22
KURIKUL KNJIŽNINO INFORMACIJSKO ZNANJE Gimnazija Splošna, klasina, strokovna gimnazija

KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE - · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

KURIKUL

KNJIŽNI�NO INFORMACIJSKO

ZNANJE Gimnazija

Splošna, klasi�na, strokovna gimnazija

Page 2: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

2

KURIKUL

KNJIŽNI�NO INFORMACIJSKO ZNANJE

Gimnazija; Splošna, klasi�na, strokovna gimnazija

Predmetna komisija:

Majda Steinbuch, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, predsednica

Alja Bratuša, Osnovna šola Polzela, �lanica

Romana Fekonja, II. gimnazija Maribor, �lanica

dr. Silva Novljan, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, �lanica

Pri posodabljanju kurikula Knjižni�no informacijsko znanje je predmetna komisija za

posodabljanje u�nega na�rta izhajala iz obstoje�ega programa za medpredmetno podro�je

Knjižni�na informacijska znanja: cilji in vsebine za gimnazije iz leta 2000.

Recenzentki:

Natalija Mikuleti�, Srednja šola Sre�ka Kosovela Sežana

dr. Maja Žumer, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo,

informacijsko znanost in knjigarstvo

Uredila: Nataša Purkat

Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008.

Page 3: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

3

Kazalo

1 ŠOLSKA KNJIŽNICA V KURIKULU .............................................................................. 4

1.1 Splošni cilji in klju�ne kompetence.................................................................................. 5

2 KNJIŽNI�NO INFORMACIJSKO ZNANJE................................................................... 6

2.1 Opredelitev kroskurikularne teme .................................................................................... 7

2.1.1 Splošni cilji in kompetence...................................................................................... 7

2.1.2 Namen programa knjižni�no informacijsko znanje ................................................. 9

3 CILJI IN VSEBINE .............................................................................................................. 9

3.1 Specifi�ni cilji in vsebine ............................................................................................... 10

4 PRI�AKOVANI DOSEŽKI............................................................................................... 16

5 MEDPREDMETNE POVEZAVE..................................................................................... 17

6 DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA ....................................................................................... 18

7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV......................................................................................... 22

Page 4: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

4

1 ŠOLSKA KNJIŽNICA V KURIKULU

Temelj šolske knjižnice sta usposobljen knjižni�ar in organizirana zbirka knjižni�nega gradiva

in informacij za pou�evanje in u�enje, ki jo potrebujejo u�enci, u�itelji in drugi strokovni

delavci. Zbirko dopolnjujejo razli�ni pripomo�ki in oprema za pridobivanje in uporabo

informacij, šolski knjižni�ar pa organizira knjižni�no dejavnost tako, da podpira u�enje v

okviru pedagoških ciljev šole.

Šolska knjižnica deluje v kurikulu kot celota. S knjižni�nimi storitvami omogo�a in podpira

u�enje in pou�evanje, s programom knjižni�no informacijsko znanje, ki ga uvrš�amo med

kroskurikularne teme, pa dijake navaja na samostojno u�enje. Šolska knjižnica v kurikulu

predstavlja odprto informacijsko u�no okolje, ki omogo�a:

- u�enje in pou�evanje ter njuno fleksibilno prilagajanje potrebam posameznika in skupin;

- razvijanje metod pou�evanja in u�enja (sodelovalno u�enje, projektno in raziskovalno

u�enje, reševanje problemov, timsko pou�evanje …);

- medkulturnost z vsebino knjižni�ne zbirke in njeno dostopnostjo (dostopna je vsem

u�encem ne glede na starost, jezik, kulturo, vklju�no z u�enci s posebnimi potrebami);

- skupno doseganje ciljev: ciljev posameznih predmetov in ciljev kroskurikularne teme;

- upravljanje z informacijami;

- seznanjanje z informacijsko komunikacijsko tehnologijo;

- razvijanje pismenosti, še posebej branja, pisanja in razvijanje bralne kulture;

- sodelovanje s starši, splošno knjižnico in drugimi dejavniki zunaj šolskega okolja.

V posodobljenem programu knjižni�nega informacijskega znanja smo poudarili cilje, ki

dijaku pomagajo dose�i klju�ne kompetence in jih lahko šola doseže s pomo�jo knjižni�nega

programa, in naloge, ki jih morata za dosego ciljev skupaj opraviti u�itelj in knjižni�ar kot

obvezno, na�rtno in sistemati�no bibliopedagoško delo. Knjižni�arjevo samostojno

bibliopedagoško delo s skupinami je namenjeno spoznavanju ciljev in vsebin iz programa

knjižni�nega informacijskega znanja, motiviranju u�encev za uporabo knjižnice, njenega

gradiva in informacijskih virov ter razvijanju branja in bralne kulture. Bibliopedagoške so

tudi vse njegove storitve za posameznega uporabnika knjižnice, ko ob svetovanju in pomo�i

dijaka usmerja pri samostojnem odlo�anju za izbiro in uporabo knjižni�nega gradiva in

informacijskih virov.

Page 5: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

5

1.1 SPLOŠNI CILJI IN KLJU�NE KOMPETENCE

Dijaki razvijajo sposobnosti in veš�ine za samostojno uporabo knjižnice in informacijskih

virov.

Spoznavajo in uporabljajo:

- Strategije pridobivanja informacij in razreševanja problema.

- Tiskane in netiskane publikacije, njihove zna�ilnosti in namen.

- Lokacije informacij (možnosti teko�ega informiranja o publikacijah, možnosti za

teko�e seznanjanje z novostmi v skladu z interesi – knjižnice – posebne informacijske

službe).

- Organizacijo informacij, vire za splošno, specialno in teko�e informiranje (referen�na

literatura – periodika – katalogi, sistemi za iskanje informacij v elektronskih

podatkovnih zbirkah).

- Informacijsko tehnologijo kot pomembno orodje.

Šolska knjižnica s svojimi storitvami in programom knjižni�nega informacijskega znanja pri

dijakih razvija klju�ne kompetence:

- Sporazumevanje v maternem jeziku

Dijak pri uporabi knjižni�nega gradiva in drugih informacijskih virih razvija sporazumevalne

zmožnosti v materinš�ini. Bere leposlovno in strokovno gradivo, razvija pismenost in se

pogovarja o prebranem. Razvija vedenje o pomenu knjižnic za ohranjanje slovenske pisne

dediš�ine.

- Sporazumevanje v tujem jeziku

Dijak s pomo�jo tujejezi�nih slovarjev, priro�nikov, knjig, periodike in drugega gradiva, ki je

del knjižni�ne zbirke, razvija znanje tujih jezikov. Samostojno uporablja knjižni�no gradivo v

tujih jezikih, uporablja tuj jezik pri poizvedovanju po podatkih in informacijah na spletu, pri

uporabi spletnih strani tujih knjižnic, v podatkovnih zbirkah in elektronskih publikacijah.

- Matemati�na kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji

Dijak s sprejemanjem matemati�nih in drugih strokovnih besedil, ki vsebujejo osnovna na�ela

naravnega sveta, razvija razumevanje in zmožnost logi�ne in prostorske predstavljivosti.

Uporablja knjižni�ni prostor s postavitvijo gradiva in posami�ne predele knjižnice. Ubeseduje

števil�ne podatke, ko npr. uporablja in razume sistematiko znanosti in univerzalno decimalno

Page 6: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

6

klasifikacijo. Spoznava funkcije sistema, ko iš�e informacije, pri poizvedovanju po

informacijah in uporabi katalogov pa uporablja razli�ne logi�ne strategije.

- Digitalna pismenost

Dijak razvija informacijsko pismenost in uporablja informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo, pridobiva gradivo in informacije, uporablja informacije iz razli�nih elektronskih

virov, usposablja se za delo z viri.

- U�enje u�enja

Dijak v knjižnici nadgrajuje u�ni proces iz razreda ali vsakdanjega življenja in si z

informacijami gradi lastno znanje. S knjižni�nim gradivom in drugimi informacijskimi viri

spodbuja svojo radovednost in raziskovanje. Pri tem uporablja in razvija razli�ne tehnike

branja, pisanja, pogovarjanja in poslušanja ter strategije za delo s sodobno tehnologijo in delo

z viri.

- Socialne in državljanske kompetence

Dijak se kot uporabnik knjižnice sre�uje z razli�nimi skupinami uporabnikov in s tem razvija

sodelovalne in socialne zmožnosti, kar prenaša tudi na osebno raven in v družbo. Spoznava

zna�ilnosti virtualnih skupnosti. Upošteva dogovorjena pravila obnašanja in etiko uporabe

knjižni�nega gradiva ter avtorskih pravic.

- Samoiniciativnost in podjetnost

Dijak razvija samozavest, samoiniciativnost in odgovornost za znanje, ki ga gradi z iskanjem,

poizvedovanjem in uporabo informacij. Zna samostojno uporabljati knjižnico in informacijske

vire in informacije, s katerimi rešuje probleme, je aktiven in ustvarjalen.

- Kulturna zavest in izražanje

Dijak gradi �ustvene, moralne in eti�ne vrednote, ki jih spoznava in odkriva s pomo�jo

knjižni�nega gradiva in sodelovanja z drugimi uporabniki knjižnice. Pozna pomen knjižnic za

razvijanje znanja, za aktivno delovanje v družbi, ohranjanje kulturne dediš�ine, za

ve�kulturnost, ustvarjanje in svobodo izražanja.

2 KNJIŽNI�NO INFORMACIJSKO ZNANJE

Knjižni�no informacijsko znanje je splošno znanje o informacijskih virih, njihovi izbiri in

uporabi za dolo�ene namene. Dijaki ga usvojijo do nivoja, ki jim omogo�a samostojno

pridobivanje in uporabo informacij tudi po kon�anem formalnem izobraževanju, ne glede na

to, katero stopnjo šole so kon�ali. Cilji s predlaganimi vsebinami opredeljujejo nivo

Page 7: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

7

informacijske pismenosti, ki naj bi ga obvladal vsak prebivalec za vstop v svet informacij in

možnosti za njeno razvijanje. Pomembni sestavni del je tudi knjižni�ni sistem z vrstami

knjižnic, ki omogo�ajo aktivno vklju�evanje v vseživljenjsko izobraževanje, družbeno

dogajanje v skladu z zahtevami družbe in lastnimi interesi.

2.1 OPREDELITEV KROSKURIKULARNE TEME

Knjižni�no informacijsko znanje je kroskurikularna tema, ki pri doseganju ciljev uporablja

zna�ilnosti informacij s posameznih predmetnih podro�ij. Zajema vse elemente informacijske

pismenosti in poudarja uporabo knjižnice in z njeno pomo�jo dosegljivih informacijskih

virov, posredovanih tudi s sodobno ra�unalniško in komunikacijsko tehnologijo, za

razreševanje problemov razli�nih vsebin in zahtevnosti. Tako poleg klju�nih kompetenc

šolska knjižnica v kurikulu s programom knjižni�no informacijsko znanje u�encem razvija

kompetence na treh klju�nih podro�jih: branje, informacijska pismenost in u�enje, in jim

pomaga dosegati postavljene cilje.

2.1.1 Splošni cilji in kompetence

Poleg klju�nih kompetenc šolska knjižnica v kurikulu s programom knjižni�no informacijsko

znanje razvija kompetence na treh klju�nih podro�jih: branje, informacijska pismenost in

u�enje, in jim pomaga dosegati postavljene cilje.

Branje:1

Dijaki napredujejo v razvijanju bralne sposobnosti, razvijajo bralne strategije, navade in

razumejo ter sprejemajo pomen branja leposlovja, informativnih in strokovnih vsebin.

Ob koncu srednje šole dijaki:

- poslušano in prebrano kriti�no vrednotijo,

- pri tvorjenju pisnih besedil in branju izberejo u�inkovite pisne ali bralne strategije,

- tvorijo govorna in pisna besedila glede na razli�ne okoliš�ine, teme in namene,

- obvladajo samostojno delo z besedili (raz�lenjevanje, razumevanje, tvorjenje),

- prepoznavajo sporo�ilnost besedil v razli�nih medijih,

1 Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. http://pismenost.acs.si/projekti/komisija

Page 8: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

8

- samostojno izberejo, uporabijo in predstavijo informacije v razli�nih življenjskih

okoliš�inah.

Informacijska pismenost:

Ob zaklju�ku šolanja2 so dijaki usposobljeni za opredeljevanje problemov, pridobivanje,

ovrednotenje in uporabo informacij za njegovo razrešitev:

- Zaznajo problem.

- Znajo opredeliti problem.

- Poznajo možne informacijske vire in znajo izbrati primernega.

- Uspešno pridobijo primerne vrste informacijskih virov.

- Kriti�no ovrednotijo pridobljene informacije.

- U�inkovito in ustvarjalno uporabijo informacije.

- Uporabljajo ustrezne elemente za ocenjevanje dela.

- Razumejo gospodarski, kulturni, zakonski in družbeni pomen informacij, jih sprejemajo

kot temelj vseživljenjskega u�enja in jih uporabljajo eti�no in zakonito.

U�enje:

Dijaki znajo uporabljati informacijski proces pri u�enju, znajo uporabljati informacijske vire

razli�nih oblik za pridobivanje idej, za samostojno u�enje in znajo izbrati primerno strategijo

za obvladovanje virov v skladu z namenom in naravo u�nega problema.

Znajo:

- umestiti svoj predmet raziskovanja v strokovno podro�je, dolo�iti medpredmetne

povezave in izhodiš�e obravnave,

- izbrati primerne vrste in koli�ino informacijskih virov za rešitev raziskovalnega, u�nega

problema,

- uporabljati sekundarne vire,

- izbrati primerne bralne strategije za pridobivanje informacij,

- najti in uporabiti primerne tehnike u�enja s tiskanimi in drugimi viri,

- izbrati primerno neknjižno gradivo in elektronske vire,

- izbrati primerno obliko predstavitve rešitve problema,

- ovrednotiti svoje delo in dosežek, 2 Med cilji izobraževanja v Sloveniji so cilji, ki zagotavljajo razvoj posameznika in tudi spodbujanje

vseživljenjskega u�enja (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2. �len)

Page 9: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

9

- uporabiti obstoje�e znanje za tvorjenje novega.

Ta prispevek zagotavlja, da bodo dijaki ob koncu šole pridobili znanje za razreševanje

raznolikih problemov in vedenje, da je rešitev vsakega problema odvisna od procesa

informiranja, strategije pridobivanja informacij in od pravih podatkov in informacij in njihove

eti�ne rabe. Osnova za to pa je razvita pismenost.

2.1.2 Namen programa knjižni�no informacijsko znanje

Izhodiš�e za program knjižni�no informacijsko znanje so cilji šole, namen pa predvsem

u�inkovito in uspešno doseganje ciljev na podro�ju opismenjevanja in u�enja. Vklju�uje

razvijanje vseh vrst pismenosti, še posebej pa informacijsko pismenost kot sposobnost

opredelitve informacijske potrebe, pridobivanja, razumevanja, vrednotenja in uporabe

informacij iz razli�nih virov, ki dobiva klju�no vlogo v življenju posameznika in družbenih

skupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe

po informaciji pa neobhodne. Zato je v programu poudarjena raba knjižni�nega gradiva,

informacijskih virov in profesionalnega znanja knjižni�nega osebja v izobraževalnem procesu

(pri pouku obveznih in izbirnih predmetov, v dnevih dejavnosti, obveznih izbirnih vsebinah,

interesnih dejavnostih) za razvijanje te spodobnosti in spretnosti za samostojno u�enje,

dejavno preživljanje prostega �asa, tudi z leposlovnim in strokovnim gradivom, osebnostno

rast in delovanje u�encev.

3 CILJI IN VSEBINE

Dijaki s programom knjižni�no informacijsko znanje in uporabo knjižnice razvijajo:

- sposobnosti za branje, pisanje, poslušanje, govor, opazovanje in risanje, ra�unanje,

- kognitivne strategije za selekcijo, pridobitev, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno

rabo ter predstavitev informacij na vseh ravneh in podro�jih,

- sposobnosti za u�inkovito reševanje problemov, od zavedanja problema, analiziranja

informacijske potrebe in oblikovanja vprašanja, izbire vira informacij, pridobitve in izbora

informacij do njihove uporabe, komuniciranja in ovrednotenja.

Page 10: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

10

Dijaki kot uporabniki knjižnice spoznavajo in uporabljajo sistemati�no in funkcionalno v

povezavi z obravnavanimi izobraževalnimi temami naslednje vsebine:

- Možnosti informiranja o publikacijah kot virih informacij.

- Organizacijo informacije. Razumejo, da je najdenje specifi�ne informacije odvisna od

vprašanja in izbora iskalne strategije. Spoznajo informacijske vire za splošno, specialno in

teko�e informiranje.

- Vrste informacijskih virov po obliki, namembnosti in vsebini ter njihovo strukturo. Znajo

odgovoriti na vprašanje, kakšne vrste je dokument, komu je namenjen, katero temo

obravnava, kaj ho�e kot celota povedati, na katere dele je razdeljen in kateri so glavni

problemi, ki jih avtor obravnava.

- Spreminjanje znanja in tehnologije. Vedo, da se v procesih informiranja spreminja tudi

oblika informacijskih virov , reprodukcijska, ra�unalniška ter komunikacijska tehnologija

za vseživljenjsko u�enje.

- Aktivno uporabo knjižnice za vseživljenjsko u�enje in za ustvarjalno preživljanje prostega

�asa z izbranimi strategijami pridobivanja informacij in razreševanjem problema.

3.1 SPECIFI�NI CILJI IN VSEBINE

SPECIFI�NI CILJI

Dijaki:

VSEBINE

UPORABLJAJO KNJIŽNICE IN NAMENU

USTREZEN VIR ZA TEKO�E INFORMIRANJE O

PUBLIKACIJAH.

Dijaki:

MOŽNOSTI INFORMIRANJA O

PUBLIKACIJAH

KOT VIRIH INFORMACIJ

Uporabljajo namenu primeren vir informacij o

publikacijah.

Založbe

Knjigarne

Knjižni sejmi

Založniški in drugi posebni katalogi

Recenzije

Prireditve

Uporabljajo knjižnice in njihove možnosti v skladu z Organizacija, storitve in poslovanje

Page 11: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

11

naravo svojega problema in interesa.

knjižnice

Razlikujejo vrste knjižnic in jih uporabljajo v skladu z

njihovim namenom.

Šolske knjižnice

Splošne knjižnice

Visokošolske knjižnice

Specialne knjižnice

Narodna knjižnica

Znajo uporabljati knjižni�no gradivo in informacijske

vire za teko�e informiranje.

Katalogi

Bibliografije

Signalne informacije

Seznami periodi�nih publikacij

Razumejo razvrstitev knjižni�nega gradiva, klasifikacijo

in proces kroženja, splošno dostopnost informacij in

obvladajo samostojno pridobivanje informacij.

Sistem strokovne ureditve knjižnice

Iskanje in poizvedovanje

Spoznajo specializirane informacijske službe, povezavo s

knjižni�nim informacijskim sistemom in jih namenu

ustrezno uporabljajo.

Arhivi, statisti�ni uradi, muzejske zbirke,

galerije, inštituti, upravne službe

LO�IJO IN IZBEREJO PRIMERNE

INFORMACIJSKE VIRE ZA OPREDELJENO

POTREBO.

Dijaki:

INFORMACIJA

ORGANIZACIJA INFORMACIJ

INFORMACIJSKI VIRI ZA

SPLOŠNO, SPECIALNO IN

TEKO�E INFORMIRANJE

Uporabljajo katalog kot temeljni informacijski vir o

fizi�ni prisotnosti knjižni�nega gradiva.

Uporabljajo ustrezno iskalno strategijo za konkretni

informacijski problem.

Lo�ijo iskanje znanega gradiva od iskanja na temo.

Razumejo razliko med poizvedovanjem in brskanjem.

Bibliografski opis.

Zna�nica, geslo, vrstilec

Krnjenje, uporaba indeksov, izvle�kov

Pridobijo knjižni�no gradivo z uporabo postavitvene

oznake.

Signatura

Page 12: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

12

Uporabljajo sekundarne elektronske informacijske vire.

Uporabljajo primarne elektronske vire.

Bibliografske zbirke podatkov: vzajemni

katalog, lokalni katalogi, tuji katalogi,

bibliografije,

podatkovne zbirke z izvle�ki in kazali

Spletni iskalniki, zbirke s celotnimi

besedili

Znajo ovrednotiti klasi�ne vire za podatkovno,

bibliografsko in posredovalno informiranje.

Znajo vire potrebi primerno izbrati, samostojno

uporabiti in navajati.

Lo�ijo primarne, sekundarne in terciarne vire, splošne

in specialne.

Spoznajo spreminjanje informacijskega zapisa o isti

stvari, od splošnega, poenostavljenega opisa do

zgoš�enega. Ugotovijo podobnosti in razlike.

Elementi predstavitve sporo�ila: oblika,

namen, na�in predstavitve, ureditev in

uporaba, zanesljivost, aktualnost in

objektivnost

Kontrolirani slovarji

Klju�ne besede, gesla, citiranje,

navajanje virov

Primarni, sekundarni in terciarni vir,

splošni in specialni viri.

Spreminjanje zapisa od splošnega do

posebnega

Najdejo podatke o javni ustanovi, društvu, poslovni

organizaciji ali podatke o zanje pomembnih

posameznikih.

Adresarji, imeniki

Najdejo faktografske informacije iz ve�je koli�ine

zbranih podatkov po posameznih podro�jih ali �asovnih

obdobjih.

Vrstne publikacije: almanahi, koledarji,

priro�niki, letopisi

Najdejo faktografske in opisne biografske podatke o

posameznikih iz razli�nih podro�ij, �asovnih obdobij in

dežel.

Direktni in indirektni biografski viri

Page 13: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

13

Najdejo definicijo besede, pravilno pisavo in izgovorjavo

besede, etimologijo besede.

Vrste in sestava slovarjev (opisni,

predpisni, tujejezi�ni, slovarji tujk,

kratic)

Strokovni slovarji

Etimološki, nare�ni, slengovski slovarji,

slovarji sinonimov

Uporabljajo enciklopedije in leksikone kot vir podatkov

za hitro informiranje o ljudeh, mestih, stvareh,

dogodkih in procesih.

Poznajo in znajo namenu ustrezno uporabljati splošne

in specialne enciklopedije in leksikone.

Vrste, razvoj, ureditev enciklopedij,

uporaba kazal, na�in pisanja informacij,

pomen za u�enje

Uporabljajo zemljevide za pridobitev informacije o legi

krajev, klimatskih, gospodarskih, politi�nih, turisti�nih

in drugih posebnostih, o zgodovinskem dogajanju in

na�rtovanem spreminjanju.

Znajo analizirati vpliv okolja na razvoj kulture in

izbrati geografski vir po merilu in projekciji, barvi in

simbolih, kazalih, strokovnosti in veljavnosti.

Kartografski prikazi: zemljevidi, na�rti,

atlasi, zgodovinski atlasi, globusi,

geografski slovarji, krajevni imeniki,

vodniki ...

Poznajo bibliografije kot vire, ki ponujajo odgovore na

vprašanja, ali obstaja dolo�ena publikacija/publikacije

na dolo�eno temo, kdaj so izšle.

Lo�ijo vrste bibliografij, jih znajo namenu ustrezno

izbrati in se znajdejo v ureditvi.

Vrste bibliografij: splošne, nacionalne,

krajevne, strokovne, tematske

Priporo�ilne: založniške, knjige v tisku

Retrospektivne, teko�e, kumulativne

Analiti�ne, anotirane

Bibliografije bibliografij

Uporabljajo kazala in izvle�ke za pridobitev informacije

o tem, kdaj in kje je bilo objavljeno dolo�eno delo.

Kazala in izvle�ki periodi�nih publikacij,

informativni bilteni, citatna kazala

Poznajo informacije javnega zna�aja: uradne

dokumente, pravne vire in vire statisti�nih podatkov,

obrazcev, njihovo ureditev in rabo.

Zakoni, predpisi, statisti�ni bilteni,

letopisi, tabele, normativni dokumenti,

standardi, na�rti, diagrami, shematski

prikazi, numeri�ne tabele

Page 14: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

14

Uporabljajo periodi�ne publikacije za seznanjanje s

sodobnimi dognanji in teko�im dogajanjem o dolo�enem

predmetu, osebi ali dogodku.

Razlikujejo in uporabljajo informacije iz razli�nih

periodi�nih publikacij.

Razlikujejo dejstva in mnenja, berejo kriti�no in

prepoznajo argumentiranost, protislovje, predsodke,

propagando, senzacionalizem.

Vrste periodi�nih publikacij po

strokovnosti in namembnosti (splošne,

strokovne, znanstvene, poljudne,

zabavne)

�asnik, �asopisi

Spreminjanje enakega sporo�ila v

periodi�nih publikacijah

Poznajo ureditev periodi�nih publikacij.

Razlikujejo prispevke.

Obvladajo navajanje podatkov za dolo�eno periodi�no

publikacijo ali �lanek v njej.

Kazalo, kolofon

�lanek, poro�ilo, mnenje, polemika,

kritika, diskusija, navodila, intervju

Avtorstvo, naslov, klju�ne besede,

opombe, citiranje, navajanje literature:

naslov periodi�ne publikacije, izdajatelj,

urednik, letnik, letnica, številka, strani

ZNAJO IZBRATI INFORMACIJSKI VIR GLEDE NA

HITROST, NATAN�NOST, NAZORNOST

POSREDOVANJA INFORMACIJE IN GLEDE NA

SVOJO POTREBO IN NJIM NAJUSTREZNEJŠI

NA�IN SPREJEMANJA SPORO�IL.

Dijaki:

VRSTE INFORMACIJSKIH VIROV

PO OBLIKI, NAMEMBNOSTI IN

VSEBINI TER NJIHOVA

STRUKTURA

Znajo uporabljati bibliografske podatke in druge

informacije za izbor informacijskega vira oziroma

informacije in branje v skladu z namenom.

Naslovna stran: avtor, naslov, podnaslov,

izdajatelj, založba, izdaja, letnica izida,

serija, prevajalec, ilustrator, drugi

sodelavci, naklada, kraj izida, cena,

kolofon, CIP zapis...

Vsebinsko kazalo, predgovor, uvod,

spremna beseda, posvetilo, naslovi

poglavij, poudarjen tisk med besedilom,

Page 15: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

15

ilustrativno gradivo, povzetek, imensko

oz. stvarno kazalo, dodatek okrajšav,

opomb, citatov, dodatek dokumentov,

grafi�nih prilog, seznam literature

Razumejo in uporabljajo navajanje podatkov za iskanje

literature in namen citiranja.

Skrajšani bibliografski opis, plagiat,

avtorske pravice

Znajo lo�iti vire po zahtevnosti, vidiku obravnave in jih

uporabljati v skladu z namenom in lastno potrebo ter

zmožnostjo.

Spreminjanje iste informacije skozi

razli�ne vire: znanstveni, strokovni,

poljudnoznanstveni viri, priro�niki,

u�beniki, umetnostna in neumetnostna

besedila

Znajo izbrati svojemu interesu primerno literarno

estetsko besedilo.

Literarna (umetnostna) besedila in

razvedrilna besedila

Uporabljajo razli�ne kriterije za izbor leposlovnih

besedil in si izberejo dopolnilno gradivo za razširitev

bralnega interesa in razumevanje avtorjevega sporo�ila.

Vrste besedil po vsebini,

Literarne kritike in študije, primerjalna

literarna veda

Uporabljajo primerne tehnike branja za dolo�en na�in

izrabe vira pri branju za u�enje.

Pragmati�no branje: informativno

branje, branje za boljše razumevanje

Znajo slediti bralnemu cilju in sprejemati najmanjšo

koli�ino informacij, potrebnih za razumevanje, iskanje

vzro�nih zvez in ugotavljanje razlik.

Aktivno branje z izpisovanjem,

beleženjem, pod�rtovanjem, oblikovanje

izvle�ka in povzetka

UPORABLJAJO TEHNOLOGIJO ZA

PRIDOBIVANJE IN UPORABO INFORMACIJ ZA

OPREDELJENO POTREBO.

Dijaki:

DOSTOPNOST INFORMACIJ S

POMO�JO TEHNOLOGIJE

Uporabljajo razli�ne medije. Ploš�e, kasete, zgoš�enke, videokasete,

filmi, diapozitivi, diafilmi, mikrooblike,

multimedijsko gradivo, CD-ROM-i,

Page 16: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

16

DVD …

UPORABLJAJO KNJIŽNICO, NJENE STORITVE IN

OPREMO ZA LASTNO USTVARJANJE.

Dijaki:

UPORABA KNJIŽNICE IN

TEHNOLOGIJE ZA USTVARJANJE

SPORO�IL

Samostojno uporabljajo vse storitve knjižnice.

Redno uporabljajo knjižnico in jo delijo z drugimi.

Uporabljajo tehnologijo za prikaze znanja,

ustvarjalnosti,

sporo�anje.

Javnost delovanja knjižnice (dokumenti

javnega zna�aja - knjižni�ni red, knjiga

pripomb)

Knjižnica kot prostor priložnosti,

medkulturnosti in demokrati�nosti.

Domoznansko gradivo

Prireditve

Prostovoljno delo v knjižnici

Videofilm, ra�unalnik za samostojno

ustvarjanje informacijskih virov, npr.

doma�a stran, zbirka podatkov, blogi

4 PRI�AKOVANI DOSEŽKI

Na koncu srednje šole zna dijak uporabljati informacijske vire za samostojno reševanje

problemov in je samostojen uporabnik knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov.

Pri�akovani dosežki, ki jih na�rtno in sistemati�no aktivno dijak pridobi s pomo�jo uporabe

knjižnice in njenih virov, sestavljajo osnovo za informacijsko pismenost in njeno nadaljnje

razvijanje za kakovostno reševanje problemov, pridobivanje znanja in za sprejemanje in

doživljanje umetniške in estetske ravni sporo�il.

Dijaki s sodelovanjem u�iteljev in knjižni�arjev ob koncu srednje šole znajo:

- izbirati najbolj primerne informacijske vire za razreševanje problemov v samostojnem

u�enju in v vsakdanjem življenju,

- izbirati svojemu interesu primerno literarno estetsko in strokovno besedilo,

Page 17: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

17

- kriti�no vrednotiti sporo�ila pisnih, govornih ter drugih oblik in ta sporo�ila smiselno

uporabiti v razli�nih okoliš�inah,

- obvladati strategije lastne predstavitve strokovnih in drugih sporo�il in primerno

navajati vire,

- in razvijejo uporabo informacij kot osnovo za vseživljenjsko u�enje in aktivnost na

razli�nih podro�jih bivanja in delovanja.

5 MEDPREDMETNE POVEZAVE

U�enje knjižni�nih in informacijskih spretnosti je uspešno, �e je funkcionalno in v kontekstu

izobraževalnih vsebin. Zato je najbolje uporabo knjižnice vklju�iti v pouk, kjer u�itelji,

strokovnjaki za posamezna predmetna podro�ja, omogo�ajo uspešno u�enje obvladovanja

informacij s posameznih predmetnih podro�ij in uspešno obvladovanje posebnosti jezika

posameznih predmetnih podro�ij v sodelovanju s knjižni�arjem, strokovnjakom za

organizacijo in pridobivanje informacij.

Knjižnica sodeluje v vzgojno izobraževalnem procesu z ostalimi predmeti na temelju

medsebojnega povezovanja, odprtega na�rtovanja in razvijanja samostojnega ali

sodelovalnega u�nega in raziskovalnega dela. Za samo knjižni�no informacijsko

opismenjevanje, za u�enje u�enja je pomembno, da tako knjižni�ar kot ostali pedagoški

delavci v vzgojno izobraževalnem procesu poznajo elemente, ki so klju�ni za informacijsko

pismenost. S tem znanjem se lahko dogovarjajo kdo in na kakšen na�in bo u�encem vsebine

posredoval in krepijo medpredmetne povezave.

Metoda razreševanja problema, ki vklju�uje u�enje z informacijskimi viri, je primerna je za

medpredmetne povezave knjižni�nih informacijskih vsebin in vsebin enega ali ve�

predmetov. Lahko se izvaja v okviru timskega pou�evanja pri urah predmeta, v okviru

projektov, pri dnevih dejavnosti (naravoslovni, kulturni, tehniški in drugi dnevi) in pri

obveznih izbirnih vsebinah. Združuje vsebine (primer: manjšine v Sloveniji: sociologija,

družboslovje, slovenš�ina), procesno znanje (primer: veš�ina: delo z viri in uporaba podatkov)

in koncepte (primer: poglabljanje razumevanja pojmov, uporabe in povezovanje znanja).

U�itelj in knjižni�ar npr. z možgansko nevihto ali drugo obliko spodbudita aktivnost za

skupno opredelitev raziskovalnega problema, dolo�itev raziskovalnih vprašanj in izbor

Page 18: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

18

možnih virov za njihovo razrešitev. Po razdelitvi vprašanj se dijaki po skupinah lotijo iskanja

virov oziroma odgovorov z uporabo razli�nih informacijskih virov. Poro�anje skupin o

razrešitvi raziskovalnih vprašanj, o izbiri in uporabi virov ter o na�inu razreševanja

raziskovalnih vprašanj se zaklju�i s skupnim ovrednotenjem opravljenih na�inov dela in

dosežkov glede na cilje u�ne ure.

Poleg povezovanja s predmeti knjižnica s knjižni�no informacijskim znanjem uresni�uje tudi

cilje in vsebine drugih kroskurikularnih tem, kot so okoljska vzgoja (trajnostni razvoj),

poklicna orientacija, vzgoja za zdravje, vzgoja za potrošnika in druge. Poleg skupnih u�nih ur

knjižnica o aktualnih temah pripravlja ob�asne ali stalne razstave in organizira posebne zbirke

(npr. o poklicih, zaposlovanju, trgu dela in možnostih nadaljnjega izobraževanja na višji,

visoki in univerzitetni stopnji).

Knjižni�ar mora vse pedagoške delavce seznaniti s temeljnimi knjižni�arskimi vsebinami, da

jih bo lahko spodbudil za medpredmetno povezovanje in drugo sodelovanje. To pomeni, da

bo prvo knjižni�no uro v knjižnici namenil njim in vodstvenim delavcem šole, s katerimi

oblikuje letni delovni na�rt in pogoje za doseganje ciljev. V dopolnilnem izobraževanju naj bi

pedagoški delavci prepoznali predstavljene cilje in vsebine knjižni�nega programa kot metodo

u�enja: u�enje z informacijskimi viri. Šolski knjižni�ar pa bo pri uveljavljanju in opravljanju

svojih nalog uspešnejši, �e bo dobro poznal vsebine programov vseh predmetov, kjer so zajete

tudi vsebine iz knjižni�nega programa.

6 DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA

Knjižni�ar na�rtuje in koordinira uporabo knjižnice z letnim delovnim na�rtom, sodeluje z

u�itelji pri oblikovanju ciljev vzgojno izobraževalnega dela, pri na�rtovanju u�nih aktivnosti,

pri pripravljanju in ocenjevanju veljavnosti u�nega gradiva in pri izvedbi u�nih ur. Knjižnica

se tako uveljavlja v informacijskih in drugih procesih, kjer se z razli�nimi metodami

medsebojno povezuje u�ence in u�itelje, u�itelje in pou�evanje, pouk, dostopnost informacij

in okolje.

Page 19: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

19

Cilji in vsebine knjižni�nega informacijskega znanja zajemajo obdobje od prvega do �etrtega

letnika srednje šole. Pri razdelitvi u�ne snovi na posamezne letnike je potrebno upoštevati

cilje predmetov in porazdeliti vsebino po letnikih primerno razvojnim sposobnostim in

predznanju dijakov v skladu z u�nimi na�rti posameznih predmetov in letnimi pripravami.

Priporo�ljivo je usvajanje knjižni�nega informacijskega znanja v 1. in 2. letniku povezati s

splošnimi vsebinami, v 3. in 4. letniku pa naj bo poudarek na strokovnih vsebinah in njihovem

povezovanju.

Od prvega letnika naprej se utrjuje in postopoma pove�uje vsebina informacij s tega podro�ja,

hkrati pa se vsebina stopnjuje po zahtevnosti. . Npr. �e morajo dijaki na koncu srednje šole

obvladati izdelavo seminarske naloge, jim bodo pedagoški delavci postopoma skozi štiri leta z

ustreznim številom ur omogo�ali usvajanje tistih vsebin iz tega na�rta, ki so potrebne za

samostojno raziskovalno delo in njegovo predstavitev na tej starostni stopnji, pri �emer bodo

del teh vsebin usvojili že v osnovni šoli. Vsebine se tako izbirajo v skladu s cilji in se

nadgrajujejo. Pri posameznih u�nih sklopih pa se ve� ciljev doseže z isto vsebino, zato je

v�asih primerno v na�rtovanju predvideti ve� ur za izvedbo.

Ve�ino vsebine knjižni�nega informacijskega znanja usvajajo dijaki v u�nih urah skupaj z

u�itelji in knjižni�arjem, del te vsebine pa v u�nih urah, ki jih samostojno vodi knjižni�ar in

del v urah z u�iteljevim vodenjem. Število ur se v predmetniku zaradi informacijskega znanja

ne bo pove�alo, ker se ve�ina znanja posreduje dijakom z usvajanjem vsebin iz u�nih na�rtov

drugih predmetov. Knjižni�ar bo skupaj z u�iteljem na�rtoval izvedbo ur v knjižnici, s

knjižni�nim gradivom in informacijskimi viri. Pouk se lahko izvaja v knjižnici, razredu in

namenskih u�ilnicah, npr. v ra�unalniški u�ilnici, pa tudi zunaj šole, npr. v drugi knjižnici,

muzeju ipd. Za usvajanje znanja je primerno delo v dvojicah in skupinah, pri porazdelitvi

dolo�enih nalog posameznikom pa je najbolje upoštevati njihova interesna podro�ja. Tudi pri

skupinskem delu naj se naloge razdelijo po interesih in sposobnostih, ker bo tako motivacija

za delo ve�ja, v skupini pa nagrajen tudi manj uspešen dijak.

Knjižni�no informacijsko znanje mora biti prepoznavno v letnem delovnem na�rtu šole. Pri

na�rtovanju in pri izvajanju sodelujejo vsi u�itelji in knjižni�ar. Dijaki spoznajo posebnosti

informacij posameznega predmeta tako, da u�itelj vsakega predmeta v okviru svoje letne

priprave izdela na�rt za skupinsko bibliopedagoško delo oziroma uporabo knjižnice in

Page 20: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

20

informacijskih virov. V urah usvajanja vsebin dolo�enega predmeta knjižni�ar poskrbi, da se

vsebine in cilji knjižni�nega informacijskega znanja nadgrajujejo od 1. do 4. razreda šole v

okviru predmetnih tem, ki jih bodo dijaki spoznavali s pomo�jo uporabe knjižnice, njenega

gradiva in informacijskih virov.

Sodelovalno bibliopedagoško delo: u�ne ure v tem programu se izvajajo kot sodelovalno

bibliopedagoško delo, v katerem so aktivni trije udeleženci: u�itelj, knjižni�ar, u�enec. V vseh

urah je poleg u�itelja prisoten tudi knjižni�ar. U�itelj dolo�i temo u�ne ure in cilje, ki jih želi

dose�i, skupaj s knjižni�arjem izbereta vire in na�in izvedbe u�ne ure za aktivnost dijakov, pri

�emer knjižni�ar poskrbi, da spoznajo vsebine iz programa knjižni�nega informacijskega

znanja in dosežejo postavljene cilje. U�itelj predmeta nameni prvo bibiopedagoško uro

spoznavanju knjižni�nega gradiva in infomacij, ki so na voljo v knjižnici za njegov predmet,

predstavi zna�ilne vire za spoznavanje predmeta, umestitev predmeta med ostale stroke in

povezavo z njimi. V drugih dodatnih bibliopedagoških urah lahko obravnava temo v

medpredmetnih povezavah z u�itelji drugih predmetov (npr. temo obravnavata u�itelj kemije

in biologije, ali u�itelj zgodovine, slovenš�ine, glasbe in podobno), ali v projektnem delu, v

katerem skupni vidik obravnave (npr. okoljska vzgoja) združuje ve� predmetov.

Knjižni�arjevo samostojno bibliopedagoško delo: v u�nem na�rtu morajo biti poleg

skupinskih sodelovalnih ur opredljene tudi samostojne skupinske bibliopedagoške ure

knjižni�arja. Knjižni�ar opravi samostojne bibliopedagoške ure informacijskega

opismenjevanja, ki so namenjene utrjevanju knjižni�nega informacijskega znanja. Za

doseganje ciljev naj ugotovi predznanje in poskrbi, da se vsebine utrjujejo in predstavljajo

enakomerno skozi šolsko leto in poglobljeno ter razširjeno od 1. do 4. letnika. Poudarek pri

usvajanju pa naj bo na za�etku šolanja, da bodo u�enci aktivni pri u�enju, pri uporabi

knjižnice in njenih virov. Za utrjevanje elementov informacijske pismenosti knjižni�ar

izkoristi tudi individualno svetovanje in pomo� pri izposoji in uporabi gradiva, zato ju mora

opravljati kot usmerjanje dijakove aktivnosti za samostojno odlo�anje za izbiro vira in

njegovo uporabo. Enako velja za motivacijske oblike, ki jih knjižni�ar izvaja samostojno za

skupine ali posameznike kot spodbudo za obisk in uporabo knjižnice, njenega gradiva in

razvijanje bralne kulture.

Page 21: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

21

Sodelovalno bibliopedagoško delo za skupine s posebnimi potrebami: za u�ence z u�nimi

težavami, razvojnimi motnjami (npr. disleksija), slabim poznavanjem materinš�ine ali

ve�inskega jezika in drugimi posebnimi potrebami (nadarjeni) pripravi šola individualizirane

programe, v katerih so lahko opredeljene tudi dodatne bibliopedagoške ure s posebno vsebino

in metodo dela.

Na�rtovanje bibliopedagoške u�ne ure: medpredmetna u�na ura vsebuje:

• Opredelitev ciljev

• Opredelitev potreb

• Opredelitev vsebin

• Opredelitev metod pou�evanja

• Izbiro na�inov pou�evanja

• Lokacijo izvedbe (knjižnica, ra�unalniška u�ilnica, razred, druga organizacija, e-

u�enje, u�enje na daljavo)

• Vrednotenje programa

• Vlogo u�itelja in knjižni�arja

Pri medpredmetnem povezovanju in projektih se mora v na�rt zajeti tudi trajanje oziroma

fazno na�rtovanje. Na�rtovanje in izvedba naj se prilagajata zna�ilnostim skupine, vsebini in

ciljem u�ne ure.

Metoda razreševanja u�nega problema: na�in u�enja/pou�evanja naj bo izkustveno in

problemsko zasnovan, da bo razvijal kriti�no mišljenje in veš�ine. Vklju�uje naj �im ve�

razli�nih oblik in metod dela. Dijak naj izkazuje znanje z razli�nimi samostojno narejenimi

izdelki, npr. poro�ila, risbe, plakati, miselni vzorci, seminarske naloge, raziskovalne naloge,

referati. V �asu šolanja naj dijak usvoji osnovni model razreševanja raziskovalnega, u�nega

problema, zato naj bo u�enje z informacijskimi viri poudarjena metoda dela.

Koraki raziskovanja, u�enja z informacijskimi viri (informacijski proces) vsebujejo:

1. Opredelitev teme

Dijak prepozna potrebo, jo opredeli in dolo�i potrebne informacije. Dolo�i vprašanje, predmet

raziskovanja in izhodiš�e obravnave. Poveže predmet z obstoje�im znanjem. Dolo�i

tematiko. Oblikuje hipoteze. Dolo�i potrebne informacije.

Page 22: KURIKUL KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE -  · PDF fileskupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne

22

2. Pridobivanje primernih virov

Dolo�i možne lokacije informacij, njihovo dosegljivost in pomembnost. Spozna razli�nost

informacijskih virov. Dijak zna uporabljati razli�ne vire in strategije informacijskega

poizvedovanja

3. Izbor potrebnih informacij

Dijak zna izbrati in ovrednotiti pridobljeno informacijo. Z izborom poizvedovalne strategije

pridobi obravnavanemu predmetu ustrezno gradivo. Oceni informacijo po zunanjih in

notranjih kriterijih. Dolo�i natan�nost in zanesljivost, veljavnost informacij. Razume

razli�nost pogledov, prepozna dejstva, mnenja in stališ�a. Po potrebi oblikuje nove

informacije.

4. Organizacija informacij

Dijak zna organizirati informacije. Dolo�i obliko za namensko uporabo (govorna

predstavitev, pisna, multimedijska), dolo�i odnose med informacijami in vklju�i izbrano

informacijo v svoje znanje.

5. Predstavitev informacij

Dijak zna predstaviti informacije. Predstavi informacijo v skladu s svojim namenom.

Predstavi ugotovitve in zaklju�ke. Uporablja opombe, citira vire in izdela bibliografijo.

6. Ovrednotenje procesa in dela

Dijak uporablja ustrezne elemente za ocenjevanje raziskovalnega dela. Oceni lastni prispevek

in razvoj svojega znanja. Zna oceniti uspešnost raziskovalnih stopenj in procesa. Zna

opredeliti težave v postopkih raziskave. Oceni tudi zunanji videz (obliko, splošen videz,

naslovna stran, kazalo, bibliografija).

7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV

Poznavanje in uporabo knjižni�nega informacijskega znanja vrednotijo u�itelji posameznih

predmetov, ko preverjajo in ocenjujejo dijakove samostojne pisne naloge in njihovo

ustreznost s postopkom raziskovanja. U�itelj se pri tem posvetuje s knjižni�arjem. Knjižni�ar

pa z razli�nimi metodami in pripomo�ki (instrumentarij za spremljanje, vprašalniki, kvizi

ipd.) sproti spremlja in vrednoti dijakovo poznavanje posameznih vsebin in njihovo rabo v

skladu s specifi�nimi cilji.