Podnebne spremembe v bližnji Podnebne spremembe v bližnji preteklosti, sedanjosti in prihodnostipreteklosti, sedanjosti in prihodnosti

predstavitev za skupino Repatice in kometipredstavitev za skupino Repatice in kometi

Gregor VertačnikGregor Vertačnik

Ljubljana, februar 2008Ljubljana, februar 2008

Astronomsko društvo Vega

KazaloKazalo

Glavna lastnost toplogrednih plinovGlavna lastnost toplogrednih plinov

Ravnovesna temperatura Zemljinega Ravnovesna temperatura Zemljinega površjapovršja

Podnebna sprememba od sredine 19. Podnebna sprememba od sredine 19. stoletja do danesstoletja do danes

Spremembe v kriosferiSpremembe v kriosferi

Spremembe v oceanih in morjihSpremembe v oceanih in morjih

Vzroki za spremembeVzroki za spremembe

Podnebne projekcije za 21. stoletjePodnebne projekcije za 21. stoletje

Glavna lastnost toplogrednih plinovGlavna lastnost toplogrednih plinov

plini, ki znatno absorbirajo plini, ki znatno absorbirajo del dolgovalovnega del dolgovalovnega (zemeljskega) infrardečega (zemeljskega) infrardečega sevanja sevanja najpomembnejši:najpomembnejši:

vodna paravodna paraozon (UV del sevanja)ozon (UV del sevanja)ogljikov dioksidogljikov dioksidmetanmetandidušikov oksiddidušikov oksid

fotoni z ustrezno energijo fotoni z ustrezno energijo povzročijo vibriranje atomov povzročijo vibriranje atomov v molekuli (prehod v višje v molekuli (prehod v višje energijsko stanje) ter energijsko stanje) ter povečanje notranje energije povečanje notranje energije in s tem temperaturein s tem temperature

Prepustnost ozračja in absorbtivnost nekaterih njegovih sestavin. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Greenhouse_gas

Ravnovesna temperatura Zemljinega Ravnovesna temperatura Zemljinega površjapovršja

ozračje s toplogrednimi plini ozračje s toplogrednimi plini vzdržuje za ~30 °C povprečno vzdržuje za ~30 °C povprečno višjo temperaturo kot bi jo višjo temperaturo kot bi jo imela Zemlja brez toplogrednih imela Zemlja brez toplogrednih plinovplinovdanašnje ozračje je bolj kot ne današnje ozračje je bolj kot ne neprepustno za dolgovalovno neprepustno za dolgovalovno sevanje talsevanje taltemperaturi ozračja in tal sta temperaturi ozračja in tal sta močna povezanimočna povezanipovečevanje koncentracije povečevanje koncentracije toplogrednih plinov ima dva toplogrednih plinov ima dva glavna učinka:glavna učinka:

manjša prepustnost ozračja manjša prepustnost ozračja (bistveno pri nizki (bistveno pri nizki koncentraciji)koncentraciji)izvor glavnine dolgovalovnega izvor glavnine dolgovalovnega sevanja ozračja je vse višjesevanja ozračja je vse višje

Shema energijske bilance Zemlje (tokovi) in vpliv toplogrednih plinov. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Greenhouse_effect

Podnebna sprememba od sredine 19. Podnebna sprememba od sredine 19. stoletja do danesstoletja do danes

opazno naraščanje koncentracije in izpustov opazno naraščanje koncentracije in izpustov toplogrednih plinovtoplogrednih plinovhitro segrevanje v obdobju ~1920-1940 in po letu hitro segrevanje v obdobju ~1920-1940 in po letu ~1980, ohladitev sredi 20. stoletja~1980, ohladitev sredi 20. stoletjav 20. stoletju se je povprečna svetovna temperatura v 20. stoletju se je povprečna svetovna temperatura zraka pri tleh dvignila za okoli 0,7 °Czraka pri tleh dvignila za okoli 0,7 °Cglavni vzrok podnebne spremembe skoraj gotovo glavni vzrok podnebne spremembe skoraj gotovo človeški izpusti toplogrednih plinov (vulkanski izbruhi človeški izpusti toplogrednih plinov (vulkanski izbruhi in Sončeva dejavnost imata precej manjši vpliv)in Sončeva dejavnost imata precej manjši vpliv)severna polobla se segreva dvakrat tako hitro kot severna polobla se segreva dvakrat tako hitro kot južna (večji delež kopnega na severu)južna (večji delež kopnega na severu)po letu 1980 se površje in spodnja troposfera po letu 1980 se površje in spodnja troposfera segrevata izjemno hitro, verjetno najhitreje v zadnjih segrevata izjemno hitro, verjetno najhitreje v zadnjih tisočletjihtisočletjihspodnja stratosfera se je po letu 1980 znatno spodnja stratosfera se je po letu 1980 znatno ohladilaohladila

Prispevek različnih dejavnikov k podnebni spremembi v zadnjih 100 letih. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Climate_change

Človekovi izpusti ogljikovega dioksida (ogljika) glede na izvor. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Greenhouse_gas

Naraščanje koncentracije CO2 na Havajih v zadnjih 50 letih. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Global_warming

Povprečna svetovna temperatura po letu 1880 in temperaturni odklon v letu 2007 glede na obdobje 1951-1980 (NASA GISTEMP). Vir: http://data.giss.nasa.gov/gistemp/2007/

Povprečna svetovna temperatura po letu 1860 (HadCRUTv3). Vir: http://www.cru.uea.ac.uk/cru/info/warming/

leto 2007 je bilo med najtoplejšimi po letu 1860, rekord leto 2007 je bilo med najtoplejšimi po letu 1860, rekord sta verjetno preprečila močna La Ninja ob koncu leta in sta verjetno preprečila močna La Ninja ob koncu leta in minimum Sončeve dejavnostiminimum Sončeve dejavnostileto 2008 prav tako verjetno ne bo rekordno zaradi La leto 2008 prav tako verjetno ne bo rekordno zaradi La Ninje in Sončevega minimumaNinje in Sončevega minimumanaslednji El Ninjo bo verjetno v letu 2009 ali 2010 in naslednji El Ninjo bo verjetno v letu 2009 ali 2010 in takrat bo prišlo do novega skoka v povprečni svetovni takrat bo prišlo do novega skoka v povprečni svetovni temperaturitemperaturikoličina padavin se je v obdobju 1900-2005 količina padavin se je v obdobju 1900-2005 spremenila:spremenila:

več padavin na vzhodu S in J Amerike, S Evrope, S in osrednje več padavin na vzhodu S in J Amerike, S Evrope, S in osrednje AzijeAzijemanj padavin v Sahelu, Sredozemlju, J Afriki in delih J Azijemanj padavin v Sahelu, Sredozemlju, J Afriki in delih J Azije

sprememba v padavinah časovno in prostorsko bolj sprememba v padavinah časovno in prostorsko bolj raznolika kot temperaturna sprememba, a konsistenta raznolika kot temperaturna sprememba, a konsistenta s spremembo v splošni cirkulacijis spremembo v splošni cirkulacijiverjetno se je v splošnem povečala pogostost obilnih verjetno se je v splošnem povečala pogostost obilnih padavinskih dogodkovpadavinskih dogodkov

Temperaturni odklon površine morij in oceanov sredi januarja 2008, v fazi močne La Ninje. Vir: http://www.osdpd.noaa.gov/PSB/EPS/SST/climo.html

Temperaturni odklon površine morij in oceanov sredi januarja 1998, v fazi močnega El Ninja. Vir: http://www.osdpd.noaa.gov/PSB/EPS/SST/climo_archive/climo_1998.html

pogostost suš se je po 70. letih 20. stol. povečala, pogostost suš se je po 70. letih 20. stol. povečala, še posebej v tropskem in subtropskem pasu še posebej v tropskem in subtropskem pasu po letu 1970 se je povečala vsebnost vodne pare po letu 1970 se je povečala vsebnost vodne pare nad oceani v povprečju za okoli 4 % nad oceani v povprečju za okoli 4 % dodatno dodatno segrevanjesegrevanjeopazne spremembe v splošnem kroženju ozračja opazne spremembe v splošnem kroženju ozračja (ENSO, AMO; perioda nekaj desetletij)(ENSO, AMO; perioda nekaj desetletij)zahodni zračni tok na srednjih širinah se je v zahodni zračni tok na srednjih širinah se je v obdobju od 60. od 90. let 20. stoletja okrepil, glavna obdobju od 60. od 90. let 20. stoletja okrepil, glavna vetrovna stržena sta se pomaknila proti polomavetrovna stržena sta se pomaknila proti polomaod 70. let 20. stol. se je povečala pogostost močnih od 70. let 20. stol. se je povečala pogostost močnih tropskih ciklonovtropskih ciklonov

Spremembe v kriosferiSpremembe v kriosferi

zmanjševanje zasneženih površin, še posebej spomladi zmanjševanje zasneženih površin, še posebej spomladi in poleti in na severni polobli (posledica višjih in poleti in na severni polobli (posledica višjih temperatur)temperatur)zmanjševanje obsega arktičnega morskega ledu, še zmanjševanje obsega arktičnega morskega ledu, še posebej poleti (~7 % na desetletje), obseg posebej poleti (~7 % na desetletje), obseg antarktičnega morskega ledu ne kaže spremembantarktičnega morskega ledu ne kaže spremembtanjšanje arktičnega morskega ledu, v povprečju skoraj tanjšanje arktičnega morskega ledu, v povprečju skoraj 1 m v obdobju 1987-19971 m v obdobju 1987-1997masa grenlandskega ledenega pokrova se zmanjšuje masa grenlandskega ledenega pokrova se zmanjšuje vse hitreje (~240 kmvse hitreje (~240 km33 v letu 2006), za antarktični v letu 2006), za antarktični pokrov pa ni dovolj točnih podatkovpokrov pa ni dovolj točnih podatkovpostopno odtaljevanje permafrosta na Aljaski, na ruski postopno odtaljevanje permafrosta na Aljaski, na ruski Arktiki in na tibetanski planoti (nekaj cm letno)Arktiki in na tibetanski planoti (nekaj cm letno)največji sezonski obseg zamrznjenih tal na severni največji sezonski obseg zamrznjenih tal na severni polobli se je zmanjšal za okoli 7 % v obdobju 1901-2002polobli se je zmanjšal za okoli 7 % v obdobju 1901-2002

Obseg morskega arktičnega ledu po letnih časih od leta 1900 dalje. http://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/

Obseg morskega arktičnega ledu v letih 2007 ter primerjava z letom 2005 in dolgoletnim povprečjem. Vir: NSIDC, http://nsidc.org/news/press/2007_seaiceminimum/20070810_index.html

Odklon v površini morskega arktičnega ledu. Vir: http://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/

Odklon v površini morskega antarktičnega ledu. Vir: http://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/

zmrzovanje/taljenje rek in jezer je v splošnem vse zmrzovanje/taljenje rek in jezer je v splošnem vse kasneje/prejkasneje/prejizguba ledu v ledenikih in večjih območjih stalnega izguba ledu v ledenikih in večjih območjih stalnega ledu (brez Antarktike in Grenlandije) je povzročila dvig ledu (brez Antarktike in Grenlandije) je povzročila dvig oceanov in morij za okoli ~0,8 mm v obdobju 1991-oceanov in morij za okoli ~0,8 mm v obdobju 1991-20042004postopno odtaljevanje permafrosta na Aljaski, na ruski postopno odtaljevanje permafrosta na Aljaski, na ruski Arktiki in na tibetanski planoti (nekaj cm letno)Arktiki in na tibetanski planoti (nekaj cm letno)največji sezonski obseg zamrznjenih tal na severni največji sezonski obseg zamrznjenih tal na severni polobli se je zmanjšal za okoli 7 % v obdobju 1901-polobli se je zmanjšal za okoli 7 % v obdobju 1901-20022002številni alpski ledeniki se hitro krčijo – triglavski Zeleni številni alpski ledeniki se hitro krčijo – triglavski Zeleni sneg in ledenik pod Skuto sta tik pred koncemsneg in ledenik pod Skuto sta tik pred koncem

Maksimalna sezonska višina snega na Kredarici

0

100

200

300

400

500

600

700

800

1954/55 1962/63 1970/71 1978/79 1986/87 1994/95 2002/03

sezona

viši

na

(cm

)

korigirano izmerjeno Linearno (korigirano) Linearno (izmerjeno)

Maksimalna sezonska višina snega na Kredarici – občuten padajoč trend po homogenizaciji meritev. Vir podatkov: ARSO

Obseg Triglavskega ledenika leta 1957. Vir: http://www.zrc-sazu.si/giam/triglavski_ledenik.htm

Obseg Triglavskega ledenika po rekordno vročem poletju 2003. Vir: http://www.zrc-sazu.si/giam/triglavski_ledenik.htm

Obseg Triglavskega ledenika v letih 1952, 1995 in 1999 z vrisanimi merilnimi točkami (iz knjige Visokogorska jezera v vzhodnem delu Julijskih Alp, 2002).

Spremembe v morju in oceanihSpremembe v morju in oceanih

v obdobju 1961-2003 se je zgornjih 700 m v povprečju v obdobju 1961-2003 se je zgornjih 700 m v povprečju segrelo za 0,10 °Csegrelo za 0,10 °Cslanost morij v subpolarnih širinah se je v povprečju slanost morij v subpolarnih širinah se je v povprečju zmanjšala, povečala pa se je slanost plitvih tropskih in zmanjšala, povečala pa se je slanost plitvih tropskih in subtropskih morijsubtropskih morijmasa anorganskega ogljika v oceanih se je povečala masa anorganskega ogljika v oceanih se je povečala za več kot 100 Gt od začetka industrijske dobe (1750), za več kot 100 Gt od začetka industrijske dobe (1750), oceani so sprejeli okoli 40 % izpustov CO2 v tem oceani so sprejeli okoli 40 % izpustov CO2 v tem obdobjuobdobjupH oceanov se je v povprečju znižal za 0,1 od leta pH oceanov se je v povprečju znižal za 0,1 od leta 17501750povprečni dvig oceanov je v 20. stoletju znašal okoli povprečni dvig oceanov je v 20. stoletju znašal okoli 1,7 mm/leto, obdobju 1993-2003 pa okoli 3,1 1,7 mm/leto, obdobju 1993-2003 pa okoli 3,1 mm/leto; dvig je časovno in prostorsko močno mm/leto; dvig je časovno in prostorsko močno spremenljivspremenljivglavna vzroka za dvig oceanov sta taljenje ledu in glavna vzroka za dvig oceanov sta taljenje ledu in raztezanje voderaztezanje vode

Povprečni dvig gladine morij in oceanov po letu 1880 (levo) in od zadnje ledene dobe (desno). Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Sea_level_rise

Dvig povprečne gladine morij in oceanov, izmerjen v okviru projekta TOPEX/Poseidon. Avtorske pravice: Univerza v Koloradu,vir: http://www.nasa.gov/centers/jpl/news/gracef-20060602.html

Vzroki za spremembeVzroki za spremembe

velika verjetnost je, da je človek s svojo dejavnostjo velika verjetnost je, da je človek s svojo dejavnostjo glavni krivec za podnebne spremembe v zadnjih glavni krivec za podnebne spremembe v zadnjih desetletjihdesetletjihsprememba v koncentraciji toplogrednih plinov in sprememba v koncentraciji toplogrednih plinov in aerosolov v ozračju:aerosolov v ozračju:

posledica industrijske dobe (po letu 1750)posledica industrijske dobe (po letu 1750)izvor umetnih izpustov CO2 večinoma fosilna goriva, manj izvor umetnih izpustov CO2 večinoma fosilna goriva, manj zmanjševanje biomase (umetni izvor je dokazan z zmanjševanje biomase (umetni izvor je dokazan z izotopsko analizo)izotopsko analizo)v času industrijske dobe se je močno povečala tudi v času industrijske dobe se je močno povečala tudi koncentracija metana in N2Okoncentracija metana in N2O

sprememba rabe talsprememba rabe talSončeva dejavnostSončeva dejavnost

Kjotski protokolKjotski protokol

Protokol za omejitev izpustov šestih toplogrednih plinov (ki Protokol za omejitev izpustov šestih toplogrednih plinov (ki so vzrok za podnebno spremembo) so vzrok za podnebno spremembo) Podpisan 11. septembra 1997, v veljavo stopil 16. februarja Podpisan 11. septembra 1997, v veljavo stopil 16. februarja 2005 z rusko ratifikacijo2005 z rusko ratifikacijoDo novembra 2007 je protokol ratificiralo 174 držav, ki Do novembra 2007 je protokol ratificiralo 174 držav, ki prispevajo več kot 60 % izpustov toplogrednih plinovprispevajo več kot 60 % izpustov toplogrednih plinovNekatere države in EU so se zavezale k zmanjšanju izpustov Nekatere države in EU so se zavezale k zmanjšanju izpustov (podpisnice 1. aneksa), 137 držav v razvoju pa razen (podpisnice 1. aneksa), 137 držav v razvoju pa razen spremljanja in poročanja o izpustih nima drugih obveznosti spremljanja in poročanja o izpustih nima drugih obveznosti ZDA je protokol l. 1998 podpisala (Al Gore), a ga ni ZDA je protokol l. 1998 podpisala (Al Gore), a ga ni ratificiralaratificiralaEU se je obvezal, da bo do leta 2012 zmanjšal izpuste vsaj EU se je obvezal, da bo do leta 2012 zmanjšal izpuste vsaj za 8 % glede na leto 1990, a različno po posameznih za 8 % glede na leto 1990, a različno po posameznih državah (manj razvite lahko celo povečajo izpuste)državah (manj razvite lahko celo povečajo izpuste)Protokol velja do leta 2012Protokol velja do leta 2012

Letni izpust ogljikovega dioksida na prebivalca in na leto po državah (stanje v letu 2004). Največji izpust je bil v Katarju (69 t/preb./leto), Luksemburg je imel 25 t/preb./leto, ZDA 20 t/preb./leto, Avstrija 8,5 t/preb./leto, Slovenija 8,1 t/preb./leto , Italija 7,7 t/preb./leto, Madžarska 5,7 t/preb./leto, Hrvaška 5,2 t/preb./leto, Čad 0,01 t/preb./leto.Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_carbon_dioxide_emissions_per_capita

Zemljevid držav, ki so podpisale (rumeno) in ratificirale protokol (zeleno), držav, se še niso izrekle (sivo) in držav, ki ne nameravajo podpisati protokola (rdeče).

Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Kyoto_Protocol_signatories

Podnebni scenariji za 21. stoletjePodnebni scenariji za 21. stoletje

predvidevanja podnebnih modelov predvidevanja podnebnih modelov glede na verjetne scenarije vhodnih glede na verjetne scenarije vhodnih spremenljivk (predvsem koncentracije spremenljivk (predvsem koncentracije toplogrednih plinov)toplogrednih plinov)

štiri glavne skupine IPCC-scenarijev štiri glavne skupine IPCC-scenarijev prihodnosti človeške družbe (A1, A2, prihodnosti človeške družbe (A1, A2, B1, B2), v poročilu IPCC AR4 pa jih je B1, B2), v poročilu IPCC AR4 pa jih je šest (A1B, A1FI, A1T, A2, B1, B2)šest (A1B, A1FI, A1T, A2, B1, B2)

A1 – hiter in uspešen gospodarski razvoj, kjer A1 – hiter in uspešen gospodarski razvoj, kjer se razlike med bogatimi in revnimi zmanjšujejo:se razlike med bogatimi in revnimi zmanjšujejo:

velika predanost tržnim rešitvamvelika predanost tržnim rešitvamveliki prihranki in predanost zasebnemu veliki prihranki in predanost zasebnemu izobraževanjuizobraževanjuvelika stopnja vlaganj in odkritij v izobraževanju, velika stopnja vlaganj in odkritij v izobraževanju, tehnologiji in ustanovah na narodni in mednarodni tehnologiji in ustanovah na narodni in mednarodni stopnjistopnjimednarodni pretok ljudi, idej in tehnologijmednarodni pretok ljudi, idej in tehnologijA1FI – poudarek na uporabi fosilnih gorivA1FI – poudarek na uporabi fosilnih gorivA1B – “ravnotežje” med vsemi goriviA1B – “ravnotežje” med vsemi goriviA1T – poudarek na uporabi nefosilnih gorivA1T – poudarek na uporabi nefosilnih goriv

A2 – manjši pretok blaga in denarja in A2 – manjši pretok blaga in denarja in počasnejši tehnološki razvoj kot pri scenariju počasnejši tehnološki razvoj kot pri scenariju A1:A1:

razlike med zdaj razvitimi državami in državami v razlike med zdaj razvitimi državami in državami v razvoju ostanejo podobnerazvoju ostanejo podobnezanašanje na lastne vire, regionalno orientiran zanašanje na lastne vire, regionalno orientiran ekonomski razvojekonomski razvoj

B1 – velika stopnja ekološke in socialne B1 – velika stopnja ekološke in socialne zavesti s trajnostnim razvojem po celem zavesti s trajnostnim razvojem po celem svetu:svetu:

zavedanje strašnih posledic prekomernega zavedanje strašnih posledic prekomernega sekanja gozda, izčrpavanja prsti, pretiranega sekanja gozda, izčrpavanja prsti, pretiranega ribolova in onesnaženjaribolova in onesnaženjapovečan posluh vlade, podjetij, medijev in javnosti povečan posluh vlade, podjetij, medijev in javnosti za okoljske in socialne vidike razvojaza okoljske in socialne vidike razvojapomembna vloga tehnoloških spremembpomembna vloga tehnoloških sprememb

B2 – več poudarka na okolju in sociali kot pri B2 – več poudarka na okolju in sociali kot pri scenariju A2:scenariju A2:

okoljsko zavedni državljani, poudarek na lokalnem okoljsko zavedni državljani, poudarek na lokalnem združevanju in skupnostih združevanju in skupnostih manjša moč mednarodnih ustanov, večja moč manjša moč mednarodnih ustanov, večja moč odločanja na lokalni in regionalni ravniodločanja na lokalni in regionalni ravnipomembni blaginja, enakost in zaščita okoljapomembni blaginja, enakost in zaščita okoljapočasnejši in manj enakomeren tehnološki razvoj počasnejši in manj enakomeren tehnološki razvoj kot pri A1 in B1kot pri A1 in B1

Svetovno prebivalstvo po različnih scenarijih. Vir: http://www.grida.no/climate/ipcc/emission/099.htm

Koncentracija toplogrednih plinov (v ekvivalentu ogljikovega dioksida) pri različnih scenarijih. Vir: www.knmi.nl/onderzk/CKO/Challenge/scenario.html

Podnebne projekcije za 21. stoletjePodnebne projekcije za 21. stoletje

dvig temperature v 21. stoletju, v glavnem kot posledica višje dvig temperature v 21. stoletju, v glavnem kot posledica višje koncentracije toplogrednih plinov, v prvih desetletjih ni koncentracije toplogrednih plinov, v prvih desetletjih ni bistvene razlike med scenarijibistvene razlike med scenarijinajverjetneje bo dvig povprečne svetovne temperature v 21. najverjetneje bo dvig povprečne svetovne temperature v 21. stoletju 2-4 °Cstoletju 2-4 °Ckopno (še posebej visoko na severu) se bo v povprečju ogrelo kopno (še posebej visoko na severu) se bo v povprečju ogrelo dvakrat bolj kot cel svet, najmanj se bodo ogreli oceani na dvakrat bolj kot cel svet, najmanj se bodo ogreli oceani na južni polobli in severni Atlantikjužni polobli in severni Atlantikoceani in morja se bodo postopno ogrevali v globinooceani in morja se bodo postopno ogrevali v globinoravnovesna povprečna svetovna temperatura se verjetno ravnovesna povprečna svetovna temperatura se verjetno zviša za 2-4,5 °C pri podvojitvi koncentracije COzviša za 2-4,5 °C pri podvojitvi koncentracije CO22 močnejši, daljši in pogostejši vročinski valovimočnejši, daljši in pogostejši vročinski valovivečinoma manjši dnevni temperaturni hodvečinoma manjši dnevni temperaturni hodvečja količina padavin na tropskih območjih z obilnimi večja količina padavin na tropskih območjih z obilnimi padavinami in na visokih širinah; v splošnem manj padavin v padavinami in na visokih širinah; v splošnem manj padavin v subtropskih predelihsubtropskih predelihvečja intenziteta padavinvečja intenziteta padavinpogostejše suše v notranjosti celinpogostejše suše v notranjosti celin

zmanjševanje količine snega in ledu zaradi prevladujočega zmanjševanje količine snega in ledu zaradi prevladujočega vpliva poletnega taljenja nad zimskimi padavinami, vpliva poletnega taljenja nad zimskimi padavinami, zmanjševanje obsega morskega ledu na Antarktiki in še posebej zmanjševanje obsega morskega ledu na Antarktiki in še posebej na Arktikina Arktikigloblje sezonsko taljenje permafrostagloblje sezonsko taljenje permafrostazmanjšala se bo sposobnost kopnega in oceanov za vsrkavanje zmanjšala se bo sposobnost kopnega in oceanov za vsrkavanje ogljikovega dioksida -> pozitivna povratna zanka!ogljikovega dioksida -> pozitivna povratna zanka!dvig morske gladine do konca stoletja bo verjetno okoli pol dvig morske gladine do konca stoletja bo verjetno okoli pol metra (70-75 % dviga bo povzročilo temperaturno raztezanje metra (70-75 % dviga bo povzročilo temperaturno raztezanje oceanov, Arktika in Antarktika sta veliki neznanki)oceanov, Arktika in Antarktika sta veliki neznanki)večji dvig povprečne površinske temperature Tihega oceana na večji dvig povprečne površinske temperature Tihega oceana na vzhodu in osrednjem delu kot na zahodu (bližje El Ninju)vzhodu in osrednjem delu kot na zahodu (bližje El Ninju)dvig povprečnega zračnega pritiska pri tleh v subtropskih in dvig povprečnega zračnega pritiska pri tleh v subtropskih in zmernih geografskih širinah, padec v visokih širinah -> pomik zmernih geografskih širinah, padec v visokih širinah -> pomik poti ciklonov za nekaj stopinj proti severu, manj viharjev v poti ciklonov za nekaj stopinj proti severu, manj viharjev v zmernih geografskih širinahzmernih geografskih širinahporast števila močnih tropskih ciklonov in intenzitete padavin v porast števila močnih tropskih ciklonov in intenzitete padavin v teh ciklonih teh ciklonih verjetna znatna oslabitev atlantske oceanske cirkulacije, verjetna znatna oslabitev atlantske oceanske cirkulacije, verjetnost za popolno ustavitev je zelo majhnaverjetnost za popolno ustavitev je zelo majhna

Neskladnost napovedi (IPCC TAR) in meritev povprečnega dviga morske gladine. Vir: http://www.realclimate.org/index.php/archives/2007/03/the-ipcc-sea-level-numbers/

Napovedi temperaturnih sprememb po različnih scenarijih. Vir: http://www.ipcc.ch/SPM2feb07.pdf

napovedi za Evropo:napovedi za Evropo:največja otoplitev na severu pozimi in v Sredozemlju poletinajvečja otoplitev na severu pozimi in v Sredozemlju poletiv osrednjem in južnem delu poleti večji dvig maksimalnih v osrednjem in južnem delu poleti večji dvig maksimalnih temperatur kot dvig povprečne temperaturetemperatur kot dvig povprečne temperaturezelo verjetno povečanje višine padavin na v večjem delu zelo verjetno povečanje višine padavin na v večjem delu severne Evrope in zmanjšanje v večjem delu Sredozemljaseverne Evrope in zmanjšanje v večjem delu Sredozemljavečje ekstremne dnevne višine padavin v severni Evropivečje ekstremne dnevne višine padavin v severni Evropiverjetno večja možnost suše v osrednji Evropi in Sredozemljuverjetno večja možnost suše v osrednji Evropi in Sredozemljuzelo verjetno skrajšanje trajanja snežne odeje in verjetno zelo verjetno skrajšanje trajanja snežne odeje in verjetno zmanjšanje debeline snežne odeje v večjem delu Evropezmanjšanje debeline snežne odeje v večjem delu Evrope

dve veliki grožnji Evropi, ki sta povezani s podnebno dve veliki grožnji Evropi, ki sta povezani s podnebno spremembo:spremembo:

stalitev grenlandskega ledenega pokroa stalitev grenlandskega ledenega pokroa dvig morja za 7 m, dvig morja za 7 m, stalitev zahodnega antarktičnega pokrova stalitev zahodnega antarktičnega pokrova dvig morja za 6- dvig morja za 6-15 m15 mprekinitev termohaline atlantske cirkulacije prekinitev termohaline atlantske cirkulacije hitra ohladitev hitra ohladitev

Izračunana sprememba v povprečni letni temperaturi (levo) in letni višini padavin (desno) v obdobju 2071-2100 glede na obdobje 1961-1990 v Evropi po scenariju A2. Vir: http://peseta.jrc.es/docs/ClimateModel.html

Predvidna temperaturna sprememba v 30 letih po zastoju termohaline cirkulacije. Vir: Michael Vellinga, Hadley Centre, http://www.cru.uea.ac.uk/cru/info/thc/

Viri in literaturaViri in literatura

http://en.wikipedia.org/wiki/Greenhouse_gashttp://en.wikipedia.org/wiki/Greenhouse_gashttp://en.wikipedia.org/wiki/Greenhouse_effecthttp://en.wikipedia.org/wiki/Greenhouse_effecthttp://www.gsfc.nasa.gov/gsfc/service/gallery/fact_sheets/earthsci/green.htmhttp://www.gsfc.nasa.gov/gsfc/service/gallery/fact_sheets/earthsci/green.htmhttp://en.wikipedia.org/wiki/Global_warminghttp://en.wikipedia.org/wiki/Global_warminghttp://en.wikipedia.org/wiki/Climate_changehttp://en.wikipedia.org/wiki/Climate_changehttp://en.wikipedia.org/wiki/Climatehttp://en.wikipedia.org/wiki/Climatehttp://en.wikipedia.org/wiki/Greenland_ice_sheethttp://en.wikipedia.org/wiki/Greenland_ice_sheethttp://en.wikipedia.org/wiki/Kyoto_Protocolhttp://en.wikipedia.org/wiki/Kyoto_Protocolhttp://www.grida.no/climate/ipcc/emission/http://www.grida.no/climate/ipcc/emission/http://en.wikipedia.org/wiki/Special_Report_on_Emissions_Scenarioshttp://en.wikipedia.org/wiki/Special_Report_on_Emissions_Scenarioshttp://peseta.jrc.es/docs/ClimateModel.htmlhttp://peseta.jrc.es/docs/ClimateModel.htmlhttp://en.wikipedia.org/wiki/Ice_agehttp://en.wikipedia.org/wiki/Ice_agehttp://en.wikipedia.org/wiki/Global_warminghttp://en.wikipedia.org/wiki/Global_warminghttp://www.ipcc.ch/http://www.ipcc.ch/http://www.realclimate.org/http://www.realclimate.org/http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/research/monitoring.htmlhttp://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/research/monitoring.htmlhttp://www.giss.nasa.gov/http://www.giss.nasa.gov/http://www.cru.uea.ac.uk/http://www.cru.uea.ac.uk/http://www.metoffice.gov.uk/research/hadleycentre/http://www.metoffice.gov.uk/research/hadleycentre/http://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/http://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/http://edgcm.columbia.edu/http://edgcm.columbia.edu/Willson, R.C., in A.V. Mordvinov, 2003: Secular total solar irradiance trend during solar cycles 21-23. Willson, R.C., in A.V. Mordvinov, 2003: Secular total solar irradiance trend during solar cycles 21-23. Geophys. Res. Geophys. Res. Lett.Lett., , 3030, št. 5, 1199, doi:10.1029/2002GL016038. , št. 5, 1199, doi:10.1029/2002GL016038. http://data.giss.nasa.gov/gistemp/2007/http://data.giss.nasa.gov/gistemp/2007/http://www.osdpd.noaa.gov/PSB/EPS/SST/climo.htmlhttp://www.osdpd.noaa.gov/PSB/EPS/SST/climo.htmlhttp://nsidc.org/news/press/2007_seaiceminimum/20070810_index.htmlhttp://nsidc.org/news/press/2007_seaiceminimum/20070810_index.htmlhttp://en.wikipedia.org/wiki/Sea_level_risehttp://en.wikipedia.org/wiki/Sea_level_risehttp://www.nasa.gov/vision/earth/lookingatearth/abrupt_change.htmlhttp://www.nasa.gov/vision/earth/lookingatearth/abrupt_change.html