Osnovne podnebne poteze od mikro- do mezo ravni

8/17/2019 Osnovne podnebne poteze od mikro- do mezo ravni

http://slidepdf.com/reader/full/osnovne-podnebne-poteze-od-mikro-do-mezo-ravni 1/9

2. OSNOVNE PODNEBNE POTEZE OD MIKRO-DO MEZO RAVNI

2.1 MIKROKLIMA

- Podnebje prostorov “negeografskih” dimenzij (njiva, zgradba), od manjkot 1 m do 100 m, v vertikalni smeri do 100 m.

- Podnebno zelo raznoliko in komplicirano območ je, z velikimipodnebnimi razlikami na kratkih razdaljah.- Pri mikroklimatskih raziskavah je velik poudarek na razmerah pri

površju (aktivna plast), kjer poteka energetska izmenjava medpovršjem in ozrač jem.

- Energetske razmere v aktivni plasti ozrač ja so odvisne od barvepovršja (albeda), vlažnosti tal, vegetacije, topografskih značilnosti ipd.

Metodologija raziskovanja

- Terenske meritve in opazovanja: Uradna mreža meteoroloških postaj je preredka, pri mikroklimatskih raziskavah so pomembni tudi podatkiizmerjeni na nestandardni višini (pri površju pod 2 m in tudi višje).

- Posredne metode: Ugotavljanje podnebnih razmer s pomoč jo analizeznačilnosti Zemljinega površja (relief, poraščenost in značilnosti

vegetacije, raba tal).



• Mikroklima neporaščenega površja

Temperatura zraka

- Tik nad tlemi se čez dan zelo segreje (temp. je lahko za več kot 10 0C višja kot1 m nad tlemi), ponoči zelo ohladi → zelo velike dnevne temp. amplitude.

- V tleh so največ je dnevne in sezonske temp. spremembe tik pod površjem, z

globino se zmanjšujejo, dokler ne dosežejo ravnotežnega stanja.- Stopnja segrevanja je odvisna od barve površja (prsti), vlažnosti prsti,

poroznosti prsti.- Temne (humusne) prsti se zaradi manjšega albeda bolj segrejejo, vlažne pa manj (energija

se porablja za evaporacijo).

- Počasneje se v globino segrevajo peščene prsti (zrak je slab prevodnik), hitreje pa vlažne.

Idealiziran temp. profil pri površju ob jasnem vremenu Dnevni hod temp. zraka nad suho in vlažno prstjo



Veter pri površju

- Tik pri površju: tanka plast zraka “prilepljena” na površje, zračni tokovi so tulaminarni in potekajo vzporedno s površjem.- Debelina plasti je odvisna od hrapavosti površja, vendar redko presega nekaj

mm.- Znotraj nje poteka molekularna difuzija (gibanje molekul s področ ja višje na

področ je nižje koncentracije).- Do okoli 50 m nad površjem: prevladujejo turbulentni tokovi, hitrost vetra

narašča z višino.

Veter tik nad aktivno plastjo



Vlažnost zraka pri površju

- Največ vlage v ozrač ju je na višku dneva (najvišje temperature, največ jaevaporacija).- Čez dan (in ponoči, če se zrak ne ohladi pod rosišče) se vlažnost zraka znižuje

z oddaljevanjem od površja (podobno kot temperatura zraka).- Zrak ohlajen pod temp. rosišča: inverzen vlažnostni profil – depozicija

vodne pare povzroči, da je vlažnost zraka pri površju nižja).- Dejanske razmere odvisne od tipa in vlažnosti prsti: ilovnate prsti (čez dan se

hitreje in bolj segrejejo, ponoči pa hitreje in bolj ohladijo), peščene prsti(obratno zaradi manjše toplotne kapacitete, ker so bolj zračne), prsti bogate z

organsko maso (zaradi temne barve absorbirajo več energije Sončevegasevanja → toplejše čez dan in ponoči), mokre prsti (absorbirana energija seporablja za evaporacijo, vlažne prsti so običajno hladnejše).

Generaliziran profil koncentracijevodne pare v zraku pri površju



• Mikroklima poraščenega površja

- Rastlinski pokrov ustvari specifično mikroklimatsko okolje (modificira absorbcijoKV sevanja, izgubo DV sevanja in zračne tokove).- Energija se ne absorbira v eni plasti (nekaj na vrhu vegetacijskega pokrova,

nekaj v pokrovu, nekaj v tleh)- Pomembna je sklenjenost rastlinskega pokrova: mikroklimatski učinki so več ji

pri rastlinah z več jimi in bolj vodoravno nameščenimi listi, kakor pri rastlinah zmanjšimi in bolj navpično nameščenimi listi.

- Temperatura zraka: Če so tla v senci (gost rastlinski pokrov), je aktivna plast pri vrhurastlinskega pokrova - temp. so podnevi nižje pri tleh, ponoči pa pri vrhu rastlinja.

- Veter: V rastlinskem pokrovu je hitrost vetra manjša, več ja je turbulentnost (dejanskerazmere so odvisne od značilnosti rastlinske odeje).- Vlažnost zraka: V rastlinski odeji je vlažnost več ja kot pri neporaščenem površju, vlažnost

se povečuje proti tlom (vir vlage je evaporacija iz tal in transpiracija).

Tipi č ni profili neto radiacije,hitrosti vetra, temperature invlažnosti zraka v rastlinskempokrovu in nad njim.



• Vpliv zgradb na mikroklimo

- Zgradbe (arhitekturni objekti) delujejo kot “klimatski zaklon”.- Temperaturne razmere v okolici objektov so odvisne od prisojnosti / osojnosti,

sence.

- Objekti vplivajo na vlažnost zraka (več ja relativna vlažnost na osojni, nekolikohladnejši strani).

- Objekti modificirajo smer in hitrost vetrov (manjša hitrost v zavetrju – vetrovnepregrade; vrtinčenje vetra v zavetrju).

- Vplivajo na razporeditev padavin (več padavin na privetrni strani, padavinskasenca na zavetrni).

- Mestna klima: Seštevek vpliva številnih stavb in grajenih objektov.

Vpliv zgradbe na podnebje Vpliv vetrnih pregrad na hitrostvetra in akumulacijo snega



• Vpliv izoblikovanosti (topografije) površja na mikroklimo

- Nadmorska višina: Nižanje temperature zraka z n.v., naraščanje količinepadavin v srednjih GŠ, naraščanje trajanja in debeline snežne odeje, naraščanjeinsolacije, več ja pogostost in hitrost vetra, manjša vlažnost zraka, …

- Ekspozicija površja: Več ja in daljša insolacija na prisojni strani, toplejše insušnejše prisoje, nižje ležeča in dlje trajajoča snežna odeja na osojah, …

- Naklon površja: modificira vpadni kot Sončevega sevanja, več ja vlažnost prstiin zraka na položnejših poboč jih (gostejša vegetacija in več jaevapotranspiracija), …

- Tip površja: konkavne oblike (temperaturni obrat, nevarnost pozeb, več ja

onesnaženost zraka), konveksne oblike (več ja prevetrenost in osončenost),zračni tokovi zaradi razlik v energijski bilanci površja, …

Dlje trajajo č a snežna odeja na osojah krtin

Toploljubnamediteranska vegetacija

na strmem, prisojnem inzavetrnem pobo č juOsapske udornice



2.2 LOKALNA IN MEZOKLIMA

- Lokalno klimo sestavljajo številna mikroklimatska okolja.- Pri lokalni in mezo klimi je v ospredju prostorska (horizontalna) dimenzija

podnebnih značilnosti.

- Mezoklimo običajno enačimo s podnebnimi razmerami geografskih pokrajin

(regij), kjer na podnebje vplivajo podobni klimatski modifikatorji.- Prostorske dimenzije mezoklime so različne.

- Značilni lokalno in mezoklimatski pojavi:- Podnebje gozda

- Mestna klima



• Podnebje gozda

- Aktivna plast: Vrh drevesnih krošenj (območ je energetske izmenjave) - obsončnem vremenu je čez dan toplejša, ponoči pa hladnejša od okoliškega zraka.

- Del insolacije se absorbira v drevesni plasti, manjši del prispe do gozdnih tal(odvisno od tipa gozda, astronomskih in atmosferskih razmer).

- Albedo gozda: Odvisen od vrste gozda in od letnega časa (listopadni gozdsrednjih GŠ), večinoma je 10 do 30 %.

- Podnebne značilnosti gozda se pri nekaterih gozdovih spreminjajo sezonsko(listopadni gozdovi), pri drugim pa manj (tropski deževni gozd, iglasti gozd),odvisne so tudi od ekspozicije in naklona gozdnega površja.

- Sevanje:V gozdu prevladuje DV sevanje (KV se reflektira ali absorbira v zgornjem delukrošenj) - specializirane rastline v podrasti.

- Vlažnost zraka: Več ja vlažnost (2 do 10 %) kot izven gozda (velika transpiracija, slabomešanje gozdnega in ne-gozdnega zraka), največ ja poleti.

- Temperatura zraka: Nižji dnevni maksimumi (zasenčenost), višji nočni minimumi (povečantoplogredni učinek zaradi vlažnejšega zraka, odbijanje DV sevanja od krošenj), manjšadnevna temperaturna amplituda (v listopadnih gozdovih še posebej poleti.

- Padavine: Pri intenzivnih padavinah je količina padavin v gozdu enaka kot zunaj gozda, primanj intenzivnih krošnje zadržijo in izparijo do 10 mm padavin.

- Veter: Več ji delež brezvetrja, nižje hitrosti vetra.

Documents

Osnovne podnebne poteze od mikro- do mezo ravni