Upload
trinhkiet
View
212
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
KURIKUL
KNJIŽNI�NO INFORMACIJSKO
ZNANJE Gimnazija
Splošna, klasi�na, strokovna gimnazija
2
KURIKUL
KNJIŽNI�NO INFORMACIJSKO ZNANJE
Gimnazija; Splošna, klasi�na, strokovna gimnazija
Predmetna komisija:
Majda Steinbuch, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, predsednica
Alja Bratuša, Osnovna šola Polzela, �lanica
Romana Fekonja, II. gimnazija Maribor, �lanica
dr. Silva Novljan, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, �lanica
Pri posodabljanju kurikula Knjižni�no informacijsko znanje je predmetna komisija za
posodabljanje u�nega na�rta izhajala iz obstoje�ega programa za medpredmetno podro�je
Knjižni�na informacijska znanja: cilji in vsebine za gimnazije iz leta 2000.
Recenzentki:
Natalija Mikuleti�, Srednja šola Sre�ka Kosovela Sežana
dr. Maja Žumer, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo,
informacijsko znanost in knjigarstvo
Uredila: Nataša Purkat
Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008.
3
Kazalo
1 ŠOLSKA KNJIŽNICA V KURIKULU .............................................................................. 4
1.1 Splošni cilji in klju�ne kompetence.................................................................................. 5
2 KNJIŽNI�NO INFORMACIJSKO ZNANJE................................................................... 6
2.1 Opredelitev kroskurikularne teme .................................................................................... 7
2.1.1 Splošni cilji in kompetence...................................................................................... 7
2.1.2 Namen programa knjižni�no informacijsko znanje ................................................. 9
3 CILJI IN VSEBINE .............................................................................................................. 9
3.1 Specifi�ni cilji in vsebine ............................................................................................... 10
4 PRI�AKOVANI DOSEŽKI............................................................................................... 16
5 MEDPREDMETNE POVEZAVE..................................................................................... 17
6 DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA ....................................................................................... 18
7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV......................................................................................... 22
4
1 ŠOLSKA KNJIŽNICA V KURIKULU
Temelj šolske knjižnice sta usposobljen knjižni�ar in organizirana zbirka knjižni�nega gradiva
in informacij za pou�evanje in u�enje, ki jo potrebujejo u�enci, u�itelji in drugi strokovni
delavci. Zbirko dopolnjujejo razli�ni pripomo�ki in oprema za pridobivanje in uporabo
informacij, šolski knjižni�ar pa organizira knjižni�no dejavnost tako, da podpira u�enje v
okviru pedagoških ciljev šole.
Šolska knjižnica deluje v kurikulu kot celota. S knjižni�nimi storitvami omogo�a in podpira
u�enje in pou�evanje, s programom knjižni�no informacijsko znanje, ki ga uvrš�amo med
kroskurikularne teme, pa dijake navaja na samostojno u�enje. Šolska knjižnica v kurikulu
predstavlja odprto informacijsko u�no okolje, ki omogo�a:
- u�enje in pou�evanje ter njuno fleksibilno prilagajanje potrebam posameznika in skupin;
- razvijanje metod pou�evanja in u�enja (sodelovalno u�enje, projektno in raziskovalno
u�enje, reševanje problemov, timsko pou�evanje …);
- medkulturnost z vsebino knjižni�ne zbirke in njeno dostopnostjo (dostopna je vsem
u�encem ne glede na starost, jezik, kulturo, vklju�no z u�enci s posebnimi potrebami);
- skupno doseganje ciljev: ciljev posameznih predmetov in ciljev kroskurikularne teme;
- upravljanje z informacijami;
- seznanjanje z informacijsko komunikacijsko tehnologijo;
- razvijanje pismenosti, še posebej branja, pisanja in razvijanje bralne kulture;
- sodelovanje s starši, splošno knjižnico in drugimi dejavniki zunaj šolskega okolja.
V posodobljenem programu knjižni�nega informacijskega znanja smo poudarili cilje, ki
dijaku pomagajo dose�i klju�ne kompetence in jih lahko šola doseže s pomo�jo knjižni�nega
programa, in naloge, ki jih morata za dosego ciljev skupaj opraviti u�itelj in knjižni�ar kot
obvezno, na�rtno in sistemati�no bibliopedagoško delo. Knjižni�arjevo samostojno
bibliopedagoško delo s skupinami je namenjeno spoznavanju ciljev in vsebin iz programa
knjižni�nega informacijskega znanja, motiviranju u�encev za uporabo knjižnice, njenega
gradiva in informacijskih virov ter razvijanju branja in bralne kulture. Bibliopedagoške so
tudi vse njegove storitve za posameznega uporabnika knjižnice, ko ob svetovanju in pomo�i
dijaka usmerja pri samostojnem odlo�anju za izbiro in uporabo knjižni�nega gradiva in
informacijskih virov.
5
1.1 SPLOŠNI CILJI IN KLJU�NE KOMPETENCE
Dijaki razvijajo sposobnosti in veš�ine za samostojno uporabo knjižnice in informacijskih
virov.
Spoznavajo in uporabljajo:
- Strategije pridobivanja informacij in razreševanja problema.
- Tiskane in netiskane publikacije, njihove zna�ilnosti in namen.
- Lokacije informacij (možnosti teko�ega informiranja o publikacijah, možnosti za
teko�e seznanjanje z novostmi v skladu z interesi – knjižnice – posebne informacijske
službe).
- Organizacijo informacij, vire za splošno, specialno in teko�e informiranje (referen�na
literatura – periodika – katalogi, sistemi za iskanje informacij v elektronskih
podatkovnih zbirkah).
- Informacijsko tehnologijo kot pomembno orodje.
Šolska knjižnica s svojimi storitvami in programom knjižni�nega informacijskega znanja pri
dijakih razvija klju�ne kompetence:
- Sporazumevanje v maternem jeziku
Dijak pri uporabi knjižni�nega gradiva in drugih informacijskih virih razvija sporazumevalne
zmožnosti v materinš�ini. Bere leposlovno in strokovno gradivo, razvija pismenost in se
pogovarja o prebranem. Razvija vedenje o pomenu knjižnic za ohranjanje slovenske pisne
dediš�ine.
- Sporazumevanje v tujem jeziku
Dijak s pomo�jo tujejezi�nih slovarjev, priro�nikov, knjig, periodike in drugega gradiva, ki je
del knjižni�ne zbirke, razvija znanje tujih jezikov. Samostojno uporablja knjižni�no gradivo v
tujih jezikih, uporablja tuj jezik pri poizvedovanju po podatkih in informacijah na spletu, pri
uporabi spletnih strani tujih knjižnic, v podatkovnih zbirkah in elektronskih publikacijah.
- Matemati�na kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji
Dijak s sprejemanjem matemati�nih in drugih strokovnih besedil, ki vsebujejo osnovna na�ela
naravnega sveta, razvija razumevanje in zmožnost logi�ne in prostorske predstavljivosti.
Uporablja knjižni�ni prostor s postavitvijo gradiva in posami�ne predele knjižnice. Ubeseduje
števil�ne podatke, ko npr. uporablja in razume sistematiko znanosti in univerzalno decimalno
6
klasifikacijo. Spoznava funkcije sistema, ko iš�e informacije, pri poizvedovanju po
informacijah in uporabi katalogov pa uporablja razli�ne logi�ne strategije.
- Digitalna pismenost
Dijak razvija informacijsko pismenost in uporablja informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo, pridobiva gradivo in informacije, uporablja informacije iz razli�nih elektronskih
virov, usposablja se za delo z viri.
- U�enje u�enja
Dijak v knjižnici nadgrajuje u�ni proces iz razreda ali vsakdanjega življenja in si z
informacijami gradi lastno znanje. S knjižni�nim gradivom in drugimi informacijskimi viri
spodbuja svojo radovednost in raziskovanje. Pri tem uporablja in razvija razli�ne tehnike
branja, pisanja, pogovarjanja in poslušanja ter strategije za delo s sodobno tehnologijo in delo
z viri.
- Socialne in državljanske kompetence
Dijak se kot uporabnik knjižnice sre�uje z razli�nimi skupinami uporabnikov in s tem razvija
sodelovalne in socialne zmožnosti, kar prenaša tudi na osebno raven in v družbo. Spoznava
zna�ilnosti virtualnih skupnosti. Upošteva dogovorjena pravila obnašanja in etiko uporabe
knjižni�nega gradiva ter avtorskih pravic.
- Samoiniciativnost in podjetnost
Dijak razvija samozavest, samoiniciativnost in odgovornost za znanje, ki ga gradi z iskanjem,
poizvedovanjem in uporabo informacij. Zna samostojno uporabljati knjižnico in informacijske
vire in informacije, s katerimi rešuje probleme, je aktiven in ustvarjalen.
- Kulturna zavest in izražanje
Dijak gradi �ustvene, moralne in eti�ne vrednote, ki jih spoznava in odkriva s pomo�jo
knjižni�nega gradiva in sodelovanja z drugimi uporabniki knjižnice. Pozna pomen knjižnic za
razvijanje znanja, za aktivno delovanje v družbi, ohranjanje kulturne dediš�ine, za
ve�kulturnost, ustvarjanje in svobodo izražanja.
2 KNJIŽNI�NO INFORMACIJSKO ZNANJE
Knjižni�no informacijsko znanje je splošno znanje o informacijskih virih, njihovi izbiri in
uporabi za dolo�ene namene. Dijaki ga usvojijo do nivoja, ki jim omogo�a samostojno
pridobivanje in uporabo informacij tudi po kon�anem formalnem izobraževanju, ne glede na
to, katero stopnjo šole so kon�ali. Cilji s predlaganimi vsebinami opredeljujejo nivo
7
informacijske pismenosti, ki naj bi ga obvladal vsak prebivalec za vstop v svet informacij in
možnosti za njeno razvijanje. Pomembni sestavni del je tudi knjižni�ni sistem z vrstami
knjižnic, ki omogo�ajo aktivno vklju�evanje v vseživljenjsko izobraževanje, družbeno
dogajanje v skladu z zahtevami družbe in lastnimi interesi.
2.1 OPREDELITEV KROSKURIKULARNE TEME
Knjižni�no informacijsko znanje je kroskurikularna tema, ki pri doseganju ciljev uporablja
zna�ilnosti informacij s posameznih predmetnih podro�ij. Zajema vse elemente informacijske
pismenosti in poudarja uporabo knjižnice in z njeno pomo�jo dosegljivih informacijskih
virov, posredovanih tudi s sodobno ra�unalniško in komunikacijsko tehnologijo, za
razreševanje problemov razli�nih vsebin in zahtevnosti. Tako poleg klju�nih kompetenc
šolska knjižnica v kurikulu s programom knjižni�no informacijsko znanje u�encem razvija
kompetence na treh klju�nih podro�jih: branje, informacijska pismenost in u�enje, in jim
pomaga dosegati postavljene cilje.
2.1.1 Splošni cilji in kompetence
Poleg klju�nih kompetenc šolska knjižnica v kurikulu s programom knjižni�no informacijsko
znanje razvija kompetence na treh klju�nih podro�jih: branje, informacijska pismenost in
u�enje, in jim pomaga dosegati postavljene cilje.
Branje:1
Dijaki napredujejo v razvijanju bralne sposobnosti, razvijajo bralne strategije, navade in
razumejo ter sprejemajo pomen branja leposlovja, informativnih in strokovnih vsebin.
Ob koncu srednje šole dijaki:
- poslušano in prebrano kriti�no vrednotijo,
- pri tvorjenju pisnih besedil in branju izberejo u�inkovite pisne ali bralne strategije,
- tvorijo govorna in pisna besedila glede na razli�ne okoliš�ine, teme in namene,
- obvladajo samostojno delo z besedili (raz�lenjevanje, razumevanje, tvorjenje),
- prepoznavajo sporo�ilnost besedil v razli�nih medijih,
1 Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. http://pismenost.acs.si/projekti/komisija
8
- samostojno izberejo, uporabijo in predstavijo informacije v razli�nih življenjskih
okoliš�inah.
Informacijska pismenost:
Ob zaklju�ku šolanja2 so dijaki usposobljeni za opredeljevanje problemov, pridobivanje,
ovrednotenje in uporabo informacij za njegovo razrešitev:
- Zaznajo problem.
- Znajo opredeliti problem.
- Poznajo možne informacijske vire in znajo izbrati primernega.
- Uspešno pridobijo primerne vrste informacijskih virov.
- Kriti�no ovrednotijo pridobljene informacije.
- U�inkovito in ustvarjalno uporabijo informacije.
- Uporabljajo ustrezne elemente za ocenjevanje dela.
- Razumejo gospodarski, kulturni, zakonski in družbeni pomen informacij, jih sprejemajo
kot temelj vseživljenjskega u�enja in jih uporabljajo eti�no in zakonito.
U�enje:
Dijaki znajo uporabljati informacijski proces pri u�enju, znajo uporabljati informacijske vire
razli�nih oblik za pridobivanje idej, za samostojno u�enje in znajo izbrati primerno strategijo
za obvladovanje virov v skladu z namenom in naravo u�nega problema.
Znajo:
- umestiti svoj predmet raziskovanja v strokovno podro�je, dolo�iti medpredmetne
povezave in izhodiš�e obravnave,
- izbrati primerne vrste in koli�ino informacijskih virov za rešitev raziskovalnega, u�nega
problema,
- uporabljati sekundarne vire,
- izbrati primerne bralne strategije za pridobivanje informacij,
- najti in uporabiti primerne tehnike u�enja s tiskanimi in drugimi viri,
- izbrati primerno neknjižno gradivo in elektronske vire,
- izbrati primerno obliko predstavitve rešitve problema,
- ovrednotiti svoje delo in dosežek, 2 Med cilji izobraževanja v Sloveniji so cilji, ki zagotavljajo razvoj posameznika in tudi spodbujanje
vseživljenjskega u�enja (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2. �len)
9
- uporabiti obstoje�e znanje za tvorjenje novega.
Ta prispevek zagotavlja, da bodo dijaki ob koncu šole pridobili znanje za razreševanje
raznolikih problemov in vedenje, da je rešitev vsakega problema odvisna od procesa
informiranja, strategije pridobivanja informacij in od pravih podatkov in informacij in njihove
eti�ne rabe. Osnova za to pa je razvita pismenost.
2.1.2 Namen programa knjižni�no informacijsko znanje
Izhodiš�e za program knjižni�no informacijsko znanje so cilji šole, namen pa predvsem
u�inkovito in uspešno doseganje ciljev na podro�ju opismenjevanja in u�enja. Vklju�uje
razvijanje vseh vrst pismenosti, še posebej pa informacijsko pismenost kot sposobnost
opredelitve informacijske potrebe, pridobivanja, razumevanja, vrednotenja in uporabe
informacij iz razli�nih virov, ki dobiva klju�no vlogo v življenju posameznika in družbenih
skupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe
po informaciji pa neobhodne. Zato je v programu poudarjena raba knjižni�nega gradiva,
informacijskih virov in profesionalnega znanja knjižni�nega osebja v izobraževalnem procesu
(pri pouku obveznih in izbirnih predmetov, v dnevih dejavnosti, obveznih izbirnih vsebinah,
interesnih dejavnostih) za razvijanje te spodobnosti in spretnosti za samostojno u�enje,
dejavno preživljanje prostega �asa, tudi z leposlovnim in strokovnim gradivom, osebnostno
rast in delovanje u�encev.
3 CILJI IN VSEBINE
Dijaki s programom knjižni�no informacijsko znanje in uporabo knjižnice razvijajo:
- sposobnosti za branje, pisanje, poslušanje, govor, opazovanje in risanje, ra�unanje,
- kognitivne strategije za selekcijo, pridobitev, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno
rabo ter predstavitev informacij na vseh ravneh in podro�jih,
- sposobnosti za u�inkovito reševanje problemov, od zavedanja problema, analiziranja
informacijske potrebe in oblikovanja vprašanja, izbire vira informacij, pridobitve in izbora
informacij do njihove uporabe, komuniciranja in ovrednotenja.
10
Dijaki kot uporabniki knjižnice spoznavajo in uporabljajo sistemati�no in funkcionalno v
povezavi z obravnavanimi izobraževalnimi temami naslednje vsebine:
- Možnosti informiranja o publikacijah kot virih informacij.
- Organizacijo informacije. Razumejo, da je najdenje specifi�ne informacije odvisna od
vprašanja in izbora iskalne strategije. Spoznajo informacijske vire za splošno, specialno in
teko�e informiranje.
- Vrste informacijskih virov po obliki, namembnosti in vsebini ter njihovo strukturo. Znajo
odgovoriti na vprašanje, kakšne vrste je dokument, komu je namenjen, katero temo
obravnava, kaj ho�e kot celota povedati, na katere dele je razdeljen in kateri so glavni
problemi, ki jih avtor obravnava.
- Spreminjanje znanja in tehnologije. Vedo, da se v procesih informiranja spreminja tudi
oblika informacijskih virov , reprodukcijska, ra�unalniška ter komunikacijska tehnologija
za vseživljenjsko u�enje.
- Aktivno uporabo knjižnice za vseživljenjsko u�enje in za ustvarjalno preživljanje prostega
�asa z izbranimi strategijami pridobivanja informacij in razreševanjem problema.
3.1 SPECIFI�NI CILJI IN VSEBINE
SPECIFI�NI CILJI
Dijaki:
VSEBINE
UPORABLJAJO KNJIŽNICE IN NAMENU
USTREZEN VIR ZA TEKO�E INFORMIRANJE O
PUBLIKACIJAH.
Dijaki:
MOŽNOSTI INFORMIRANJA O
PUBLIKACIJAH
KOT VIRIH INFORMACIJ
Uporabljajo namenu primeren vir informacij o
publikacijah.
Založbe
Knjigarne
Knjižni sejmi
Založniški in drugi posebni katalogi
Recenzije
Prireditve
Uporabljajo knjižnice in njihove možnosti v skladu z Organizacija, storitve in poslovanje
11
naravo svojega problema in interesa.
knjižnice
Razlikujejo vrste knjižnic in jih uporabljajo v skladu z
njihovim namenom.
Šolske knjižnice
Splošne knjižnice
Visokošolske knjižnice
Specialne knjižnice
Narodna knjižnica
Znajo uporabljati knjižni�no gradivo in informacijske
vire za teko�e informiranje.
Katalogi
Bibliografije
Signalne informacije
Seznami periodi�nih publikacij
Razumejo razvrstitev knjižni�nega gradiva, klasifikacijo
in proces kroženja, splošno dostopnost informacij in
obvladajo samostojno pridobivanje informacij.
Sistem strokovne ureditve knjižnice
Iskanje in poizvedovanje
Spoznajo specializirane informacijske službe, povezavo s
knjižni�nim informacijskim sistemom in jih namenu
ustrezno uporabljajo.
Arhivi, statisti�ni uradi, muzejske zbirke,
galerije, inštituti, upravne službe
LO�IJO IN IZBEREJO PRIMERNE
INFORMACIJSKE VIRE ZA OPREDELJENO
POTREBO.
Dijaki:
INFORMACIJA
ORGANIZACIJA INFORMACIJ
INFORMACIJSKI VIRI ZA
SPLOŠNO, SPECIALNO IN
TEKO�E INFORMIRANJE
Uporabljajo katalog kot temeljni informacijski vir o
fizi�ni prisotnosti knjižni�nega gradiva.
Uporabljajo ustrezno iskalno strategijo za konkretni
informacijski problem.
Lo�ijo iskanje znanega gradiva od iskanja na temo.
Razumejo razliko med poizvedovanjem in brskanjem.
Bibliografski opis.
Zna�nica, geslo, vrstilec
Krnjenje, uporaba indeksov, izvle�kov
Pridobijo knjižni�no gradivo z uporabo postavitvene
oznake.
Signatura
12
Uporabljajo sekundarne elektronske informacijske vire.
Uporabljajo primarne elektronske vire.
Bibliografske zbirke podatkov: vzajemni
katalog, lokalni katalogi, tuji katalogi,
bibliografije,
podatkovne zbirke z izvle�ki in kazali
Spletni iskalniki, zbirke s celotnimi
besedili
Znajo ovrednotiti klasi�ne vire za podatkovno,
bibliografsko in posredovalno informiranje.
Znajo vire potrebi primerno izbrati, samostojno
uporabiti in navajati.
Lo�ijo primarne, sekundarne in terciarne vire, splošne
in specialne.
Spoznajo spreminjanje informacijskega zapisa o isti
stvari, od splošnega, poenostavljenega opisa do
zgoš�enega. Ugotovijo podobnosti in razlike.
Elementi predstavitve sporo�ila: oblika,
namen, na�in predstavitve, ureditev in
uporaba, zanesljivost, aktualnost in
objektivnost
Kontrolirani slovarji
Klju�ne besede, gesla, citiranje,
navajanje virov
Primarni, sekundarni in terciarni vir,
splošni in specialni viri.
Spreminjanje zapisa od splošnega do
posebnega
Najdejo podatke o javni ustanovi, društvu, poslovni
organizaciji ali podatke o zanje pomembnih
posameznikih.
Adresarji, imeniki
Najdejo faktografske informacije iz ve�je koli�ine
zbranih podatkov po posameznih podro�jih ali �asovnih
obdobjih.
Vrstne publikacije: almanahi, koledarji,
priro�niki, letopisi
Najdejo faktografske in opisne biografske podatke o
posameznikih iz razli�nih podro�ij, �asovnih obdobij in
dežel.
Direktni in indirektni biografski viri
13
Najdejo definicijo besede, pravilno pisavo in izgovorjavo
besede, etimologijo besede.
Vrste in sestava slovarjev (opisni,
predpisni, tujejezi�ni, slovarji tujk,
kratic)
Strokovni slovarji
Etimološki, nare�ni, slengovski slovarji,
slovarji sinonimov
Uporabljajo enciklopedije in leksikone kot vir podatkov
za hitro informiranje o ljudeh, mestih, stvareh,
dogodkih in procesih.
Poznajo in znajo namenu ustrezno uporabljati splošne
in specialne enciklopedije in leksikone.
Vrste, razvoj, ureditev enciklopedij,
uporaba kazal, na�in pisanja informacij,
pomen za u�enje
Uporabljajo zemljevide za pridobitev informacije o legi
krajev, klimatskih, gospodarskih, politi�nih, turisti�nih
in drugih posebnostih, o zgodovinskem dogajanju in
na�rtovanem spreminjanju.
Znajo analizirati vpliv okolja na razvoj kulture in
izbrati geografski vir po merilu in projekciji, barvi in
simbolih, kazalih, strokovnosti in veljavnosti.
Kartografski prikazi: zemljevidi, na�rti,
atlasi, zgodovinski atlasi, globusi,
geografski slovarji, krajevni imeniki,
vodniki ...
Poznajo bibliografije kot vire, ki ponujajo odgovore na
vprašanja, ali obstaja dolo�ena publikacija/publikacije
na dolo�eno temo, kdaj so izšle.
Lo�ijo vrste bibliografij, jih znajo namenu ustrezno
izbrati in se znajdejo v ureditvi.
Vrste bibliografij: splošne, nacionalne,
krajevne, strokovne, tematske
Priporo�ilne: založniške, knjige v tisku
Retrospektivne, teko�e, kumulativne
Analiti�ne, anotirane
Bibliografije bibliografij
Uporabljajo kazala in izvle�ke za pridobitev informacije
o tem, kdaj in kje je bilo objavljeno dolo�eno delo.
Kazala in izvle�ki periodi�nih publikacij,
informativni bilteni, citatna kazala
Poznajo informacije javnega zna�aja: uradne
dokumente, pravne vire in vire statisti�nih podatkov,
obrazcev, njihovo ureditev in rabo.
Zakoni, predpisi, statisti�ni bilteni,
letopisi, tabele, normativni dokumenti,
standardi, na�rti, diagrami, shematski
prikazi, numeri�ne tabele
14
Uporabljajo periodi�ne publikacije za seznanjanje s
sodobnimi dognanji in teko�im dogajanjem o dolo�enem
predmetu, osebi ali dogodku.
Razlikujejo in uporabljajo informacije iz razli�nih
periodi�nih publikacij.
Razlikujejo dejstva in mnenja, berejo kriti�no in
prepoznajo argumentiranost, protislovje, predsodke,
propagando, senzacionalizem.
Vrste periodi�nih publikacij po
strokovnosti in namembnosti (splošne,
strokovne, znanstvene, poljudne,
zabavne)
�asnik, �asopisi
Spreminjanje enakega sporo�ila v
periodi�nih publikacijah
Poznajo ureditev periodi�nih publikacij.
Razlikujejo prispevke.
Obvladajo navajanje podatkov za dolo�eno periodi�no
publikacijo ali �lanek v njej.
Kazalo, kolofon
�lanek, poro�ilo, mnenje, polemika,
kritika, diskusija, navodila, intervju
Avtorstvo, naslov, klju�ne besede,
opombe, citiranje, navajanje literature:
naslov periodi�ne publikacije, izdajatelj,
urednik, letnik, letnica, številka, strani
ZNAJO IZBRATI INFORMACIJSKI VIR GLEDE NA
HITROST, NATAN�NOST, NAZORNOST
POSREDOVANJA INFORMACIJE IN GLEDE NA
SVOJO POTREBO IN NJIM NAJUSTREZNEJŠI
NA�IN SPREJEMANJA SPORO�IL.
Dijaki:
VRSTE INFORMACIJSKIH VIROV
PO OBLIKI, NAMEMBNOSTI IN
VSEBINI TER NJIHOVA
STRUKTURA
Znajo uporabljati bibliografske podatke in druge
informacije za izbor informacijskega vira oziroma
informacije in branje v skladu z namenom.
Naslovna stran: avtor, naslov, podnaslov,
izdajatelj, založba, izdaja, letnica izida,
serija, prevajalec, ilustrator, drugi
sodelavci, naklada, kraj izida, cena,
kolofon, CIP zapis...
Vsebinsko kazalo, predgovor, uvod,
spremna beseda, posvetilo, naslovi
poglavij, poudarjen tisk med besedilom,
15
ilustrativno gradivo, povzetek, imensko
oz. stvarno kazalo, dodatek okrajšav,
opomb, citatov, dodatek dokumentov,
grafi�nih prilog, seznam literature
Razumejo in uporabljajo navajanje podatkov za iskanje
literature in namen citiranja.
Skrajšani bibliografski opis, plagiat,
avtorske pravice
Znajo lo�iti vire po zahtevnosti, vidiku obravnave in jih
uporabljati v skladu z namenom in lastno potrebo ter
zmožnostjo.
Spreminjanje iste informacije skozi
razli�ne vire: znanstveni, strokovni,
poljudnoznanstveni viri, priro�niki,
u�beniki, umetnostna in neumetnostna
besedila
Znajo izbrati svojemu interesu primerno literarno
estetsko besedilo.
Literarna (umetnostna) besedila in
razvedrilna besedila
Uporabljajo razli�ne kriterije za izbor leposlovnih
besedil in si izberejo dopolnilno gradivo za razširitev
bralnega interesa in razumevanje avtorjevega sporo�ila.
Vrste besedil po vsebini,
Literarne kritike in študije, primerjalna
literarna veda
Uporabljajo primerne tehnike branja za dolo�en na�in
izrabe vira pri branju za u�enje.
Pragmati�no branje: informativno
branje, branje za boljše razumevanje
Znajo slediti bralnemu cilju in sprejemati najmanjšo
koli�ino informacij, potrebnih za razumevanje, iskanje
vzro�nih zvez in ugotavljanje razlik.
Aktivno branje z izpisovanjem,
beleženjem, pod�rtovanjem, oblikovanje
izvle�ka in povzetka
UPORABLJAJO TEHNOLOGIJO ZA
PRIDOBIVANJE IN UPORABO INFORMACIJ ZA
OPREDELJENO POTREBO.
Dijaki:
DOSTOPNOST INFORMACIJ S
POMO�JO TEHNOLOGIJE
Uporabljajo razli�ne medije. Ploš�e, kasete, zgoš�enke, videokasete,
filmi, diapozitivi, diafilmi, mikrooblike,
multimedijsko gradivo, CD-ROM-i,
16
DVD …
UPORABLJAJO KNJIŽNICO, NJENE STORITVE IN
OPREMO ZA LASTNO USTVARJANJE.
Dijaki:
UPORABA KNJIŽNICE IN
TEHNOLOGIJE ZA USTVARJANJE
SPORO�IL
Samostojno uporabljajo vse storitve knjižnice.
Redno uporabljajo knjižnico in jo delijo z drugimi.
Uporabljajo tehnologijo za prikaze znanja,
ustvarjalnosti,
sporo�anje.
Javnost delovanja knjižnice (dokumenti
javnega zna�aja - knjižni�ni red, knjiga
pripomb)
Knjižnica kot prostor priložnosti,
medkulturnosti in demokrati�nosti.
Domoznansko gradivo
Prireditve
Prostovoljno delo v knjižnici
Videofilm, ra�unalnik za samostojno
ustvarjanje informacijskih virov, npr.
doma�a stran, zbirka podatkov, blogi
4 PRI�AKOVANI DOSEŽKI
Na koncu srednje šole zna dijak uporabljati informacijske vire za samostojno reševanje
problemov in je samostojen uporabnik knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov.
Pri�akovani dosežki, ki jih na�rtno in sistemati�no aktivno dijak pridobi s pomo�jo uporabe
knjižnice in njenih virov, sestavljajo osnovo za informacijsko pismenost in njeno nadaljnje
razvijanje za kakovostno reševanje problemov, pridobivanje znanja in za sprejemanje in
doživljanje umetniške in estetske ravni sporo�il.
Dijaki s sodelovanjem u�iteljev in knjižni�arjev ob koncu srednje šole znajo:
- izbirati najbolj primerne informacijske vire za razreševanje problemov v samostojnem
u�enju in v vsakdanjem življenju,
- izbirati svojemu interesu primerno literarno estetsko in strokovno besedilo,
17
- kriti�no vrednotiti sporo�ila pisnih, govornih ter drugih oblik in ta sporo�ila smiselno
uporabiti v razli�nih okoliš�inah,
- obvladati strategije lastne predstavitve strokovnih in drugih sporo�il in primerno
navajati vire,
- in razvijejo uporabo informacij kot osnovo za vseživljenjsko u�enje in aktivnost na
razli�nih podro�jih bivanja in delovanja.
5 MEDPREDMETNE POVEZAVE
U�enje knjižni�nih in informacijskih spretnosti je uspešno, �e je funkcionalno in v kontekstu
izobraževalnih vsebin. Zato je najbolje uporabo knjižnice vklju�iti v pouk, kjer u�itelji,
strokovnjaki za posamezna predmetna podro�ja, omogo�ajo uspešno u�enje obvladovanja
informacij s posameznih predmetnih podro�ij in uspešno obvladovanje posebnosti jezika
posameznih predmetnih podro�ij v sodelovanju s knjižni�arjem, strokovnjakom za
organizacijo in pridobivanje informacij.
Knjižnica sodeluje v vzgojno izobraževalnem procesu z ostalimi predmeti na temelju
medsebojnega povezovanja, odprtega na�rtovanja in razvijanja samostojnega ali
sodelovalnega u�nega in raziskovalnega dela. Za samo knjižni�no informacijsko
opismenjevanje, za u�enje u�enja je pomembno, da tako knjižni�ar kot ostali pedagoški
delavci v vzgojno izobraževalnem procesu poznajo elemente, ki so klju�ni za informacijsko
pismenost. S tem znanjem se lahko dogovarjajo kdo in na kakšen na�in bo u�encem vsebine
posredoval in krepijo medpredmetne povezave.
Metoda razreševanja problema, ki vklju�uje u�enje z informacijskimi viri, je primerna je za
medpredmetne povezave knjižni�nih informacijskih vsebin in vsebin enega ali ve�
predmetov. Lahko se izvaja v okviru timskega pou�evanja pri urah predmeta, v okviru
projektov, pri dnevih dejavnosti (naravoslovni, kulturni, tehniški in drugi dnevi) in pri
obveznih izbirnih vsebinah. Združuje vsebine (primer: manjšine v Sloveniji: sociologija,
družboslovje, slovenš�ina), procesno znanje (primer: veš�ina: delo z viri in uporaba podatkov)
in koncepte (primer: poglabljanje razumevanja pojmov, uporabe in povezovanje znanja).
U�itelj in knjižni�ar npr. z možgansko nevihto ali drugo obliko spodbudita aktivnost za
skupno opredelitev raziskovalnega problema, dolo�itev raziskovalnih vprašanj in izbor
18
možnih virov za njihovo razrešitev. Po razdelitvi vprašanj se dijaki po skupinah lotijo iskanja
virov oziroma odgovorov z uporabo razli�nih informacijskih virov. Poro�anje skupin o
razrešitvi raziskovalnih vprašanj, o izbiri in uporabi virov ter o na�inu razreševanja
raziskovalnih vprašanj se zaklju�i s skupnim ovrednotenjem opravljenih na�inov dela in
dosežkov glede na cilje u�ne ure.
Poleg povezovanja s predmeti knjižnica s knjižni�no informacijskim znanjem uresni�uje tudi
cilje in vsebine drugih kroskurikularnih tem, kot so okoljska vzgoja (trajnostni razvoj),
poklicna orientacija, vzgoja za zdravje, vzgoja za potrošnika in druge. Poleg skupnih u�nih ur
knjižnica o aktualnih temah pripravlja ob�asne ali stalne razstave in organizira posebne zbirke
(npr. o poklicih, zaposlovanju, trgu dela in možnostih nadaljnjega izobraževanja na višji,
visoki in univerzitetni stopnji).
Knjižni�ar mora vse pedagoške delavce seznaniti s temeljnimi knjižni�arskimi vsebinami, da
jih bo lahko spodbudil za medpredmetno povezovanje in drugo sodelovanje. To pomeni, da
bo prvo knjižni�no uro v knjižnici namenil njim in vodstvenim delavcem šole, s katerimi
oblikuje letni delovni na�rt in pogoje za doseganje ciljev. V dopolnilnem izobraževanju naj bi
pedagoški delavci prepoznali predstavljene cilje in vsebine knjižni�nega programa kot metodo
u�enja: u�enje z informacijskimi viri. Šolski knjižni�ar pa bo pri uveljavljanju in opravljanju
svojih nalog uspešnejši, �e bo dobro poznal vsebine programov vseh predmetov, kjer so zajete
tudi vsebine iz knjižni�nega programa.
6 DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA
Knjižni�ar na�rtuje in koordinira uporabo knjižnice z letnim delovnim na�rtom, sodeluje z
u�itelji pri oblikovanju ciljev vzgojno izobraževalnega dela, pri na�rtovanju u�nih aktivnosti,
pri pripravljanju in ocenjevanju veljavnosti u�nega gradiva in pri izvedbi u�nih ur. Knjižnica
se tako uveljavlja v informacijskih in drugih procesih, kjer se z razli�nimi metodami
medsebojno povezuje u�ence in u�itelje, u�itelje in pou�evanje, pouk, dostopnost informacij
in okolje.
19
Cilji in vsebine knjižni�nega informacijskega znanja zajemajo obdobje od prvega do �etrtega
letnika srednje šole. Pri razdelitvi u�ne snovi na posamezne letnike je potrebno upoštevati
cilje predmetov in porazdeliti vsebino po letnikih primerno razvojnim sposobnostim in
predznanju dijakov v skladu z u�nimi na�rti posameznih predmetov in letnimi pripravami.
Priporo�ljivo je usvajanje knjižni�nega informacijskega znanja v 1. in 2. letniku povezati s
splošnimi vsebinami, v 3. in 4. letniku pa naj bo poudarek na strokovnih vsebinah in njihovem
povezovanju.
Od prvega letnika naprej se utrjuje in postopoma pove�uje vsebina informacij s tega podro�ja,
hkrati pa se vsebina stopnjuje po zahtevnosti. . Npr. �e morajo dijaki na koncu srednje šole
obvladati izdelavo seminarske naloge, jim bodo pedagoški delavci postopoma skozi štiri leta z
ustreznim številom ur omogo�ali usvajanje tistih vsebin iz tega na�rta, ki so potrebne za
samostojno raziskovalno delo in njegovo predstavitev na tej starostni stopnji, pri �emer bodo
del teh vsebin usvojili že v osnovni šoli. Vsebine se tako izbirajo v skladu s cilji in se
nadgrajujejo. Pri posameznih u�nih sklopih pa se ve� ciljev doseže z isto vsebino, zato je
v�asih primerno v na�rtovanju predvideti ve� ur za izvedbo.
Ve�ino vsebine knjižni�nega informacijskega znanja usvajajo dijaki v u�nih urah skupaj z
u�itelji in knjižni�arjem, del te vsebine pa v u�nih urah, ki jih samostojno vodi knjižni�ar in
del v urah z u�iteljevim vodenjem. Število ur se v predmetniku zaradi informacijskega znanja
ne bo pove�alo, ker se ve�ina znanja posreduje dijakom z usvajanjem vsebin iz u�nih na�rtov
drugih predmetov. Knjižni�ar bo skupaj z u�iteljem na�rtoval izvedbo ur v knjižnici, s
knjižni�nim gradivom in informacijskimi viri. Pouk se lahko izvaja v knjižnici, razredu in
namenskih u�ilnicah, npr. v ra�unalniški u�ilnici, pa tudi zunaj šole, npr. v drugi knjižnici,
muzeju ipd. Za usvajanje znanja je primerno delo v dvojicah in skupinah, pri porazdelitvi
dolo�enih nalog posameznikom pa je najbolje upoštevati njihova interesna podro�ja. Tudi pri
skupinskem delu naj se naloge razdelijo po interesih in sposobnostih, ker bo tako motivacija
za delo ve�ja, v skupini pa nagrajen tudi manj uspešen dijak.
Knjižni�no informacijsko znanje mora biti prepoznavno v letnem delovnem na�rtu šole. Pri
na�rtovanju in pri izvajanju sodelujejo vsi u�itelji in knjižni�ar. Dijaki spoznajo posebnosti
informacij posameznega predmeta tako, da u�itelj vsakega predmeta v okviru svoje letne
priprave izdela na�rt za skupinsko bibliopedagoško delo oziroma uporabo knjižnice in
20
informacijskih virov. V urah usvajanja vsebin dolo�enega predmeta knjižni�ar poskrbi, da se
vsebine in cilji knjižni�nega informacijskega znanja nadgrajujejo od 1. do 4. razreda šole v
okviru predmetnih tem, ki jih bodo dijaki spoznavali s pomo�jo uporabe knjižnice, njenega
gradiva in informacijskih virov.
Sodelovalno bibliopedagoško delo: u�ne ure v tem programu se izvajajo kot sodelovalno
bibliopedagoško delo, v katerem so aktivni trije udeleženci: u�itelj, knjižni�ar, u�enec. V vseh
urah je poleg u�itelja prisoten tudi knjižni�ar. U�itelj dolo�i temo u�ne ure in cilje, ki jih želi
dose�i, skupaj s knjižni�arjem izbereta vire in na�in izvedbe u�ne ure za aktivnost dijakov, pri
�emer knjižni�ar poskrbi, da spoznajo vsebine iz programa knjižni�nega informacijskega
znanja in dosežejo postavljene cilje. U�itelj predmeta nameni prvo bibiopedagoško uro
spoznavanju knjižni�nega gradiva in infomacij, ki so na voljo v knjižnici za njegov predmet,
predstavi zna�ilne vire za spoznavanje predmeta, umestitev predmeta med ostale stroke in
povezavo z njimi. V drugih dodatnih bibliopedagoških urah lahko obravnava temo v
medpredmetnih povezavah z u�itelji drugih predmetov (npr. temo obravnavata u�itelj kemije
in biologije, ali u�itelj zgodovine, slovenš�ine, glasbe in podobno), ali v projektnem delu, v
katerem skupni vidik obravnave (npr. okoljska vzgoja) združuje ve� predmetov.
Knjižni�arjevo samostojno bibliopedagoško delo: v u�nem na�rtu morajo biti poleg
skupinskih sodelovalnih ur opredljene tudi samostojne skupinske bibliopedagoške ure
knjižni�arja. Knjižni�ar opravi samostojne bibliopedagoške ure informacijskega
opismenjevanja, ki so namenjene utrjevanju knjižni�nega informacijskega znanja. Za
doseganje ciljev naj ugotovi predznanje in poskrbi, da se vsebine utrjujejo in predstavljajo
enakomerno skozi šolsko leto in poglobljeno ter razširjeno od 1. do 4. letnika. Poudarek pri
usvajanju pa naj bo na za�etku šolanja, da bodo u�enci aktivni pri u�enju, pri uporabi
knjižnice in njenih virov. Za utrjevanje elementov informacijske pismenosti knjižni�ar
izkoristi tudi individualno svetovanje in pomo� pri izposoji in uporabi gradiva, zato ju mora
opravljati kot usmerjanje dijakove aktivnosti za samostojno odlo�anje za izbiro vira in
njegovo uporabo. Enako velja za motivacijske oblike, ki jih knjižni�ar izvaja samostojno za
skupine ali posameznike kot spodbudo za obisk in uporabo knjižnice, njenega gradiva in
razvijanje bralne kulture.
21
Sodelovalno bibliopedagoško delo za skupine s posebnimi potrebami: za u�ence z u�nimi
težavami, razvojnimi motnjami (npr. disleksija), slabim poznavanjem materinš�ine ali
ve�inskega jezika in drugimi posebnimi potrebami (nadarjeni) pripravi šola individualizirane
programe, v katerih so lahko opredeljene tudi dodatne bibliopedagoške ure s posebno vsebino
in metodo dela.
Na�rtovanje bibliopedagoške u�ne ure: medpredmetna u�na ura vsebuje:
• Opredelitev ciljev
• Opredelitev potreb
• Opredelitev vsebin
• Opredelitev metod pou�evanja
• Izbiro na�inov pou�evanja
• Lokacijo izvedbe (knjižnica, ra�unalniška u�ilnica, razred, druga organizacija, e-
u�enje, u�enje na daljavo)
• Vrednotenje programa
• Vlogo u�itelja in knjižni�arja
Pri medpredmetnem povezovanju in projektih se mora v na�rt zajeti tudi trajanje oziroma
fazno na�rtovanje. Na�rtovanje in izvedba naj se prilagajata zna�ilnostim skupine, vsebini in
ciljem u�ne ure.
Metoda razreševanja u�nega problema: na�in u�enja/pou�evanja naj bo izkustveno in
problemsko zasnovan, da bo razvijal kriti�no mišljenje in veš�ine. Vklju�uje naj �im ve�
razli�nih oblik in metod dela. Dijak naj izkazuje znanje z razli�nimi samostojno narejenimi
izdelki, npr. poro�ila, risbe, plakati, miselni vzorci, seminarske naloge, raziskovalne naloge,
referati. V �asu šolanja naj dijak usvoji osnovni model razreševanja raziskovalnega, u�nega
problema, zato naj bo u�enje z informacijskimi viri poudarjena metoda dela.
Koraki raziskovanja, u�enja z informacijskimi viri (informacijski proces) vsebujejo:
1. Opredelitev teme
Dijak prepozna potrebo, jo opredeli in dolo�i potrebne informacije. Dolo�i vprašanje, predmet
raziskovanja in izhodiš�e obravnave. Poveže predmet z obstoje�im znanjem. Dolo�i
tematiko. Oblikuje hipoteze. Dolo�i potrebne informacije.
22
2. Pridobivanje primernih virov
Dolo�i možne lokacije informacij, njihovo dosegljivost in pomembnost. Spozna razli�nost
informacijskih virov. Dijak zna uporabljati razli�ne vire in strategije informacijskega
poizvedovanja
3. Izbor potrebnih informacij
Dijak zna izbrati in ovrednotiti pridobljeno informacijo. Z izborom poizvedovalne strategije
pridobi obravnavanemu predmetu ustrezno gradivo. Oceni informacijo po zunanjih in
notranjih kriterijih. Dolo�i natan�nost in zanesljivost, veljavnost informacij. Razume
razli�nost pogledov, prepozna dejstva, mnenja in stališ�a. Po potrebi oblikuje nove
informacije.
4. Organizacija informacij
Dijak zna organizirati informacije. Dolo�i obliko za namensko uporabo (govorna
predstavitev, pisna, multimedijska), dolo�i odnose med informacijami in vklju�i izbrano
informacijo v svoje znanje.
5. Predstavitev informacij
Dijak zna predstaviti informacije. Predstavi informacijo v skladu s svojim namenom.
Predstavi ugotovitve in zaklju�ke. Uporablja opombe, citira vire in izdela bibliografijo.
6. Ovrednotenje procesa in dela
Dijak uporablja ustrezne elemente za ocenjevanje raziskovalnega dela. Oceni lastni prispevek
in razvoj svojega znanja. Zna oceniti uspešnost raziskovalnih stopenj in procesa. Zna
opredeliti težave v postopkih raziskave. Oceni tudi zunanji videz (obliko, splošen videz,
naslovna stran, kazalo, bibliografija).
7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV
Poznavanje in uporabo knjižni�nega informacijskega znanja vrednotijo u�itelji posameznih
predmetov, ko preverjajo in ocenjujejo dijakove samostojne pisne naloge in njihovo
ustreznost s postopkom raziskovanja. U�itelj se pri tem posvetuje s knjižni�arjem. Knjižni�ar
pa z razli�nimi metodami in pripomo�ki (instrumentarij za spremljanje, vprašalniki, kvizi
ipd.) sproti spremlja in vrednoti dijakovo poznavanje posameznih vsebin in njihovo rabo v
skladu s specifi�nimi cilji.