo predvsem za dva osnovna pristopa. Nekateri

uporabljajo baterije oziroma akumulatorje običajno baterijske velikosti, največkrat

vrste AA ali AAA, drugi pa za posebej oblikovane akumulatorje. Vsak ima nekaj

prednosti in slabosti. Akumulatorji standardne velikosti so po navadi cenejši, saj

imamo pri nakupu precej večjo izbiro in se lahko odločimo za izdelke neodvisnih

izdelovalcev. Poleg tega so tudi precej bolj dostopni, saj jih najdemo v večini malce

bolje opremljenih trgovin, v skrajnem primeru pa lahko uporabljamo tudi navadne

baterije.

19

Posebej za fotoaparate oblikovani akumulatorji so po navadi zmogljivejši in

omogočajo izdelavo manjših fotoaparatov. Po navadi se tudi hitreje polnijo, so pa

zato dražji in jih kar v vsaki trgovini ne moremo kupiti.

Če ste skupaj z fotoaparatom dobili samo običajne alkalne baterije velikosti AA ali

AAA, se v takem primeru splača nakup akumulatorja in primeren polnilec za baterije.

Baterije se namreč izpraznijo precej hitreje kot akumulatorji, saj včasih zadoščajo za

smo nekaj deset posnetkov. Akumulatorji so resda nekajkrat dražji, a ker jih lahko

vsaj tisočkrat napolnimo, se hitro izkaže, da so neprimerno cenejši kot baterije.

Namesto baterij velikosti AA ali AAA večinoma uporabljamo enako velike nikelj-

metalhidridne akumulatorje, poznamo pa tudi 3-voltne litij-ionske akumulatorje CR-

V3. Ti so veliki kot 2 bateriji velikosti AA.

Poznamo pa tudi več vrst akumulatorjev. Nekoč priljubljeni nikelj-kamdijevi (NiCd) so

že zastareli in ne samo, da jih zaradi različnih pomanjkljivosti v fotoaparatih ne

uporabljamo več, ker onesnažujejo okolje, so v Evropski uniji celo prepovedani. V

fotoaparatih po navadi uporabljamo nikelj-metalhidridne (NiMH) ali še zmogljivejše

litij-ionske (Li-on) akumulatorje.

Slika 4: Zgradba zrcalno-refleksnega fotoaparata (vir: Pečenko N., 2005, str.21)

20

Slika 5: Zgradba kompaktnega digitačnega fotoaparata (Vir: Lezano D., 2009, str. 14.)

Slika 6: Zgradba kompaktnega digitačnega fotoaparata (Vir: Lezano D., 2009, str. 15.)

21

OSNOVNI FOTOGRAFSKI POJMI

Pri nakupu fotografskega aparata nam je v veliko pomoč, če vemo kaj pomenijo

fotografski pojmi saj tako tudi bolje vemo kakšen fotografski aparat si želimo in

kakšnega potrebujemo. To je seveda odvisno predvsem od koliko denarja smo

pripravljeni zapraviti, naše zahtevnosti in tega, zakaj bomo fotoaparat sploh

uporabljali oziroma kaj bomo z njim fotografirali. Če na primer ne mislimo slikati

predmetov zelo na daleč, ne potrebujemo velikega digitalnega zooma, če pa želimo

slikati v zelo kratkih intervalih, je bolje, da uporabimo aparat z manjšo ločljivostjo.

Poznavanje teh pojmov je torej pomembno, da vemo kaj kupujemo in nam tudi

pomaga oceniti, koliko bo aparat s takšnimi specifikacijami stal.

Osvetlitev

Tipalo digitalne fotoaparata ima omejeno svetlobno občutljivost. To pomeni, da mora

nanj pasti ravno prav svetlobe, da bo fotografija pravilno osvetljena. Če je svetlobe

premalo, bo slika pretemna, če je bo preveč, pa presvetla. Količino svetlobe, ki pade

na tipalo, uravnavamo z zaslonko in osvetlitvenim časom. Manj kot je na voljo

svetlobe, bolj mora biti zaslonka odprta in daljši osvetlitveni čas moramo uporabiti.

Osvetlitveni čas ali čas osvetlitve je čas, ko svetloba med zajemom fotografije pada

na tipalo. Čas, ko svetloba pada na tipalo, določa zaklop, elektronski in mehanski.

Kadar je svetlobe manj, mora biti zaklop odprt dlje časa, da bo do tipala prišlo dovolj

svetlobe za pravilno osvetljen posnetek. Kadar je svetlobe veliko, mora biti tipalo

osvetljeno samo kratek čas, sicer bo slika presvetla.

Od osvetlitvenega časa pa ni odvisna samo osvetljenost posnetka, ampak tudi

ostrina. Če je osvetlitveni čas predolg, bodo premikajoči se predmeti neostri, zato

hitreje kot se predmet premika, krajši osvetlitveni čas moramo uporabiti, če želimo da

bo slika ostra.

Zaslonka

Zaslonka je mehanična naprava, s katero ožimo in širimo odprtino objektiva ter s tem

uravnavamo količino svetlobe, ki pride skozi objektiv tipala. Sestavljena je iz

kovinskih ploščic, imenovanih diafragma. Velikost zaslonke nam pove F/število, ki

prav tako omogoča nadzor nad količino prepuščene svetlobe. Vrednosti F pomenijo

razmerje med goriščno razdaljo in premerom odprtine objektiva. Kadar je zaslonka

22

popolnoma odprta, je njena vrednost enaka svetlobni jakosti objektiva, lahko pa jo

tudi bolj zapremo in s tem zmanjšamo količino svetlobe, ki pade na tipalo.

Manjše kot je F/število, večja je zaslonka in zato posledično prepusti več svetlobe.

Večje kot je F/število, manjša je zaslonka in zato prepusti manj svetlobe. Najmanjšo

zaslonko imenujemo minimalna, največjo pa maksimalna zaslonka. Običajno si F7

števila sledijo v tem vrstnem redu: F/1.4; F/2; F/2.8; F/4; F/5.6; F/8; F/11; F/16.

Goriščna razdalja

Goriščna razdalja objektiva določa velikost predmeta na sliki. Goriščna razdalja nam

torej pove kakšen kot lahko zajamemo v sliko. Večja je, večji je predmet na sliki pri

enaki razdalji med snemalcem in predmetom. Objektiv ima v tem primeru manjši

slikovni kot, torej dobimo ožji izrez motiva na sliki. Širokokotni objektiv, zajame širše

območje v naravi pri isti predmetni razdalji, zato so predmeti na sliki manjši. Ta

dejstva in pa uporaba ustrezne zaslonke nam omogočajo določanje globinske ostrine

in ustrezne kompozicije slike (ubrana razporeditev predmetov in oseb na posnetku).

Goriščno razdaljo izražamo glede na 35 mm film. Majhna goriščna razdalja pomeni

širok kot, velika pa ozek kot. Pri večini fotografskih aparatov je najmanjša goriščna

razdalja enaka 35 mm. Nekateri fotografski aparati imajo samo eno goriščno razdaljo,

pri drugih pa se jo da spreminjati. To spreminjanje goriščne razdalje imenujemo

zoomiranje. Tako lahko, če poznamo največjo in najmanjšo goriščno razdaljo

izračunamo zoom aparata. To storimo tako da največjo možno goriščno razdaljo

delimo z najmanjšo možno goriščno razdaljo. Če ima aparat recimo največjo goriščno

razdaljo 70 mm in najmanjšo 35 mm je zoom tega aparata 70 : 35 = 2-kratni zoom.

Ostrina

Naloga objektiva je preslikava slike iz narave na tipalo. Pri tem je pomembno, kako

oddaljen je od objektiva predmet, ki bi ga radi slikali. Slika bo namreč ostra samo, če

bo objektiv v natančno določeni oddaljenosti od tipala. Če se spremeni razdalja od

predmeta, ki ga slikamo, moramo spremeniti tudi razdaljo objektiva do tipala. Temu

premikanju objektiva pravimo ostrenje ali fokusiranje.

Razdaljo objektiva do tipala moramo torej prilagoditi oddaljenosti predmeta od

objektiva. Če pa sta na fotografiji dva različno oddaljena predmeta in če sta razdalji

preveč različni se bomo morali sprijazniti s tem, da bo oster lahko samo en predmet,

včasih pa nam pti tem pomaga tako imenovana globinska ostrina. Objektivi namreč

23

ne izostrijo samo predmetov v čisto določeni oddaljenosti, temveč v ožjem ali širšem

pasu, ki mu pravilno pravimo globinska ostrina.

Globinska ostrina (področje v katerem bodo predmeti ostri) je odvisna od goriščne

razdalje objektiva, oddaljenosti predmetov, ki jih slikamo, ter uporabljene zaslonke.

Daljša kot je goriščna razdalja, bliže so predmeti in bolj kot je zaslonka odprta,

manjša je globinska ostrina.

Globinska ostrina nam torej pove kako je slika ostra glede na točko, ki jo izostrimo

oziroma fokusirno točko. Odvisna je od oddaljenosti predmeta, goriščne razdalje in

velikosti zaslonke.

Svetlobna občutljivost tipala

Tako kot pri klasični fotografiji lahko pri digitalnem fotoaparatu spreminjamo

občutljivost tipala. Svetlobno občutljivost označujemo z vrednostjo ISO (npr. ISO 100,

200, 400, ..) in večja kot je številka, bolj občutljivo je tipalo. To pomeni, da lahko

slikamo v slabših svetlobnih razmerah in uporabljamo krajše osvetlitvene čase ter

bolj zaprte zaslonke.

ISO predstavlja občutljivost senzorja na svetlobo. Izraža se z ISO številom.

Občutljivost je premo sorazmerna z ISO številom(2-krat večje ISO število pomeni 2-

krat večjo občutljivost). Osnovna občutljivost senzorja na svetlobo je 100, lahko pa je

tudi do 3600 in več. Večje kot je ISO število, bolj moramo paziti na to kako močna je

svetloba, sicer bo slika presvetla. Ni priporočljivo če je ISO prevelik, saj bo slabša

kvaliteta slike. Prednost večjega ISO-ta pa je predvsem v slikanju notranjih prostorov

z malo osvetlitve oziroma šibkim virom svetlobe. Prav pride tudi takrat, kadar nam ni

dovoljena uporaba bliskavice(muzeji, razstave,…) ali pa nima pravega učinka.

Digitalni šum

Digitalni šum na digitalni fotografiji je videti podobno kakor zrnatost na klasični

fotografiji. Opazen je kot naključno razporejene in obarvane pike, najopaznejši pa je

na površinah, ki bi sicer morale biti povsem enakomerno obarvane, recimo na

jasnem nebu. Zaradi digitalnega šuma je posnetek manj oster, saj se v njem lahko

izgubijo nekatere podrobnosti.

Šum nastane zaradi nepopolnosti svetlobno občutljivi elementov tipala. Fotoni, ki

padejo na posamezen element, sprostijo določeno količino elektronov, ki pa ni vedno

24

popolnoma enaka, poleg tega pa se včasih kakšen elektron sproti, tudi če na

posamezen element tipala svetloba sploh ne pade.

Virov digitalnega šuma je več, največ pa ga bomo pridelali z daljšimi osvetlitvenimi

časi in večjo svetlobno občutljivostjo tipal. Enostavni fotoaparati z majhnimi svetlobno

občutljivimi elementi na tipalih so precej bolj »šumeči«, kakor zrcalno-refleksni modeli

z večjimi elementi.

Kako moteč bo digitalni šum, je odvisno predvsem od velikosti digitalne fotografije.

Pri 15 x 10 cm veliki fotografiji ga ponavadi sploh ne bomo opazili, če bomo

fotografijo povečali recimo na 30 x 20 cm, pa bo verjetno že precej opaznejši.

Digitalni šum pogosto ni enako izražen pri vseh barvah in je ponavadi izrazitejši pri

modri in redi, zato je tudi od posameznega motiva odvisno, kako moteč bo.

Barva svetlobe

Barva svetlobe je odvisna od barve svetlobe, s katero so obsijani. Če z rdečo lučjo

posvetimo na kos belega papirja, ne bo več bel, temveč rdečkast. In taki primerov je

zelo veliko.

Ker bi na fotografiji vedno radi videli naravne barve ne glede na to, kakšno svetlobo

so predmeti na sliki obsijani, se mora tipalo CCD ali CMOS v fotoaparatu prilagoditi

barvi svetlobe. V nasprotnem primeru bi namreč list belega papirja ne bi bil bel,

temveč rdečkast, modrikast ali zelenkast, odvisno od svetlobe, pri kateri bi ga slikali,

podobno pa bi se spreminjale tudi vse druge barve na fotografiji.

V fotoaparatu vgrajena avtomatika se barvi svetlobe samodejno prilagodi, zato

fotografu na to največkrat ni treba posebej paziti. Vendar se včasih zgodi, da

elektronika svojega dela ne opravi najbolje in se iz tega ali onega vzroka ne prilagodi

dobr barvi svetlobe. To se največkrat zgodi takrat, ko slikamo v umetno osvetljenih

prostorih ali recimo ob tabornem ognju. V takšnih primerih belino izberemo ročno.11

Ločljivost

Predstavlja število točk, iz katerih je sestavljena digitalna slika. Načeloma je bolje čim

več, vendar je pri večjem številu lahko problematičen čas shranjevanja. Ločljivost se

meri kot število pik na dolžinsko enoto. Običajno je to število pik na inč (dots per inch)

- dpi, pikslov na inč (pixel per inch) - ppi in črt na inč (lines per inch) - lpi. Zadnja

11 Pečenko N., 2005, str. 79 – 90.

25

enota se uporablja za tiskalnike. Pri digitalnih fotoaparatih se je uveljavil tudi izraz

'megapixel', ki pomeni število pik v milijonih. 5 Mp pomeni torej 5000000 pik. Oglejmo

si nekaj dimenzij na desni sliki - relacije so izračunane za 5 megapikselno sliko.

Senzor potrošniškega digitalnega fotoaparata meri le dobrih 5 mm po širini in malo

več po dolžino. S tako majceno napravico se posname v primeru petih megapik

približno 2000 pik po širini in 2600 pik po dolžini slike. Če to natisnemo na papir s

tiskarsko gostoto 300 pik na colo, nastane 217 x 152 milimetrov velika, zelo

kvalitetna slika. Če bi taisto datoteko natisnili z ekransko gostoto na papir, bi iz

tiskalnika prilezlo celih šestnajst strani.

Optični in digitalni zoom

Optični zoom nam pove, kolikokrat lahko sliko povečamo, brez da bi pri tem izgubili

kvaliteto slike.

Digitalni zoom je zelo podoben optičnemu zoom-u, le da je pri digitalnem zoom-u

ločljivost obratno sorazmerna z zoomom. Digitalni zoom lahko izračunamo s pomočjo

goriščnih razdalj. Večina fotoaparatov ima do 10-kraten zoom. Pri digitalnem zoom-u

pri vsakem približevanju pada kvaliteta slike.

Makro način

Makro način pomeni slikanje od (zelo) blizu. Ta vrsta fotografije je precej zahtevna.

Za njeno izvedbo potrebujete makro objektiv, kateri je sposoben ostrit sliko na zelo

kratki razdalji. Ti objektivi so ponavadi zelo dragi, obstaja cenejša izvedba s predlečo

na klasičnem objektivu, vendar pa rezultati niso primerljivi.

26

VIRI IN LITERATURA:

• Intihar Matjažm Priročnik digitalna fotografija, Comtron d.o.o., Ljubljana 2007.

• Joinson Daniel, 1010 čudoviti izdelek, ki ga omogoča digitalna kamera,

Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 2007.

• Lezano Diniel, Biblija digitalna fotografije, Tehniška založba Slovenije,

Ljubljana 2009.

• Pečenko Nikolaj Fotografirajmo digitalno, Pasadena, Ljubljana 2005.

• Fotoaparat, Wikipedija; http://sl.wikipedia.org/wiki/Fotoaparat.

• Digitalna fotografija; http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography.

Projekt CVŽU Pomurje financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (85%) ter Ministrstvo za šolstvo in šport (15%). Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa

razvoja človeških virov, za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti

sistemov izobraževanja in usposabljanja.

27