Ovitek April07 16.3.07 12:48 Page 1 - Rafaelova družbarafaelova-druzba.si/pdf/April 2007.pdf · Prvi meddræavni dogovor za urejen prihod delavcev je bil podpisan z Italijo

a p r i l 2 0 0 7 , l e t n i k 5 6 , š t e v i l k a 4

Ovitek April07 16.3.07 12:48 Page 1

Veselo veliko noœ!To je vesela vest, ki jo Cerkev oznanja

æe dve tisoœletji:Jezus, naø Odreøenik, je vstal od mrtvih.

Veselo veliko noœ tebi... ki si okusil boæje usmiljenjein stopil na pot spreobrnjenja.

Veselo veliko noœ tebi ...... ki si se prepustil vodstvu Duha.

Veselo veliko noœ tebi ...... ki si prisluhnil Besedi Odreøenja

in postal nova stvar. Veselo veliko noœ tebi ...

... ki si se odloœil za konkretna dejanja sprave.Veselo veliko noœ tebi ...

... ki si zaœutil nujo hoditi po poti za Gospodom. Veselo veliko noœ tebi ...

... ki izæarevaø Kristusovo dobroto. Veselo veliko noœ ...

... vsem vam, ki ste spoznali Kristusa, Luœ veœnega æivljenja in Mu stopili naproti,

da Vaøe æivljenje preæari Njegova Luœ. Veselo veliko noœ ...

... tudi tebi, ki ti kljub dobrim sklepom,zaradi duhovne øibkosti, ni uspelo

vztrajati v zvestobi Jezusu Kristusu.Vstali Jezus,

ti me kliœeø, ker me ljubiø. V svojem vsakdanjiku te morem prepoznavati,

kakor te je prepoznala Magdalena.Ti mi naroœaø:

»Pojdi in oznani mojim bratom ...«Vstali Jezus,

pomagaj mi na poteh tega sveta, v druæini, v øoli, v pisarni

in povsod, kjerkoli se nahajam, izpolnjevati to tvoje veliko naroœilo.

To je dan Kristusa Gospoda!

Veselimo se ga!Aleluja!


Prva str. ovitka: Tamino Petelinøek: PietaDruga str. ovitka: Joæe Kamin: Vstali ZveliœarTretja str. ovitka: Martin Retelj: V Betfagi se je

zaœela procesija na cvetno nedeljoŒetrta str. ovitka: Tamino Petelinøek:

Cvetna nedelja

NAŠA LUČGlasilo Zveze slovenskih izseljenskihduhovnikov, diakonov in pastoralnihsodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vpraøanja

Soæitjeje obogatitev

Orgle

»Jezus Kristus je bil spoœetod Svetega Duha ...«

Veœ partnerstev

Vzroœek

Evropskost slovenskihkatoliœanov

Rafaelova druæbadanes

Iz komentarja ...

Na kratko ...

Iz æivljenja naøih æupnij

Dolgo potovanje k tebi

Za najmlajøe

Malo za øalo

Oglasi

26789

101112131640414243

100 letRafaelovedruæbe

Velikonoœna voøœila, ki si jih izmenjuje-mo za ta praznik, so voøœila sreœe, vese-lja in vsega dobrega. Spraøujemo pa se,v œem je naøe velikonoœno veselje.Ali ni morda nevarnost, da besede,izraæene v voøœilih, postanejo nekajpovrønega, kar izrekamo samo z ustni-cami, nekaj, za kar bi si æeleli, da bi bi-lo v polnosti res, a ne vemo, œe bo? Alipa, œe v veri gledamo v izvir velikonoœne sreœe, ki je vstali Kristus,smo morda v drugi nevarnosti, da pogosto pozabljamo na to, da jevstali Gospod izvir naøega veselja. Ali lahko govorimo o veselju, kitemelji na Kristusovem vstajenju, a pri tem pozabljamo na smrt, tr-pljenje, kriæ, æeblje in biœ, s katerim je bil Jezus biœan?Ker imamo tako œloveøko naravo, je trpljenje prisotno v æivljenjuvseh ljudi. Velikonoœno veselje ne odvzame trpljenja s sveta. Mordase bomo kar hitro sooœili s kako boleznijo, kriviœnostjo, nasiljem,brezposelnostjo ali s kakøno drugo preizkuønjo.Kako naj torej razumemo velikonoœno veselje, da ne bi bilo to zgoljnavada in da ne bi temeljilo na odsotnosti naøega deleæa pri Kristu-sovi velikonoœni skrivnosti, pri njegovem trpljenju, smrti in vstajenju?Svetopisemska besedila nam pomagajo pri odgovarjanju na tavpraøanja. Boæja beseda daje bogastvo in trdnost naøemu veselju obKristusovem vstajenju.Boæja beseda nam pravi, da je vstali Jezus tisti, ki je trpel in umrl;øe veœ, evangelist Luka je celo zapisal, da je bilo potrebno, da je Kri-stus-Mesija to pretrpel in øel v svojo slavo (prim. Lk 24,26).Sedaj razumemo, da Gospodovo novo, poveliœano æivljenje ni izbrisnjegovega trpljenja, kriæa in smrti, kot da se to ne bi nikoli zgodilo,ali pa da moramo to pozabiti. Ne, Jezusovo vstajenje je razkritjeœudeæne æivljenjske sile, ki je bila navzoœa æe v Kristusovem æivljenjuin trpljenju, v njegovi smrti, ki jo je doæivljal v zapuøœenosti, v ljube-zni in v predanosti Oœetu ter bratom.Velika noœ ne odstrani bolezni, trpljenja in socialnih krivic, ampaknam pove, œe Kristus æivi v nas, nam vse to daje vedno veœ upanja,vedno veœ ljubezni in vedno veœ æivljenja. Praznik Gospodovega vstajenja nas vabi, da se vpraøamo, kaj lahkomi storimo z naøo ljubeznijo, z naøo razpoloæljivostjo, z naøim nepo-srednim poseganjem, z naøim optimizmom, z naøo odgovornostjo inkrøœansko zrelostjo, ki izhaja iz Kristusa, da se razmere spremenijo.Æivljenje vstaja s Kristusom. Kristusovo æivljenje v nas nam omo-goœa, da dajemo in priœujemo za æivljenje.Naj vstali Kristus s tem novim æivljenjem, z novim ognjem in vese-ljem napolni vsakega od vas, dragi bralci Naøe luœi, vaøe domaœe insorodnike, in vse verne Slovence doma in po svetu.

Metod Pirih, koprski økof

2

T E M A M E S E C AT E M A M E S E C A

Soæitjeje obogatitevPomoæni økof v Münstru dr. Josef Voß jepredsednik Komisije za pastoralo priseljen-cev pri Nemøki økofovski konferenci. Janu-arja letos je na letni konferenci økofijskihreferentov in zastopnikov narodnih misij vZagrebu pojasnjeval in odgovarjal navpraøanja novinarjev o poloæaju tujcev vnemøki druæbi in Cerkvi.

Naj najdejo svojo drugo domovinoNajprej je treba pojasniti, kakøne so naloge Komisije.Nemøka økofovska konferenca jo je ustanovila zaradipriseljencev in vse bolj aktualnega pojava migracij vsvetu. V njeno podroœje spada koordinacija duønegapastirstva za priseljence v njihovem narodnem jeziku.Drugo podroœje je posveœeno øirokemu krogu begun-cev. Tretja aktivnost pa je koordinacija duhovne oskr-be Nemcev, ki æivijo po svetu. Vsako leto se v organi-zaciji komisije snidejo na posvet delegati in predstav-niki razliœnih narodnih skupnosti ter økofijski referen-ti za to pastoralno podroœje. Osnovni namen komisije je pomoœ, da bi priseljencimogli æiveti kot kristjani na svoj kulturni naœin, da biv narodnih ali jezikovnih skupnostih mogli razvijatibogato versko in kulturno dediøœino in s tem ohranitisvojo identiteto. »Æelimo, da pri nas najdejo svoje do-maœe okolje in svojo drugo domovino,« poudarja økofVoß.

Preseljevanje ni prehoden pojavPriseljenci pomenijo aktualen druæbeni izziv. Kakøenje zgodovinski in danaønji razvoj na tem podroœju?Tudi Nemœija je bila deæela izseljevanja. Praktiœno vsedo druge svetovne vojne. Prvi veliki val priseljevanjapa je doæivela proti koncu vojne in v letih po njej, koso Nemci iz vzhodnih deæel morali zapustiti svoje do-move. Drugi val priseljencev je privabil hiter gospo-darski razvoj, ki je potreboval veliko delovnih moœi.Prvi meddræavni dogovor za urejen prihod delavcev je

bil podpisan z Italijo. Sledili so drugi in leta 1968 je bilpodpisan tudi dogovor z Jugoslavijo. Takrat je veljalo prepriœanje, da so ti ljudje le zaœasnona delu v Nemœiji zaradi zasluæka in se bodo vrnili do-mov. To se je pokazalo kot velika utopija, œeprav sopriøleki tudi sami govorili o sebi kot o ‘gastarbajterjih’,torej o gostujoœih delavcih.Posebna kategorija priseljencev so bili begunci izdræav vzhodnega bloka. Nemœija jih je sprejemala dopadca ‘æelezne zavese’ in jih je bilo okrog 400 000. Ka-sneje je priøel skoraj milijon Nemcev iz Rusije. S takoøtevilnim priseljevanjem je Nemœija dosegla zgornjomejo svojih moænosti in se je morala odloœiti za spre-membo zakonodaje. Vendar se selitveni proces niustavil. Nov priseljenski val je sledil ob razpadu Jugo-slavije. »Eno nam je postalo jasno pri naøem delu: migracijeniso prehodnega znaœaja,« poudarja økof. To ni pojav,ki bi kmalu prenehal obstajati. Vzrok zanj je globaliza-cija druæb vsega sveta, torej del naøe stvarnosti. Vsa-ko leto se odseli 140 do 150 tisoœ Nemcev, ker iøœejodrugje boljøe razmere in boljøo prihodnost. Naraøœajomoœni tokovi politiœnih beguncev iz deæel, kjer so senotranji spori razplamteli v dræavljanske vojne. Mnogiljudje pa tiøœijo v Evropo zaradi hude bede, da bi ob tejbogati mizi naøli kruh za preæivetje. S tem problemomse sreœuje vsa Evropska skupnost. Komisija je priøla ob svojem delu do spoznanja, da jeduhovna oskrba vseh vrst priseljencev del rednih na-log celotne Cerkve, obenem je v tem tudi prihodnostkrajevnih Cerkva.

Medsebojni doprinosØtevilni priseljenci v Nemœiji so se reøili socialnih stisk,

Pesem, druæenje in mladost. Tudi to je prihod-nost naøih misij.

osvojili so tudi novo kakovost dela in poslovnosti. Pre-jeli so veliko. Kaj so doprinesli dobrega Nemcem inNemœiji? Nemœija mora biti hvaleæna priølekom za vse,kar so opravili v procesu obnove deæele po vojni in zagospodarski razcvet dræave. Seveda je prav tako res,da ta doprinos ni bil le enosmeren. Delavci gostje sopostali najveœji ‘ambasadorji’ Nemœije v svojih deæe-lah. Pri tem je treba upoøtevati øe posebej spodbujanjegospodarskega sodelovanja.Kar zadeva versko æivljenje, je Cerkev v Nemœiji prido-bila iz zaklada globoke vernosti tujcev. Posebej je bilapriœevalna verska dræa nekaterih slovanskih narodov,kot so Hrvatje in Poljaki pa tudi drugi. Iz lastne iz-kuønje ve, da so se mnogi sproøœeno vkljuœili tudi vnemøko Cerkev in sprejeli z razumevanjem njeno du-hovno mentaliteto in dræo. Vse to so podpirale øtevilneiniciative, ki so spodbujale kulturne in verske kontakterazliœnih kultur. Ob tujcih so se nemøki kristjani sreœalis srœno in œustveno sproøœeno poboænostjo. Dar vsemje v obojestranskem sprejemanju duhovnih dobrin.

Obogatitev, na pa nevarnostJe Nemœija tudi zaradi izkustva s priseljenci postalabolj odprta? To je po eni strani res in po drugi ne, za-trjuje naø sogovornik. Danes smo vsi postali veliko boljodprti za vsakovrstno drugaœnost kot nekdaj. VNemœiji je gotovo øe vedno zaznati nezaupanje ali ce-lo tihi ‘strah’ pred tujci. Zadnja leta je to povezano øez dogodki, ki jih povzroœa terorizem in islamski funda-mentalizem. Zaradi tega je nemøka javnost, posebejpa politika veliko bolj pozorna do priølekov z name-nom, da svojim ljudem zagotovi varnost in zaøœito.Sam pa meni, da tone zadostuje, da jepotrebna tudi spre-memba perspekti-ve, da se v prvi planpostavi soæitje z lju-dmi drugaœne kul-

ture, jezikov in navad. Posebej naj bi to zagovarjali inpodpirali kristjani. Cerkev je vesoljna, se pravi zgraje-na od svojega zaœetka iz ljudi razliœnih jezikov, naro-dov in kultur in je to raznolikost vedno dojemala kotbogastvo, ne pa kot nevarnost. »To vrednoto moramokristjani ponovno bolj priklicati v javno zavest tudi prinas v Nemœiji,« spodbuja økof.

Zgodovinske zasluge narodnih misijIn kako gleda Cerkev na misije, ki jih vodijo narodniduøni pastirji? Ko so prihajali prvi tuji delavci vNemœijo, se je nemøka Cerkev znaøla nekoliko v zadre-gi. Zdelo se je, da to presega njene moœi. Nemøki du-hovniki in verniki enostavno niso bili pripravljeni narazliœne jezike, kulture, mentalitete v neposredni bliæi-ni. In iz tega se je pojavila zamisel duhovne oskrbe,kakor jo priporoœa enciklika Pavla VI. »Populorumprogressio«, v smislu, da se tem ljudem omogoœi du-hovna domovina na tujem. Nastalo je dobro in lepo so-delovanje med nemøkimi økofijami in duhovniki, ki soprihajali iz deæel priseljencev. Ti niso opravljali le svo-jega duhovnega poklica, paœ pa so prevzeli nase tudivsakovrstno socialno pomoœ svojim ljudem. Zaradi te-ga je veliko ljudi zelo navezanih na svoje duhovne innarodne centre v okviru æupnij.

Reorganizacija æupnijRazmere so se spremenile in v Nemœiji poteka reorga-nizacija narodnih misij. Je to samo zaradi pomanjka-nja denarja? Økof pritrjuje: »Seveda, eden od razlogovje tudi finanœne narave. Vendar ni samo to. Drugi ra-zlog je ta, da se je spremenila struktura priseljencev.

3

Procesijav taboriøœu


V naøi økofiji se je npr. zmanjøalo øtevilo priseljencev.Nekateri so se vrnili nazaj v domovino, drugi so se pri-lagodili nemøki druæbi.« Logiœno, da se postavljavpraøanje, ali naj struktura misij ostane enaka øe na-prej. Poleg tega je pri nekaterih narodnih skupnostihzelo teæko najti duhovnike iz domovine, ki bi priøli nato delo v Nemœijo. In treba je priznati, da je tudi naro-dne skupnosti zajel proces sekularizacije kakor vso za-hodno kulturo. To pomeni, da tradicija nima veœ takovelikega pomena, kot je bilo to nekdaj. Drugaœe pove-dano, œe æeli nekdo biti danes æiv ud Cerkve, pa naj bodomaœin ali tujec, se mora za to odloœiti osebno in pred-vsem zares in trdno. Ta razvoj gre v Nemœiji zelo hitroin pred njim se ne bodo uspele reøiti tudi druge druæbev Evropi. To spoznanje narekuje neko novo cerkvenozavest. Æupnijske skupnosti bodo morale marsikajspremeniti v razumevanju same sebe in svojega notra-njega æivljenja. Ne gre torej za razvoj, ki bi zajel samonarodne æupnije, ampak zajema celo Cerkev. Münstr-ska økofija je morala najprej narediti reorganizacijolastnih æupnij, da bi se lahko odgovorno spoprijela ssvojo prihodnostjo.Kako konkretno zgleda preoblikovanje narodnih mi-sij? To je dokaj razliœno, pojasnjuje økof, in je tudi za-pleteno, vendar navaja nekaj smernic. V enem prime-ru je treba zaobjeti veœje podroœje in ustanoviti nekosrednji veœji narodni center. Kdor hoœe, ga lahko do-seæe, le pot je malo daljøa. Vsekakor ni veœ moænoohraniti misije v vsakem kraju, kakor so bile doslej.Drugi model je v tem, da narodni duøni pastir prevza-me manjøo nemøko æupnijo in obenem naprej vodi du-hovno oskrbo svojih rojakov na øirøem podroœju. Ta

model ima øe eno pomembno dodano vrednost. V takiæupniji namreœ pride bolj do izraza, da so tako do-maœini kot priseljenci del ene duhovne skupnosti. Ima-jo iste skupne prostore, kjer se sreœujejo vsak zase intudi skupaj.Tretji model je predviden za narodno skupnost, ko za-njo ni mogoœe veœ pridobiti narodnega duønega pastir-ja. Ta skupnost se ne ukine, paœ pa spada v nemøkoæupnijo, kjer so doloœeni odgovorni verniki, da se taskupnost redno sreœuje in deluje. »Pri vsem tem pa se moramo vsi øe veliko nauœiti,« po-udari økof. Nihœe nima œarobne formule za ureditevvseh teh vpraøanj. Vendar je bilo nekako tako vedno vCerkvi, vedno se je znaøla ‘na poti’, vedno je moralaiskati nove moænosti æivljenja po evangeliju v konkre-tnih razmerah.

Islam z evropskim obrazomMed priseljenci je veliko muslimanov. Veliko se govorio medreligioznem dialogu. Kako ocenjuje Cerkev ta di-alog v Nemœiji? »Soæitje je naøa velika naloga,« nakaæeøkof perspektivo. Nemœija ima 80 milijonov prebival-cev, od tega 8 milijonov priseljencev, torej 10 odstot-kov - med njimi je 2,5 milijona muslimanov. Ti ljudjebodo ostali v Nemœiji, zato ne vidi druge poti kakorstvaren in poøten dialog z njimi. Najprej se morajo lju-dje razliœnega prepriœanja med seboj spoznati. Ko semed seboj doæivijo, se laæje najde tudi pot, naœin sobi-vanja. Veliko æivljenjskih podroœij ponuja prostor zasvobodno in iskreno soæitje kristjanov in muslimanov.Muslimani nas (tega ne smemo prezreti!) pogosto spo-minjajo, da kristjani premalo resno jemljemo svojo ve-ro in ohranjamo krøœanske navade. To je naø problem,ne njihov.

4


Cvetna nedelja v taboriøœu v Vetrinju

Mladi na slovenskih misijah prejemajo prvezakramente.

Dejstvo je, da obstaja muslimanski fundamentalizemin terorizem. Vendar za to nismo upraviœeni sumitivseh muslimanov, tako kot ni mogoœe obsojati vsehkristjanov, œe kje kdo od njih razpihuje vojno in delanasilje. Prav tako morajo tudi muslimani pojasniti svojodnos do fundamentalizma in nasilja in se omejiti odterorizma. To pa predvideva sprejem razuma v veri inspoøtovanje verske svobode, ki dopuøœa tudi spreobr-njenje, sprejem druge veroizpovedi. Za to seveda nezadostuje samo medreligijski dialog, prej se morajozgoditi vse drugaœni procesi. Pri tem pa ne smemo po-zabiti, da je katoliøka Cerkev v Evropi potrebovala karveliko œasa, da je sprejela versko svobodo na naœin,kakor jo razumemo danes. Po njegovem je islam z ev-ropskim obrazom moæen.

Skrb za œlovekovo svobodo in druæineVpliv Cerkve v Nemœiji. Koliko se sliøi in upoøteva njenglas v druæbi? Vsakdanji dogodki so zgovorni. »Œe po-mislimo, koliko ljudi vsak dan poskuøa nelegalno pritiprek Gibraltarja iz Afrike v Øpanijo in potem naprejkamorkoli v Evropo, ali ko opaæamo, kako hitro raste-jo v Nemœiji misije øpanskega jezikovnega kroga s pri-seljenci iz Latinske Amerike, ko opazujemo moœan mi-gracijski tok iz vzhodne Evrope, tedaj postane stvar ja-sna: dokler gradimo obrambni nasip med bogatimi in

revnimi deæelami, tako dolgo bo rasel tudi pritisk be-guncev v zahodno Evropo.« Sodobno posredovanje in-formacij, mediji, moænosti potovanj, gospodarska so-odvisnost - vse to samo øe pospeøuje ta pritisk. Danesposkuøa Evropa odgovoriti na to z omejevanjem prise-ljevanja in zapira svoje meje. Jasno pa je, da se na tanaœin ne da dolgoroœno reøevati tega problema.Økof meni, da je reøitev moæna samo z razvojno po-moœjo revnim deæelam. Pomagati jim je treba pri ra-zvoju ekonomije in demokratiœnih struktur, da bi se vteh deæelah bolj spoøtovale pravice œloveka. To pred-postavlja odpiranje zahodnih trgov za proizvode tehdeæel, da bi mogla delovati uœinkovitejøa izmenjavadobrin. Dokler ni tega, bo Zahod vse bolj doæivljal pri-tisk laœnih ljudi, ko iøœejo zase primerno æivljenjskookolje. Nemøka Cerkev se poskuøa vkljuœiti v razpraveo teh pereœih vpraøanjih tudi glede zakonodaje, kakoje treba zagotoviti œlovekove pravice priseljencev. Pri-zadevajo si, da se pravno zagotovi verska svobodapriølekov in da se zaøœiti njihovo druæinsko æivljenje.Za Cerkev je odloœilna etiœna raven zakonodaje o pri-seljencih. Opira se pri tem na besede papeæa JanezaPavla II., ki je velikokrat poudarjal, da je œloveka vre-dno æivljenje mogoœe uresniœiti samo tedaj, œe si priza-devamo za praviœnost in mir.

pripravil Janez Pucelj

5


Cvetna nedelja med rojaki v Stuttgartu

6

S V E T A Z N A M E N J AS V E T A Z N A M E N J A

rijino cerkev v Gdansku, niso imele niœ manj kot 3752piøœali. Tudi za ohiøje teh orgel, za zunanjo podobo, kiji graditelji reœejo prospekt, je bilo vloæeno veliko ume-tniøkega truda. Naroœila so dobivali rezbarji in slikar-ji. Nemalokrat so orgelsko omaro opremili s poslikani-mi krili. V postnem œasu, ko so orgle molœale, so jihlahko zaprli kakor kak krilni oltar.Orgle imenujemo »kraljico inøtrumentov« in upra-viœenost tega imena se pokaæe, ko s svojim buœanjemnapolnijo prostor kake katedrale; recimo z zvoki toka-te in fuge v d-molu skladatelja Johanna Sebastiana Ba-cha. Øumeœe tonske kaskade ali preprost orgelski pre-

ludij, vse hoœe bitibogosluæje in œlove-ku pomagati, dalahko Boga slavi,prosi in se mu za-hvaljuje.Na mnogih orgel-skih odrih in orgel-skih ohiøjih so upo-dobljeni radoæivi inprekucajoœi se an-gelœki, ki imajo v ro-kah glasbene inøtru-mente, ali pa kraljDavid, predpevecSinagoge kakor tudiCerkve, s harfo v ro-kah. Tu je v podobiprikazano, kar orgleizraæajo z zvokom:hvala in toæba, za-hvala in proønja.V veœnem æivljenjupa bo samo øe hva-la. Praeludium vitaeaeterne - Preludijveœnega æivljenja.Te besede so napi-sane na ohiøju ne-kih orgel v severniEvropi. Izraæajo, daso orgle namenjenepredvsem boæji œas-ti.

Orgle »Njihov zvok more œudovito poveœati sijajcerkvenih obredov ter duha silno dvigati kBogu in vzviøenim reœem,« pravi liturgiœnakonstitucija drugega vatikanskega koncilain hkrati doloœa, naj bi ta glasbeni inøtru-ment z bogato tradicijo v zahodni Cerkvi øenaprej imeli v veliki œasti.

Dolga zgodovina or-gel sega v pred-krøœansko dobo. Ta-krat je prviœ uspeloPanovo pastirskopiøœal povezati z me-hanizmom veœ tipkter s pomoœjo mehapri dudah izvabiti iznje zvok. Prvi inøtru-menti te vrste so bilizelo skromni: maj-hne orgle, ki so jihlahko nosili v rokahin so bile dolga stole-tja v rabi. Pozneje jenastal veœji pozitiv,ki ga je bilo sicermogoœe nositi, a soga pri igranju posta-vili na tla.Æe v 10. stoletju so vAngliji zgradili orgles 400 piøœalmi. Od15. stoletja naprejpoznamo velikanskelepe orgle z veœ kla-viaturami za roke -imenujejo se manua-li - in s pedalom, kla-viaturo za noge. Or-gle, ki so jih leta1585 zgradili za Ma- Orgle v ljubljanski stolnici.

7

K R A T K I K A T E K I Z E MK R A T K I K A T E K I Z E M

»Jezus Kristus je bilspoœet od SvetegaDuha ...«85. Zakaj je Boæji Sin postal œlovek?Zaradi nas ljudi in zaradi naøega zveliœanja si je BoæjiSin v naroœju Device Marije po delovanju Svetega Du-ha privzel meso. Nas greønike je hotel spraviti z Bo-gom, nam oznaniti njegovo neskonœno ljubezen, bitiza nas vzor svetosti in nas napraviti »deleæne Boæjenarave« (1 Pt 1,4).

86. Kaj pomeni beseda »uœloveœenje«?Cerkev z besedo »uœloveœenje« oznaœuje skrivnostœudovitega zdruæenja boæje in œloveøke narave v enisami boæji osebi Besede. Da bi izpolnil naøe odreøen-je, se je Boæji Sin uœloveœil, postal je »meso« (Jn 1,14),resniœno œlovek. Vera v uœloveœenje je razloœevalnoznamenje krøœanske vere.

87. Na kakøen naœin je Jezus Kristus pravi Bog inpravi œlovek?Jezus je neloœljivo pravi Bog in pravi œlovek, v edino-sti svoje boæje osebe. On, Boæji Sin, ki je »rojen, neustvarjen, enega bistva z Oœetom«, je postal pravi œlo-vek, naø brat, in sicer ne da bi prenehal biti Bog, naøGospod.

88. Kaj v tem pogledu uœi kalcedonski koncil (leta451)?Cerkveni zbor v Kalcedonu uœi izpovedovati, da »jeSin, naø Gospod Jezus Kristus, popolnoma isti. Isti jepopoln v boæanstvu in popoln v œloveøkosti; resniœnoBog in resniœno œlovek, obstojeœ iz razumne duøe in iztelesa. Prav isti je enakega bistva z Oœetom po boæan-stvu in enakega bistva z nami po œloveœnosti, v vsemnam enak razen v grehu (Heb 4,15). Pred vsemi veki jebil rojen iz Oœeta po boæanstvu, v poslednjih dneh paje bil isti zaradi nas in zaradi naøega zveliœanja rojeniz Device Marije, Boæje Matere, po œloveøki naravi.«

89. Kako Cerkev izraæa skrivnost uœloveœenja?To izraæa z izpovedovanjem, da je Jezus Kristus praviBog in pravi œlovek. Ima dve naravi, boæjo in œloveøko,

ki nista pomeøani druga z drugo, temveœ zedinjeni veni sami osebi Boæjega Sina. Zato je torej treba v Kri-stusovi œloveøki naravi vse - œudeæe, trpljenje, smrt -pridevati njegovi boæji osebi, ki deluje po privzeti œlo-veøki naravi.

»O edinorojeni Sin in Beseda Boga samega, œeprav sinesmrten, si se hotel zaradi naøega zveliœanja utele-siti iz svete Bogorodice in vedno device Marije (...), Ti,ki si eden od Svete Trojice, slavljen z Oœetom in Sve-tim Duhom, reøi nas!«

(bizantinska liturgija sv. Janeza Zlatoustega)

90. Ali je uœloveœeni Boæji Sin imel duøo s œloveøkimspoznavanjem?Boæji Sin si je privzel telo, oæivljeno z razumno œlo-veøko duøo. S svojim œloveøkim razumom se je Jezusnauœil veliko stvari z izkuønjo. A tudi kot œlovek je imelBoæji Sin notranje in neposredno spoznavanje Boga,svojega Oœeta. Prav tako je segal do skritih misli œlo-veøkega srca in popolnoma poznal veœne naœrte, ki jihje razodel s svojim prihodom.

91. Kako soglaøata dve volji uœloveœene Besede?Jezus ima boæjo voljo in œloveøko voljo. V svojem ze-meljskem æivljenju je Boæji Sin œloveøko hotel, kar jeskupaj z Oœetom in Svetim Duhom odloœil za naøe zve-liœanje. Kristusova œloveøka volja je pokorna; ne upirase in ne nasprotuje, temveœ se podreja njegovi boæjivolji.

92. Ali je Kristus imel resniœno œloveøko telo?Kristus si je privzel resniœno œloveøko telo, s katerim jenevidnega Boga napravil vidnega. Zato smemo Kristu-sa upodabljati in œastiti na svetih podobah.

93. Kaj predstavlja Jezusovo srce?Jezus nas je poznal in ljubil s œloveøkim srcem. Njego-vo srce, prebodeno za naøe zveliœanje, je simbol tisteneskonœne ljubezni, s katero Jezus ljubi Oœeta in pravvsakega œloveka.

94. Kaj pomeni izraz: »Spoœet od Svetega Duha ...«?To pomeni, da je Devica Marija spoœela veœnega Sinav svojem naroœju od Svetega Duha in brez sodelovanjamoæa: »Sveti Duh bo priøel nadte« (Lk 1,35), ji je rekelangel ob oznanjenju.

8

Draga Leona! Najprej bi rada poudarila, da obstaja te-meljna razlika med prijateljstvom in partnerskimodnosom (ko ob tem misliø na zvezo med fantom indekletom, moøkim in æensko). Lahko imamo razliœnaprijateljstva, in dobro je, da jih imamo veœ, ki nas bo-gatijo intelektualno, œustveno in duhovno. Œeprav par-tnerski odnos zajema tudi prijateljstvo, pa je ta odnosv osnovi øe drugaœne narave. Je odnos med moøkim inæensko (ali fantom in dekletom), ki æelita ljubiti drugdrugega v æivljenjski zdruæitvi in v vzajemnem darova-nju. Sveto pismo opisuje trenutek, ko Adam sreœa Evoin jo prepozna za »svojo«, kot enega kljuœnih dogod-kov v zaœetku stvarjenja. »To je zdaj kost mojih kostiin meso mojega mesa; zaradi tega bo zapustil moæoœeta in mater in se dræal svoje æene in bosta eno te-lo.« Moæ tu ne izrazi samo veselja nad sreœanjem æene,ampak tudi prepozna lastno identiteto, kdo je on sam.Partnerski odnos, kotje zapisan v œlovekovonaravo, je tisti kraj, kiomogoœa rast v podo-bnosti Bogu inzdruæitev v ljubezni,ki pa par poveæe tudiz Bogom. S poroko ta-ko postane ljubezenresniœnost, ki jo ude-janja skupno æivljenje,v vsakdanji konkre-tnosti, sprejemanju,dajanju. »Dragocen siv mojih oœeh, neza-menljiv, ker te lju-bim.« Ljubim te po-polnoma (oz. si to æe-lim), zato ne iøœemnadomestila za tvoje

nepopolnosti. Sprejmem tudi to, da mi ne moreø dativsega.Morda pa je to, da ne zmorem ljubiti drugega z njego-vo nepopolnostjo ali da se mi zdi, da mi drugi ne dajedovolj, znamenje, da je tudi moja ljubezen nepopolna?V resnici je samo Eden, ki je sposoben ljubiti prvi invnaprej, œeprav najbolj pozna naøe omejenosti in greh.Zato tudi z Njim postane mogoœe, œesar sami ne zmo-remo - œe æivimo ta odnos po evangeliju, postane Tisti,ki lahko izpolni neizpolnjeno.Ali se ti zdi sprejemljivo imeti veœ partnerjev, je odvi-sno tudi od tega, kdo je zate drugi. Œe greø v odnos dodrugega z æeljo, da bi ljubila popolnoma - œe ga ne jem-ljeø æe vnaprej kot le prehodno izkuønjo, ampak kot œlo-veka, ki ga æeliø ljubiti, skupaj z njim v æivljenju nekajzgraditi, tedaj postane bolj razvidno, da je »zgolj pobi-ranje dobrih plati« pri drugem slepa ulica sebiœnosti in

preraœunavanja vodnosih - kar ne greskupaj s teæenjem popopolni ljubezni. Tuse kakøna kompro-misarska variantane izteœe. Vse je torejv tem, ali ljubiø par-tnerja scela, popol-noma in potem ni nevpraøanja ne moæ-nosti za øe enega aliveœ njih. Lahko pa segreø navidezno lju-bezen, ki dopuøœavse, tudi veœ par-tnerjev. Œlovek pa niustvarjen tako. Lep pozdrav.

Petra

Veœ partnerstevDraga Petra! S kolegi nas veœkrat odnese v isto debato: nekateri izmed njih vztrajno trdijo, da ne vidijo ra-zloga, zakaj ne bi lahko nekdo imel veœ partnerjev hkrati, seveda pod pogojem, da so o tem seznanjeni invsi sprejmejo skupne pogoje. Ne morem sprejeti tega staliøœa, vendar ga tudi ne znam zagovarjati. Kaj tipraviø na to?

Leona

M L A D I N S K A S T R A NM L A D I N S K A S T R A N

Ana in Werner z Dunaja sta supaj æe 41 let.

VzroœekPodruæniœna cerkev Marijinega vnebovzetja.Informacije: Æupnijski urad Predloka, Pred-loka 14, 6275 Œrni Kal. Dostop: z avtom.Glavni romarski shod: veliki ømaren.

Tam kjer se sreœujeta istrski in kraøki svet, nedaleœ odmalega koøœka slovenske obale, ob izviru Riæane, kiprinaøa æivljenje in rast vsej okolici in øe dlje, so si naøipredniki postavili cerkvico, posveœeno Materi Boæji.Na samem, sredi doline, obdana s topoli, cipresami indrugim drevjem, vabi, naj si obiskovalec odpoœije svo-jega duha v zbranosti. Zaradi vodnega izvira, od koderje speljan riæanski vodovod v vse kraje ob naøi obali,je tudi cerkev ograjena z visoko æiœno ograjo.O preteklosti kraja ni zapisano veliko. Æe ime samo papovzroœa nekaterim teæave. Najbræ ima zvezo z izvi-rom. Tu priteka na povrøje voda iz øirokega kraøkegazaledja, ki seæe na drugo stran Slavnika v Matarskopodolje. Voda, ki je v teh krajih æivljenjsko pomembna,je vedno privabljala ljudi, da so se naseljevali ob njej.V okolici boste naøli stara naselja s œudovitimi cerkvi-cami. Prav blizu so svetovno znane Hrastovlje ali paZanigrad. Zadnji je postal znan po motivu iz tam-kajønje cerkve, ki ga je uporabil za boæiœna voøœila le-ta 1990 papeæ Janez Pavel II.Zgodovinarji pravijo, da je bil verjetno na Vzroœku le-ta 804 tisti shod, kjer se je obravnaval riæanski placit.Z njim naj bi uredili sporne odnose med staroselci, kiso se ob selitvah narodov obdræali v obalnih mestih, inpriseljenim slovenskim prebivalstvom. Zopet, tokratizrecno, se Vzroœek omenja v dokumentih leta 1580. V16. stoletju sta namreœ k slavi in pomembnosti boæje-potne cerkve pripomogli Marijini bratovøœini iz Pred-loke in Kubeda, ki sta imeli v njej svoj sedeæ. Ti dve je21. februarja 1580 vizitator Avguøtin Valiero iz Vero-ne zdruæil v eno. Pri tem je zapisal tudi pravice indolænosti njenih œlanov. Æupnikoma iz Predloke in Ku-beda, ki sta maøevala po njihovem namenu, je moralabratovøœina za to vsako leto darovati dve meri vina. Vljudskem izroœilu je ohranjen spomin na romanja obMarijinih praznikih. Posebno obiskani so bili romarski

9

S L O V E N S K A D E D I Ø Œ I N AS L O V E N S K A D E D I Ø Œ I N A

shodi na veliki in mali ømaren ter v zaœetku adventa inposta. Z najveœjimi shodi pa so bili povezani tudi sem-nji, saj je bila velika mnoæica, ki se je sem zgrnila izIstre, s Krasa in z obale, najboljøa priloænost za izme-njavo dobrin.Danaønjo podobo je dobila cerkev pred drugo svetov-no vojno. Takrat je bila zadnjiœ temeljito obnovljena.Sredi tridesetih let, ko so Italijani od tod napeljali prviveliki vodovod, so tudi prenehali pokopavati mrtve. Onekdanjem pokopaliøœu zdaj priœa le ohranjen zid, kiobdaja cerkev. Danaønja cerkvena oprema je skro-mna. Najdragocenejøa sta seveda Marijina slika in kip.Tega zadnjega so obnovili pred vojno v Trstu, nato paob velikih slovesnostih iz æupnijske cerkve v Predlokiprenesli na Vzroœek. To ni bila takrat le velika verskamanifestacija, ampak tudi narodna, saj so Italijanipreganjali vsak shod, kjer se je govorilo slovensko.Novi œasi so tudi v teh krajih osiromaøili versko æivlje-nje. Ni veœ velikih romarskih shodov niti semnjev. Ma-rijina cerkev na Vzroœku zdaj najbolj zaæivi o velikemømarnu, ko se tu zberejo verni Istrani, prebivalcibliænjih vasi in od drugod. Œe se boste kdaj v tem œasupridruæili reki turistov, ki na naøi obali iøœe osveæitve,na veliki ømaren obiøœite Vzroœek. Doæiveli boste ver-nost tukajønjega prebivalstva, ki se vœasih zdi skrita alipozabljena. Ob takih dneh pa privre na dan kakorsveæa voda iz bliænjega izvira.

EvropskostslovenskihkatoliœanovNedavno so v Sloveniji poslali v medijskiprostor vest, da nekateri v Evropi raz-miøljajo o skupnem nadnacionalnem, (verje-tno je miøljen naddræavni), uœbeniku zgodo-vine. Kako lepa ideja! Nemøki otroci bi se vøoli uœili tudi o slovenski zgodovini. V slo-venskih øolah bi se uœili o pogumnih kato-liøkih Ircih, nekdaj vplivnih Litavcih ... Nikaj! Genialna ideja za naivneæe! In takih jev vrstah slovenskih katoliœanov veliko. Zatose jim je po drugi svetovni vojni zgodilo, karse jim je. Zato imajo v slovenskem glavnemmestu oblast, kot jo imajo. Podobno se doga-ja tudi drugod po Evropi in Slovenci oziro-ma slovenski katoliœani nismo v neumnostihnobena evropska posebnost!

Zamisel o skupnem evropskem uœbeniku zgodovine jeali dobronamerna, vendar naivna, ali pa lumparija.Njena ærtev bi bili predvsem majhni narodi, ki bi semorali odpovedati velikemu delu svoje zgodovine, kernas je toliko, kot nas paœ je. Skupen evropski uœbeniknamreœ ne more biti povzetek zgodovin vseh evrop-skih narodov, ampak nekakøna meøanica ali boljezmes po nekem kriteriju sorazmernosti. Si lahko predstavljate, kako naj bi priøla Evropa doskupnega evropskega uœbenika, œe øe do evropskeustave ne more, œe ne more sprejeti v uvod ali pream-bulo omembe krøœanstva?Vpraøanje skupnega evropskega uœbenika zgodovinemoramo izrabiti za razmislek o naøem odnosu doZdruæene Evrope.Slovenci smo bili dejansko v Evropi do naøe vkljuœitvev staro ali prvo Jugoslavijo. Potem se je zaœela naøapot navzdol. Pravzaprav druge niti ni bilo, toda kljubtemu ne moremo zanikati, da v sedmih desetletjih Ju-

goslavije nismo izgubilivelikega dela evropskeidentitete, ki jo sedaj stolikimi napori iøœemo.Naøa evropska identite-ta je bila dvojna: kr-øœanska oziroma kato-liøka in habsburøka, œesmo malo neprecizni.Ni bilo vse idealno, todanismo samo preæiveli,ampak smo se tudi ra-zvili. Zakaj? Ker smo

ostali zvesti slovenstvu, ker so se slovenski prvi duhov-niki odloœili, da bomo Slovenci v cerkvah molili sloven-sko! V øtevilnih primerih se je slovenstvo poistovetilo skatoliøtvom.Danes ne moremo veœ trditi, da je dober Slovenec tu-di dober katoliœan. Kljub temu pa tudi ne moremo za-nikati, da je odpad od vere pogosto povezan z odpa-dom od naroda. Œe sedaj zgodbo obrnemo, potem mo-ramo ugotoviti, da moramo biti Slovenci, œe æelimo ob-stajati kot evropski narod, najprej zvesti sami sebi. Spotujœevanjem Evropi niœ ne prinaøamo, ker svojoidentiteto izvotlimo, nismo veœ izseljenci ali priseljen-ci, ampak pritepenci, ljudje brez vsebine, ljudje, kiiøœejo nove gospodarje. Nikoli ne bo Evrope brez jezi-ka in brez kulture, katere temelj je jezik. Zgodovinakrøœanstva nas uœi, da jezik oziroma razliœni jeziki ni-so ovira v æivljenju neke velike skupnosti, ampak sta topredvsem napuh in prevzetnost na eni, in podre-pniøtvo na drugi strani. Evropski katoliœani in znotrajnjih tudi slovenski, bi lahko s svojo zgodovinsko iz-kuønjo pomagali. Evropi, ki naenkrat ne ve ne kam, nekod, øe najmanj pa kako. Mirne duøe pa se je priprav-ljena odpovedati krøœanstvu, ki je njena edina duhov-na vez.Nekdanje zahodnoevropske katoliœane je v veliki merirazvodenila pop (ne)kultura, »komunistiœne« zlom ko-munizma in hlastanje za potroøniøko druæbo. Mislim,da smo oboji æe plaœali dovolj velik davek œasu in veli-kim spremembam, in da bi ponovno kazalo stopiti tr-dno skupaj. Ne zaradi uœbenika, ampak zaradi nas, kiza svojo versko svobodo potrebujemo zdruæeno Evo-po. Ta pa ima smisel le, œe bomo ostali Slovenci!

Stane Granda

10

K O M E N T A R M E S E C AK O M E N T A R M E S E C A

Rafaelovadruæba danesPoleg dejavnosti, ki smo vam jihpredstavili v prejønji øtevilki, je Ra-faelova druæba v preteklem letu pri-pravila øe nekaj drugih dogodkov. Mnogim romarjem, ki se udeleæuje-jo Sreœanja treh Slovenij na SvetihViøarjah, je dobro poznan Ehrli-chov dom, ki pa je øe posebno za-æivel v juliju, ko se je v njem odvijal øtudijsko-poœitniø-ki teden za mlade. Deset »uka æeljnih« øtudentov si jepoleg oddiha zaæelelo v teh poœitnicah napolniti svojeglave z novim znanjem. Mladi so se v sproøœenem vz-duøju prek predavanj in pogovorov poglabljali v æivlje-nje in delo dr. Lamberta Ehrlicha in v problematiko za-mejskih Slovencev. Øe posebno doæiveto je bilo sreœan-je z zamejci iz Ziljske doline s Koroøke. Za razvedrilo sose mladi povzpeli na bliænje vrhove in se sprehodili doRabeljskih jezer ter obiskali korita Predilnice.Prav tako so dogajanje v naøem domu na tromeji po-pestrili Ehrlichovi dnevi v novembru pod mentor-stvom prof. dr. Roberta Petkovøka. Udeleæenci so seposvetili dvema temama, filozofskim temeljem nacio-nalne identitete in ozaveøœanju slovenskega prostora oizseljenstvu.S Poletnim festivalom mladih, ki je potekal od 24. do30. julija, smo æeleli v program Rafaelove druæbe po-vabiti mlade Slovence iz Slovenije in tujine. Ob sploønimladinski dejavnosti, ki je vkljuœevala øportno, film-sko, domoljubno, promocijsko-turistiœno, dramsko inglasbeno aktivnost, je festival zdruæeval na eni stranilokalno slovensko raven, na drugi evropsko, obenempa z neposrednimi sreœanji vkljuœeval povezovanje inaktualizacijo izseljenske problematike. Poleg dramskedelavnice pod vodstvom mag. Andreja Vajevca so semladi lahko udeleæili kolesarjenja po Sloveniji ali peøromanja iz Moravœ na Pohorje. Festival se je zakljuœilz javno prireditvijo, na kateri so udeleæenci svojadoæivetja in rezultate dramske delavnice predstaviliøirøi javnosti.V okviru obhajanja 100-letnice Rafaelove druæbe smov sodelovanju z Mladinsko informacijskim centrom pri-

pravili pet javnih razprav o prihodnosti Evrope. Tema-tike celotnega sklopa so poskuøale zajeti vse bistveneteme, ki se javljajo ob vpraøanju prihodnosti slovenskeskupnosti doma in po svetu. Izbrali smo strokovnjake,ki so priznani poznavalci obravnavanih tem. Kratkemupredavanju posameznega gosta je sledila debata, v ka-teri so predavatelji sooœali argumente, vkljuœili pa so setudi posluøalci z vpraøanji in mnenji. Javne razprave oprihodnosti Evrope so bile razporejene od februarja dooktobra, izvzeti so bili poletni meseci, potekale pa so vDuhovnem srediøœu sv. Joæefa v Ljubljani.Prva Javna razprava na temo »Nacionalna identiteta vEvropi« je potekala 30. marca. Na razpravi sta sode-lovala doc. dr. Bojan Æalec in dr. Dean Komel. Sooœilismo se z vpraøanjem obstoja nacionalne identitete vEvropi in obstojem slovenskega naroda, kakøne sonaøe moænosti razvoja in nacionalnega preæivetja zno-traj øtevilœno moœnejøih evropskih narodov in kakønoodgovornost pri tem nosimo mi. Predavatelja sta spre-govorila o pomenu naroda, o osebni in nacionalniidentiteti, o vlogi religije in øolstva kot pomembnih de-javnikih pri ohranjanju nacionalne identitete.Druga javna razprava na temo »Rodnost in prebival-stvena politika v Evropi« je potekala 20. aprila. Okro-gla miza je prikazala stanje in perspektive razliœnihokolij ob zdajønjih trendih, predavatelji pa so poskusiliodgovoriti tudi na vpraøanje, kako naj se trend obrnein kakøni ukrepi bi omogoœili zadosten naravni prirast.Ob tem smo se posvetili tudi vpraøanju vraœanja Slo-vencev iz tujine.

Se nadaljuje

11

R A F A E L O V A D R U Æ B AR A F A E L O V A D R U Æ B A

Udeleæenci viøarskega tedna so spoznavali æivljenje in delo dr. Lamberta Ehrlicha ter problematiko zamejskih Slovencev.

greøili. In vpraøali se boste, kako je mogoœe, da samine razmislijo, kaj je povzroœil faøizem. A povpreœenItalijan ne ve veliko o faøizmu, niti tega ne, da so Ita-lijani imeli med drugo svetovno vojno tudi svoja tabo-riøœa za »Slovane«. O Rabu v sredstvih javnega ob-veøœanja ne govorijo veliko (œe sploh!) in o bliænjemGonarsu tudi ne, kot da faøizma nikdar ne bi bilo, karje najbolje ubesedil nekdanji italijanski premier Berlu-sconi, ko je pred leti v javnosti dejal, da je bilo Musso-linijevo poøiljanje ljudi v konfinacijo v bistvu samopoøiljanje ljudi na poœitnice.

Marko Peœauer v Delu

Na slovenskem politiœnem prizoriøœu se dogajajo velikespremembe. To je sicer tako oœitno, da za tako ugoto-vitev ne potrebujemo ravno javnomnenjske raziskave,vendar rezultati ankete Dela to lepo kaæejo. Razmerjamed politiœnimi strankami so æe opazno drugaœna, kotso jih pokazale zadnje volitve, øe posebno na levici.Javnomnenjska podpora LDS, ki je bila nekoœ naj-moœnejøa opozicijska stranka in je imela v parlamen-tu le malo manj poslancev kot vodilna vladna SDS, jepadla pod vse zgodovinske meje in tudi pod psiholoøkomejo desetih odstotkov. To se dogaja hkrati s tem, koje LDS v parlamentu ostala æe brez øestih poslancev, kiso prestopili med samostojne, tako da tudi njena real-na moœ v parlamentu œedalje bolj slabi. Vpraøanje je,kaj je bilo prej, a kot œedalje veœ poslancev LDS ne pre-pozna veœ kot svojo stranko, tako tudi vse veœ volivcevte stranke ne prepozna za svojo.Raste pa podpora SD. Tolikøen deleæ glasov, kot ga jedobila v tokratni anketi Dela, ni dobila øe nikoli. Videtije, da se volivci, ki so se odvrnili od LDS, v ne tako maj-hnem deleæu odloœajo za SD. Morda jim bodo kmalusledili tudi poslanci. Za zdaj ima LDS øe vedno skorajdvakrat toliko poslancev kot SD. Ne glede na to pa borealni politiœni vpliv slednje v prihodnje øe naraøœal.Glasovi tistih, ki so obupali nad LDS, ne prehajajo nanasprotni politiœni pol. Delno se selijo k SD, œedaljebolj pa je opazno, kot je razvidno tudi iz ankete Dela,da ta del javnosti priœakuje neko novo levo stranko.Zdi se, da se zamere do vladne strani poveœujejo, LDSpa v oœeh tega dela javnosti izgublja zato, ker ni spo-sobna dati glasu temu nezadovoljstvu in ponuditi al-ternative, ampak se izgublja v notranjih sporih.

12

P R I S L U H N I M O D O M O V I N IP R I S L U H N I M O D O M O V I N I

Iz komentarja ...Jurij Paljk v Druæini

Odprto pismo duhovnikov novogoriøkega pastoralnegaobmoœja italijanskemu predsedniku Napolitanu ponjegovih grobih izjavah na raœun »Slovanov« v ne-sreœnem nagovoru na dan spomina, s katerim se v Ita-liji spominjajo istrskega povojnega eksodusa in svojihærtev ob koncu vojne, je lep primer, kako bi se bilo po-trebno pogovarjati in razmiøljati. Vpraøanje pa je, alibo pismo primorskih duhovnikov doseglo svoj namen,saj je bilo in bo objavljeno le v preteæno slovenskihœasnikih. Na italijanski strani zaenkrat øe nismo zasle-dili nobene omembe tega pisma, kar je sicer stara inæe stokrat povedana stvar, a dejstvo je, da je dialogmed tistim, ki noœe sliøati, in tistim, ki skuøa nekaj do-povedati, vedno nemogoœ. In kaæe, da je tako in bo ta-ko tudi (vsaj za nekaj œasa øe gotovo!) ostalo.Napisal sem, da je bil nagovor italijanskega predsedni-ka »nesreœen«, ker je spet odprl nikdar zaceljeno ranopovojnih pobojev, ki jih je italijanski predsednik po-novno prikazal kot barbarsko dejanje »Slovanov«. Iznjegovega nagovora je bilo œutiti tudi izrazito odkloni-len odnos do »Slovanov«, ki naj bi po njegovem imeli»ekspanzionistiœne teænje«. Za kakøne teænje po itali-janskem ozemlju gre, italijanski predsednik ni pove-dal, kot seveda tudi ni povedal, kako bi lahko ob Itali-ji æiveœi »Slovani«, ki jih je zelo malo v primerjavi søtevilnejøim italijanskim narodom, osvojili italijanskoozemlje. Jasno, da zavestno poudarjam nekatere besede in mi-sli, ki jih je bil italijanski predsednik izrekel, ker smoSlovenci, ki æivimo v Italiji, zares æe œez glavo siti tega,da se vsako leto znova (pred vsakimi volitvami pa ve-dno!) obnovi stara »øtorija« o tem, kako da smo »Slo-vani« krvoloœna drhal, ki da je pobijala nedolæne Itali-jane in jih metala v brezna »samo zato, ker so bili Ita-lijani«. Ta krilatica, da smo »Slovani« pobijali in me-tali v brezna po drugi vojni »ljudi samo zato, ker so bi-li Italijani«, se je v Italiji zelo dobro prijela, z njo namstreæejo nenehno in ob vsaki priloænosti. Œe se spominjate filma Italijani dobri ljudje (»Italianibrava gente«), boste razumeli, kaj pomeni, da se v Ita-liji v javnosti øe vedno kot dejstvo razøirja, kako da soItalijani v bistvu dobri ljudje, ki niso nikdar niœesar za-

veniji v zadnjih desetih letih. Registracija je predpogojza priznavanje doloœenih pravic. Zakon vkljuœuje tudidoloœbe o verski duhovni oskrbi v vojski, policiji, zavo-dih za prestajanje kazni ter bolniønicah in socialno-varstvenih zavodih. Dræava bo verskim usluæbencemkrila prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavaro-vanje od osnove, ki je doloœena najmanj v viøini 60 od-stotkov povpreœne meseœne plaœe. To bi ob povpreœniplaœi 1275 evrov, kot je predvideno za leto 2007, po-menilo, da bi dræava krila pribliæno 166 evrov za pris-pevke posameznega duhovnika meseœno.

Deæelni svet Furlanije-Julijske krajine (FJK) je s 33glasovi za, ki jih je prispevala leva sredina, in 25 pro-ti sprejel nov deæelni volilni zakon. Kot piøe træaøkiPrimorski dnevnik, zakon prinaøa t. i. evropski modelzastopstva, ki bo olajøal izvolitev predstavnikov slo-venske narodne skupnosti. Odloœitev sveta FJK je æepozdravil Svet slovenskih organizacij (SSO). Izglasova-ni evropski model zastopstva, ki je æe predviden v ita-lijanski zakonodaji za evropske volitve, daje manjøin-ski stranki moænost izvolitve svojega predstavnika vpovezavi z veœjo stranko. Ta model za manjøinskostranko predvideva 1-odstotni volilni prag, ki mora vpovezavi z drugo preseœi 4-odstotni prag.

Na strateøkem svetu vlade RS za zunanjo politiko, ki seje sestal v razøirjeni sestavi na razpravi o odnosih sHrvaøko, so se dogovorili za redna sreœanja sveta.Udeleæenci posveta so se strinjali, da je treba »opusti-ti medsebojne, strankarske politiœne razlike in preiti ksoglasni, œimbolj enotni zunanji politiki, ko gre zaodnose med Slovenijo in Hrvaøko«. Prav tako so se do-govorili tudi za pripravo seznama o vseh spremem-bah, ki so se zgodile na meji med dræavama po 25. ju-niju 1991 in ki so v nasprotju s sklepi Badinterjeve ko-misije, v katerih med drugim piøe, da so vsakrøni eno-stranski ukrepi katerekoli dræave neveljavni.

Veljati je zaœel zakon o verski svobodi, ki na novo do-loœa pravice in merila za registracijo verskih skupno-sti. Z zakonom naj bi na novo in v skladu z evropski-mi in drugimi modernimi standardi ter mednarodnimidokumenti uredili podroœje verske svobode. Zakoncerkve in druge verske skupnosti opredeljuje kotsploøno koristne organizacije, verska skupnost pa selahko registrira, œe ima vsaj sto polnoletnih œlanov -slovenskih dræavljanov oziroma tujcev, ki imajo stalnoprebivaliøœe v Sloveniji - ter œe izkaæe delovanje v Slo-

13

P R I S L U H N I M O D O M O V I N IP R I S L U H N I M O D O M O V I N I

Na kratko ...

*

*

Kulturno druøtvo Franc Poæun Zabukovje je nastopilo med rojaki v Berlinu.

Letoønjo zimo si bodo mnogi zapomnili po nadpov-preœno visokih temperaturah in skromni sneæni odeji,kar je øe posebej prizadelo smuœiøœa. Kot ugotavljajo vZdruæenju slovenskih æiœniœarjev, je precej upadelobisk na manjøih smuœiøœih, medtem ko imajo npr. naKaninu najboljøo sezono v zadnjih 15 letih. V primer-javi z lansko rekordno zimo, ko so na 44 slovenskihsmuœiøœih zabeleæili rekordnih 1,94 milijona smuœar-jev, bo obisk letos skoraj 60 odstotkov manjøi.

*Œeprav postaja rak z razvojem novih naœinov zdravlje-nja v œedalje veœ primerih ozdravljiv, v Sloveniji vsakoleto za to hudo boleznijo oboli skoraj deset tisoœ ljudi,v celjski regiji pa pribliæno 1100 prebivalcev. V letu2005 je na Celjskem zaradi raka umrlo 755 ljudi, mednjimi 351 æensk, ki jih najbolj ogroæa rak dojk, in 404moøkih, ki veœinoma zbolevajo za pljuœnim rakom.

*Cene æivljenjskih potrebøœin so bile februarja v pri-merjavi z januarjem niæje za 0,2 odstotka. Tako je Slo-venija tudi drugi letoønji mesec beleæila deflacijo. Ne-gativna rast je bila posledica 0,2 odstotka niæjih cenblaga in 0,1 odstotka niæjih cen storitev. Inflacija na le-tni ravni se je februarja zniæala z januarskih 2,7 od-stotka na 2,1 odstotka, povpreœna letna inflacija pa jeostala na januarski ravni 2,5 odstotka.

*Tradicionalni æe 14. pohod po Jurœiœevi poti od ViønjeGore do Muljave je na plano zvabil øtevilne Slovence.Na 15 kilometrov dolgo literarno pot po razgibani do-lenjski pokrajini, kjer je æivel in delal slovenski pisateljJosip Jurœiœ, se je kljub malce slabøemu vremenu po-

dalo okoli 10.000 ljudi, kar je najveœje øtevilo doslej.Ideja o Jurœiœevi poti se je porodila ob 150-letnici roj-stva naøega prvega romanopisca. Vsako leto se prvosoboto v marcu øtevilni pohodniki udeleæijo poti, ki sojo leta 1998 podaljøali s øolsko potjo do Krke. Pot sezaœne v Viønji Gori, kjer je Josip Jurœiœ preæivel deluœnih let, in teœe po bliænji okolici.

*Jolanda Œeplak je na dvoranskem EP v Birminghamuna 800 metrov s œasom 2:00,00 za Rusinjo OksanoZbroækovo in Ukrajinko Tatjano Petljuk zasedla 3. me-sto, potem ko je vodila po prvi polovici teka. »Øtartalasem øe premalo udarno, zato v finiøu nisem moglapriœakovati zmage. Kljub temu sem presreœna, sajpred enim letom na poøkodovani nogi nisem mogla ni-ti stati,« je izjavila Œeplakova. Matic Osovnikar pa jena 60 metrov s œasom 6,63 za tri stotinke zgreøil bro-nasto kolajno.

*Dohodninske obrazce za leto 2006, v katerih bodo æepodatki izplaœevalcev dohodkov, je davœna uprava za-vezancem zaœela poøiljati po 15. marcu. V davœniupravi podatke zdaj urejajo, pri naœrtovanju poøiljk pamorajo upoøtevati tudi dnevno zmogljivost poøt - talahko v enem dnevu poskrbi za 100.000 dohodninskihpoøiljk. Po zakonu o dohodnini mora davœna upravadelno izpolnjene obrazce razdeliti do konca marca.Teh od nje ne bodo dobile osebe z dohodki iz tujine, okaterih davœna uprava nima kontrolnih podatkov o iz-plaœilih v letu 2006. Ti in drugi zavezanci z obdavœlji-vimi dohodki, o katerih davœna uprava ni dobila po-datkov izplaœevalcev, so po zakonu o dohodnini sami

14

S L O V E N I J A M O J A D E Æ E L AS L O V E N I J A M O J A D E Æ E L A

Trobilna sekcija gasilskega pihalnega orkestra pod vodstvom Daniela Ivøe æe drugiœ v Berlinu.

S L O V E N I J A M O J A D E Æ E L AS L O V E N I J A M O J A D E Æ E L A

dolæni poskrbeti za dohodninsko napoved in jo kakordrugi zavezanci oddati do konca aprila.

*V javnosti øe vedno odmeva primer druæinske tragedi-je v Zdenski vasi, kjer je 35-letni storilec zaradi sporovglede skrbniøtva nad otroki in plaœevanja preæivnineumoril nekdanjo æeno in njene starøe, po dejanju pa sije sodil sam. Storilec ni imel dovoljenja za noøenjestrelnega oroæja. V lanskem letu je bilo vloæenih 4126vlog za pridobitev nabavnega dovoljenja za varnostno,øportno in lovsko oroæje, od tega so jih pristojneupravne enote zavrnile 13. Kazni za nedovoljeno po-sedovanje oroæja so v Sloveniji razmeroma nizke: 250evrov za posameznika in 800 evrov za pravne osebe.

*Nova Ljubljanska banka, Banka Celje, Nova KBM inAbanka Vipa so z uvedbo provizije za svoje komitentepri dvigu gotovine na bankomatu drugih bank v viøini80 tolarjev na isti dan, 20. februarja 2006, krøile za-kon o prepreœevanju omejevanja konkurence, menivaruh konkurence. »Navedeno ravnanje predstavljausklajeno ravnanje o pogojih poslovanja na trgu, kate-rega cilj je prepreœevati, ovirati oz. izkrivljati konku-renco v Sloveniji,« so zapisali v odloœbi, objavljeni naspletni strani urada.

*Po napovedih generalnega direktorja davœne upraveIvana Simiœa bodo papirne obrazce za leto 2006 dobi-li tudi zavezanci, ki so lani dohodnino napovedali z di-gitalnim potrdilom po elektronski poøti. Æe zdaj je mo-goœe napovedati tudi, katere skupine prebivalcev oddavœne uprave delno izpolnjenih obrazcev za napoved

dohodnine ne bodo dobile. Davœna uprava obrazcev nebo poslala osebam, ki so leta 2006 z obdavœljivimi do-hodki, ki jih naøteva dohodninski zakon, zasluæile manjod zneska sploøne olajøave, do katere imajo pravico vsizavezanci - ta za vse leto 2006 znaøa 604.330 tolarjevali 50.361 tolarjev na mesec. Osebe z dohodki, niæjimiod te olajøave, delno izpolnjenega obrazca ne bodo do-bile, lahko pa za napoved poskrbijo same, œe so medletom plaœale akontacijo za dohodnino in jo æelijo dobi-ti nazaj - œe davœna uprava njihove dohodninske napo-vedi ne bo dobila, jim sama ne bo vrnila medletneakontacije dohodnine, ker to ni njena uradna dolænost.

*Æenske v Sloveniji povpreœno æivijo 81,3 leta, kar jedobrih sedem let veœ kot moøki. Na sploøno gledano soslovenske æenske tudi bolj izobraæene, vendar pa jemed njimi veœ brezposelnih kot med moøkimi. V tehpogledih je stanje v Sloveniji podobno kot v ostalihdræavah Evropske zveze, po drugi strani pa so pri ro-dnosti Slovenke, ki rodijo povpreœno (le) 1,26 otroka,na dnu lestvice, kaæejo podatki evropskega statistiœne-ga urada Eurostat. V drugi œetrtini leta 2006 je bilomed slovenskimi æenskami, starimi od 25 do 59 let,25,5 odstotka takønih z visokoøolsko izobrazbo. Primoøkih je bil ta deleæ manjøi in je znaøal 18,8 odstot-ka. Po drugi strani pa so æenske mnogo slabøe priraœunalniøkih znanjih - med Slovenkami, starimi od16 do 74 let, jih kar 47 odstotkov ne obvlada niti os-nov, le 20 odstotkov pa jih to podroœje zelo dobro po-zna. Medtem ko je povpreœna rodnost v 27 dræavah EZleta 2005 znaøala 1,51 otroka, je v Sloveniji dosegla le1,26 otroka.

15V Berlinu je za zabavo in ples igral ansambel Posavski muzikanti s pevko Marjetko Petelinc.

A N G L I J A

LONDONKakor vedno je bila tudi letos nadrugo nedeljo v februarju, 11. fe-bruarja, slovenska maøa v kapelidoma. Udeleæba je bila kar dobra,saj smo obhajali prvo obletnico od-hoda v veœnost naøe drage BruneLavriœ iz Londona in 30. dan, karje odøla (sredi januarja) k Bogunaøa nepozabna, nekdanja dolgo-letna voditeljica slovenske sekcijeBBC-ja London, Anka Stuttard-Æebot iz Chigwella pri Londonu.Prijetno preseneœenje pri maøi paje bila za vse nas navzoœnost naøe-ga mladega rojaka iz Walesa, Toni-ja Pristavca, ki je tokrat po mnogihletih prviœ priøel k slovenski maøi vkapelo »Naøega doma« v Londonu.Tonijev oœe je pokojni Ferdo Pri-stavec (doma iz Borovnice) in matiValiæanka (tudi æe pokojna). Ko jepred davnimi leti nekaj œasa æivel vSloveniji in kot odliœen glasbenik

dirigiral v ljubljanski operi, se jezelo dobro nauœil slovenskega jezi-ka. Upamo, da ga bo sedaj, ko æiviv Londonu, pot øe kdaj pripeljala vkapelo »Naøega doma«. Bogosluæje ob zaœetku postnegaœasa smo slovesno obhajali povseh katoliøkih cerkvah na Otokuna pepelniœno sredo s sv. maøo inobredom pepeljenja. Prav tako tudiv kapeli »Naøega doma« v Londo-nu.Vsem draga gosta mesecev febru-arja in marca sta bila v »Naøemdomu« duhovnika: mladi paterFranœek Bertolini iz Bruslja in sta-ri znanec ter prijatelj naøe sloven-ske skupnosti v Angliji, pater Ja-

16

I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J

Krst pri Brcarjevih v Castelfordu

Po krstu Amy, hœerke Joæice Brcar Weissenborn

nez Mujdrica - misijonar iz Zambi-je. Oba sta duhovnika Druæbe Je-zusove - jezuita.

Krst pri Brcarjevih v CastelforduV nedeljo, 14. januarja, je bila væupnijski cerkvi sv. Joæefa v Castel-fordu krøœena Amy Elizabeth Weis-senborn, hœerka Andyja in JoæiceWeissenborn, roj. Brcar ter vnuki-nja naøe dobre Pepce in pok. Izi-dorja Brcarja. Amy je bila rojena 6.novembra 2006 kot prvi otrok naøevsem drage Brcarjeve Joæice. Prikrstu pa je imela hœerkica Amy kardva botra in dve botrici. Kot prvabotra sta bila brat mamice Joæice,Anton (Tony) Brcar in sestra MariaBarnes, roj. Brcar. Druga dva pasta bila druæinska prijatelja Kate inCarl Beaumont. Krstitelj je bil pravtako velik prijatelj Brcarjevedruæine, slovenski duhovnik, æup-nik v Leedsu, gospod Peter Kravos.Pri krstu Amy se je zbralo velikosorodnikov in prijateljev Brcarjevedruæine in prav tako svojcev in pri-jateljev mlade druæine Weissen-born.Œestitamo starøema, Joæici in And-yju ter Pepci, ki je æe v tretje posta-la stara mama (babica). Mali Amy

so bila verjetno najsreœnejøa letanjenega æivljenja.Ta mladostna sreœa pa je bila ne-nadoma konœana leta 1941, ko soNemci okupirali vzhodno in Italija-ni zahodno Slovenijo. Ankin oœe,Franjo Æebot, je bil takoj aretiranin poslan v Dachau, kjer je umrlaprila 1945, samo dva mesecapred osvoboditvijo tega koncentra-cijskega taboriøœa. Skoraj vsi œlanidruæine razen Anke so drug zadrugim prebegnili v italijansko co-no. Anka je ostala v Mariboru zato,ker je skuøala priti do kakih novico oœetu. Toda nekega zgodnjega ju-tra jo je zaprl Gestapo in z 80 ugle-dnimi (vidnimi) Slovenci natrpalna æivinski tovornjak (kamion), kijih je po treh dneh voænje odloæilsredi polja nekje v Srbiji. Ljudjebliænjih vasi so jih obkroæili in ka-kor da bi se bil zgodil mali œudeæ,je vaøki poglavar kriœal v srbskemjeziku vpraøanje: »Ali je sluœajnomed vami kak œlan Æebotovedruæine?« Izkazalo se je, da je bilta œlovek prijatelj Ankinega oœetain œlan beograjskega parlamenta.Vzel je Anko na svoj dom, a ji je

17

I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I JI Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J

Zlati poroœni jubilej Maksa in Alme

œestita in æeli polno boæjega blago-slova za njuno zdravje, sreœo in za-dovoljstvo ter vse drugo dobro. Vsiskupaj pa jima kliœemo: »Na mno-ga leta!«

Anka Stuttard-Æebot, voditeljicaslovenskega oddelka BBC-ja vpokoju, je odøla v veœnost.14. januarja je nadvse mirno, karsredi spanja na svojem domu vChigwellu, odøla v veœnost naøadobra Anka Stuttard-Æebot, v sta-rosti 88 let. Po njenem zunanjemizgledu in bistrini duha pa ji nihœene bi bil prisodil veœ kot 60.Rojena je bila 29. septembra 1918v Mariboru, v znani Æebotovidruæini petih otrok: treh bratov indveh sester. Njen oœe je bil œlan ta-kratnega jugoslovanskega parla-menta in mariborski æupan in je le-ta 1919 igral pomembno vlago priznanem zgodovinskem sporazumuv Versaillesu, ki je doloœal noveslovenske meje z Avstrijo. Ko jeAnka pri 18-tih letih potovala v je-zikovno øolo v Øvico, je tajnik nje-nega oœeta moral potovati z njoprek Avstrije, da ji je zagotovil var-nost na potovanju. Njena mlada le-ta, vse do kakega 23. leta starosti,

Betki, ki je pri krstu postala boæjiotrok, pa æelimo polno boæjega bla-goslova in varstva Boæje MatereMarije ter angelov varuhov. S. C.

Zlati poroœni jubilej sta obhajalaAlma in Maks Gregorec iz Kemp-stona.V soboto, 3. marca, smo v æupnij-ski cerkvi v Kempstonu pri Bedfor-du s slovensko zahvalno maøo ob-hajali zlato poroko, vsej slovenskikatoliøki skupnosti v Angliji dragihrojakov, Maksa in Alme Gregorec.Pred 50 leti, 2. marca 1957, sta seporoœila v æupnijski cerkvi sv.Joæefa na Midland Road v Bedfor-du. Poroœil pa ju je æe zdavnaj po-kojni takratni æupnik za Slovence vAngliji msgr. Ignacij Kunstelj. Al-ma je Beneøka Slovenka, Maks paje »fant zelenega Øtajerja«, domaiz æupnije Sv. Jurij ob Øœavnici.Njun zakon je bil sreœen, saj sta siustanovila lep dom z druæino dvehotrok: hœerko Lojzko in sinom Ro-manom. Sedaj sta naøa zlatopo-roœenca tudi stara starøa dvemavnukinjama in vnuku.Ob njunem zlatem poroœnem jubi-leju naøa slovenska katoliøka sku-pnost v Angliji Almi in Maksu

Pokojna Anka Stuttard in njenmoæ Geoffrey

povedal, da bo preveœ nevarno, œebi ostala tam. Zato jo je skrivaj, sponarejenimi papirji, spravil vanonimnost Beograda. Tam ji jeprek vplivnih zvez priskrbel zani-mivo sluæbo. Jugoslovanska kralje-va druæina je pobegnila v VelikoBritanijo, deæela pa je ostala podvodstvom treh regentov. Anka jedobila sluæbo pri enem od treh kothiøna uœiteljica jezikov njegovemusinu in hœerki. Ostala je pri njih do-bro leto, a vedno je æivela z mislijo,da se vrne k svoji druæini v Ljublja-no, ki je bila v italijanski coni. Nje-na druæina ji je preskrbela ponare-jen rojstni list. Anka je nato polnastrahu odøla k poveljstvu Gestapa,kjer so dokument sprejeli kot av-tentiœen in odøla je na pot, sicerzaskrbljena, vendar je uspeønopriøla do svoje druæine. Anka se jev tem œasu odloœila za øtudij øeenega jezika - angleøœine.Nato je priøla øe druga nesreœa. Skoncem vojne so vsi upali, da bodozavezniki zavzeli Slovenijo, todaJaltska konferenca je dodelila Slo-venijo sovjetskemu imperiju in ta-ko komunistom. Æebotovo druæinoso tudi komunisti sovraæili: edenod bratov je komaj uøel atentatu.Tako sta se Anka in Dora podali lez nahrbtniki na ramah v britanskocono Avstrije.»In ko sta priøli na Koroøko, se jeAnka postavila na sredo ceste inustavila britansko vojaøko patruljo.Rekla jim je, da je na strani zave-znikov in da bi hotela poizvedeti osvojem oœetu v Dachauu in prosila,œe bi lahko govorila s povelj-niøtvom. Anka in njena sestra Do-ra sta bili nato pospremljeni v mojurad. To je bilo moje prvo sreœan-

je z njo. Takoj smo spoznali, kakokoristno bo njuno znanje jezikov.Tako sta bili Æebotovi sestri zapri-seæeni pri britanski obveøœevalnisluæbi in postali uradni prevajalki vbritanski vojski. Kot veœino ljudi, kiso prihajali v stik z njo, je tudi me-ne oœarala njena privlaœnost in tu-di v meni je morala Anka videti ne-kaj privlaœnega. Æe v Cambridgeusem januarja 1946, s pomoœjopredstojnika mojega kolegija, ki jegovoril z nekom iz »Home Offi-cea«, dosegel, da je Anka dobilauradno dovoljenje za vstop v Angli-jo. Poroœila sva se v Cambridgeu11. septembra 1946. Kot lahkosklepate, sva lani obhajala dia-mantni (60 letni) poroœni jubilej.To je bila poroka na hitro, ker na-ma je »Home Office« dal ultimat,da se poroœiva v øestih tednih alipa bi morala Anka oditi nazaj v ta-boriøœe v Avstriji. Nadaljeval semsvoje øtudije in Anka je delala nauniverzitetnem uradu za doktorskenaloge in prevode. Æivela sva odmoje skromne øtipendije in njenemajhne plaœe. Kasneje sta se namaiz Avstrije pridruæili øe Ankina ma-ma in njena mlajøa sestra Dora.Mamica je æivela z nama do svojesmrti in, kot Anka, odøla v veœnostv naøi hiøi v Chigwellu.Konœno pa sta, najprej Dora in na-to øe Anka, dobili zaposlitev na slo-venskem oddelku Svetovne sluæbeBBC-ja. Skupaj z Dorinim moæem,talentiranim Dragom Lavrenœi-œem, sta bili hrbtenica slovenskegaprograma.Oktobra 1986 se je Anka upokojilaz BBC-ja, jaz pa z Univerze. Za-dnjih 20 let, kot 40 let pred upoko-jitvijo, je skrbela zame. Bil sem

morda najbolj negovan moøki vChigwellu. Imel sem res najboljzvesto in ljubeœo æeno.«Navedek je iz poslovilnega govoraAnkinega moæa Geoffreyja Stuttar-da pri pogrebni maøi 27. januarja2007.

A V S T R I J A

DUNAJBila so leta, ko smo imeli v naøemPastoralnem centru trikrat na letozabavo s plesom. Potem so se lju-dje sœasoma oœitno naveliœali vese-ljaœenja, saj so bili obiski zabav prinas vedno skromnejøi. Ljudje sopostajali starejøi in so imeli vednomanj volje zveœer odhajati z doma.Veœ ali manj so bili zadovoljni s te-levizijskim programom in so sede-li doma sami zase. Opaziti je bilo,da se niso veœ marali toliko druæitis soljudmi. Ker se za prireditve ni-so vnaprej prijavljali, so bili prire-ditelji v nemali zadregi, koliko na-kupiti in skuhati ali speœi. Œlaniæupnijskega sveta so po medseboj-nem posvetovanju in poizvedova-nju sklenili, da prekinemo s temizabavami in namesto tega pripra-vimo poleg majniøkega izleta øe enjesenski izlet. Tako se je tudi zgo-dilo.Po dolgih letih pavziranja smo le-tos za pustno soboto spet priredilizabavo v Slovenskem pastoralnemcentru. Povod za to je bila skupinaprijateljev, ki jih je povezala do-

18


maœa glasba in petje. Najprej so ta-ko bolj »na skrivaj« vadili v stano-vanju gospoda Ivana Ruønika.Druæba se je øirila in prostor je po-stal premajhen. Zaœeli so rednoenkrat tedensko vaditi pri nas vSPC. Da ne bi ostalo samo pri va-jah in da bi bile vaje œimbolj resne,so se odloœili œimprej nastopitipred publiko. Porodila se je misel,da bi pri nas spet priredili pustnozabavo. Æupnik je bil glede obiskaskeptiœen, vendar je po glasilu Slo-venskega pastoralnega centra inpo oznanilih v cerkvi uspel nav-duøiti ljudi, da so se odzvali.Raœunali smo, da bo priølo petde-

set do najveœ øestdeset ljudi. Potemsmo bili preseneœeni, ko se je dvo-rana povsem napolnila. Veliko jepriølo maskiranih, tako odraslih,kot tudi otrok. Seveda smo v vabi-lu æeleli maske in poudarili, da bo-do prve tri (odrasle in otroøke) pri-merno nagrajene. Naøi domaœimuzikanti: Vili Razborøek (troben-ta), Ivan Ruønik (klarinet), BojanReæonja (harmonika), GerhardHorvat (bariton, bas kitara in po-zavna) in Walter Zeller (kitara) sores neutrudno igrali, Karmen, Ingoin Hans pa so s petjem polepøaliglasbo. Razpoloæenje v dvorani jebilo ves œas res neverjetno lepo.

Vsi prisotni so bili navduøeno za-dovoljni. Øtevilni so izrazili æeljo,da bi se œimprej spet sreœali nakakøni taki zabavi v naøem Pasto-ranem centru.Razposajenemu pustnemu œasusledi vsako leto enako postni œas, kiga zaœenjamo s pepelniœno sredo.Prav na pepelnico pred 60 leti se jev Doliœu v Prekmurju rodila dekli-ca, ki so ji pri krstu dali ime Ana.Dekle je zraslo in s 17 leti odølo nasezonsko delo v Avstrijo blizu Du-naja. Kmalu se je zaœela spogledo-vati s fanti in naøla med dobriminajboljøega, po imenu Wernerja.Ljubezen je vzcvetela in dozorela.Punca se ni niœ veœ vraœala domov,ostala je v Avstriji in se z Wer-nerjem poroœila 22. 2. 1966. Odslejse piøe Ana Oswald. Toœno œez enoleto, 22. 2. 1967, sta novoporoœen-ca povila deklico z imenom Melita.V soboto, 3. marca 2007, sta matiin hœi skupaj obhajali 100-letnicoæivljenja - Ana okroglih 60, Melitapa okroglih 40 let. V prijazno go-stiøœe sta na veœerjo povabili svojenajdraæje, med katere oœitno spadatudi æupnik.Obema smo nazdravili in æupnik ji-ma je zapel posebno nemøko pe-sem za rojstni dan (med gosti je bi-lo namreœ kar nekaj samo nemøkogovoreœih). Potem smo zapeli øevsi, kar nas je bilo slovenske krvi,dve pesmi. Lepo nam je bilo. Najobe slavljenki ljubi Bog øe na mno-ga leta zdravi in sreœni ohranja priæivljenju!Tu je na vsak naœin treba poudari-ti, da je Ana s svojim moæem Wer-nerjem v vseh primerih gonilna si-la v Slovenskem pastoralnem cen-tru. Vedno sta bila in sta øe pri-

19


Dunajski rojaki so zaplesali v pustno soboto.

Mladi so bili za pusta preøerno razpoloæeni.

pravljena pomagati pri vseh ver-skih, kulturnih in zabavnih priredi-tvah. Oba sta zelo dobrega srca, ve-likoduøna in zato zelo priljubljena.Æe vsa leta nazaj redno gostita vo-ditelje duhovnih obnov za Slovencena Dunaju v adventnem in postnemœasu. Bog jima stoterno povrni!

Æpk T. Ø.

L INZJubilejV nedeljo, 21. januarja, smo obha-jali 25 let økofovstva g. Maximilja-

na Aicherna v linøki stolnici (Mari-jin dom). Økof Maximiljan Aichernse je rodil 26. decembra 1932 naDunaju. V duhovnika je bil po-sveœen 9. julija 1959 v Subiacu priRimu. Økof Aichern prihaja iz redabenediktincev.Od 27. maja 1964 je bil opat samo-stana St. Lambrecht. Za økofa vLinzu je bil imenovan 15. decem-bra 1981, 17. januarja 1982 pa gaje posvetil kardinal Franc Koenig.Økof Aichern je velik prijatelj Slo-vencev. Vedno se je zanimal zanaøo skupnost, œe je bilo potrebno.

Rad ima naøe økofe in duhovnike,rad ima naøo domovino Slovenijo.V takrat zelo mrzli stolnici smo bi-li navzoœi tudi Slovenci v narodnihnoøah, pa tudi naøi økofje in du-hovniki. Tudi v nedeljo je bilo na-vzoœih 14 økofov, med njimi mari-borski nadøkof in metropolit dr.Franc Kramberger in økof MetodPirih. Stolnica pa je bila napolnje-na do zadnjega kotiœka.

PraznovanjeDrugo nedeljo v januarju po maøismo v naøem centru praznovali 60.

20


Tri sestre iz druæine Planjøek: Tilka, Angela in Viki

Slovenska skupnost iz Linza po maøi z æupnikom Tonijem

Ana in Werner se øe vednoljubita, kot pred 41 leti.

Ana Oswald - 60 let in hœi MelitaVogt - 40 let ob duønem pastirju

rojstni dan gospe Angele Roænaj.Angela je vsa leta œlanica naøe sku-pnosti in dolga leta œlanica cerkve-nega odbora. Vsako leto praznuje znami svoj praznik. Ne bi verjeli, dajih ima æe 60, saj je øe zelo mlado-stna, æivahna in prijazna. Pred 37leti se je poroœila z gospodom Pepi-jem Roænajem, v zakonu se jima jerodil edini sin Andrejas. Pepiju paje pred kratkim ponagajalo zdrav-je, vendar pri skrbni æeni hitrookreva, kar mu tudi mi vsi iz srcaæelimo. Angela izhaja iz druæinePlanjøek. To je najøtevilnejøadruæina v naøi skupnosti, saj v ne-posredni bliæini æivijo tri sestre,Tilka, Viki in najmlajøa Angela ssvojimi druæinami. Kadar pridejovsi k maøi, je cerkev polna.Æe v decembru je praznovala roj-stni dan Angelina sestra Viki Hau-seder s svojim æivljenjskim par-tnerjem Ivanom Brodariœem. Po-stregli so nas kar s praøiœkom naraænju. Angeli, Vikici in Ivanu æeli-mo vse najboljøe, posebno pazdravja in kliœemo na mnoga leta!V zaœetku novembra je z uspehomopravila diplomsko delo medicin-

ske sestre Darinka Ribiœ, roj. Gran-dovec. Veselimo se z njo in ji iskre-no œestitamo!Darinka je prijetna in vesele nara-ve in bo gotovo dobro vplivala napoœutje pacientov.

Anton Zore

Prispevek je bil poslan æe za prej-ønjo øtevilko NL, a je zaradi te-hniœnih teæav æal izpadel. Ure-dniøtvo NL se opraviœuje za nasta-lo teæavo.

BELGIJA, NIZOZEMSKA in LUXEMBURG

Tako kot marsikje drugje po »slo-venskem svetu« smo tudi v BeNe-Luxu obhajali kulturni dan. Bilo jeveœ razliœnih prireditev. Ena izmedteh je bila v Slovenski hiøi v Bru-slju, kjer so mladi Slovenci pripra-vili kulturni program. Sava hotelipa so pripravili pogostitev za vse,ki smo si tisti dan vzeli œas za pro-slavljanje slovenskega jezika, kul-ture in naøih velikih moæ preteklo-sti. Med drugim smo sliøali verze

Preøernove Zdravljice v petnajstihrazliœnih jezikih. Predstava je bilaprimerna za evropsko prestolnico,kjer so ti mnogi jeziki doma in kjerso bili gostje prireditve tako ra-zliœnih narodnosti. G. Peterle je kotpokrovitelj veœera povedal po-zdravne besede in nam vsem æelel,da bi znali œrpati iz svojih koreninza prihodnost Evrope.V Bruslju sem tudi v stiku zAfriœani, ki dobro poznajo Sloveni-jo. To so duhovniki z Madagaskar-ja in iz Burundija, ki so v stiku znaøimi slovenskimi misijonarji.Charles Girukwishaka iz Burundijaje svoj poklic dobil ob dobrem slo-venskem duhovniku. Med drugimidobro pozna Avgusta Horvata inJoæeta Mlinariœa. Rufin Randira-manjaka z Madagaskarja poznaJaneza Kramerja, Antona Kerina,Janeza Mesca in øe druge. Rufin jebil med boæiœnimi prazniki v Slove-niji, kjer je v æupniji Polhov Gradecpomagal pri trikraljevski akciji. Onjegovem obisku v Sloveniji je biloporoœilo v Druæini.Zadnjiœ sem poroœal o prijetnihobiskih po slovenskih druæinah. Tamesec pa sem imel nekoliko dru-

21


Darinka Ribiœ z mamo Tilko

Nastopajoœi v kulturnem programu

GOJ. Pod streho njenega doma jebilo sprejetih veliko duhovnikov,ne samo tistih, ki so delovali na po-droœju Pariza, ampak tudi tisti, ka-terih pot se je nadaljevala v misi-jonskih deæelah ali se vrnila poddomaœi krov. Ker kot zakonca ni-sta imela otrok, so le te nado-meøœali mlajøi ali starejøi, ki so jihz ljubeznijo »posvojili«. GospaTonœka ØIMC se je pred zadnjimslovesom s temi besedami obrnilak pokojnici: »Draga nam Antonija,draga nam nona.Zbrali smo se okrog Vas, da se po-slovimo in Vas pospremimo na za-dnji zemeljski poti, ko se za veœnozdruæita z Vaøim moæem Joækom.V slovenski skupnosti ste nam bilizgled, vedno aktivni, pripravljenipomagati, kuhati, postreœi ...Vsak, kdor je prestopil pragVaøega doma, je zaœutil, kaj je zaVas smisel æivljenja: delati, deliti,moliti. Zaznamovali ste me zVaøim blagodejnim æivljenjem, za-znamovali z ljubeznijo, zaznamo-vali s predanostjo Materi Boæji vpriœakovanju, da Vas Bog pokliœe ksebi.Zdaj ko so Vam popuøœale telesnemoœi, niste nikoli tarnali, da ste

gaœen obisk. Obiskal sem belgijsko- flamskega trgovca, druæinskegaprijatelja. Zanimiv œlovek, ki polegdela izvrstno skrbi za svoj vrt in vdolgih zimskih noœeh ogromno be-re. Velika hiøa je polna omar sknjigami. Njegov dom je tudi polnumetnin. Ko sva se tako sprehaja-la po hiøi, se je ustavil ob razpelubrez kriæa. Vpraøal me je, œe se misanja, od kod prihaja tale Jezus.Pogledal sem ga. Takoj mi je bilvøeœ zaradi svoje mehkobe inneænosti. Rekel sem, da nimampojma. Nato mi je povedal zgodboo tem, kako je pred tridesetimi letitrgoval s takratno Jugoslavijo inkako se je nekega dne ustavil v Lju-bljani. Tam je obiskal starinarno,kjer je videl to veœ kot meter velikorazpelo. Zelo mu je bilo vøeœ in gaje za nizko ceno kupil in pretihota-pil œez mejo v Belgijo.Nisem ga veœ spraøeval, ampaksem si mislil, da je to prav verjetnoena tistih umetnin iz uniœenih cer-kva na Koœevskem ali kje drugje poSloveniji (edino œe ni ena tistih øte-vilnih cerkvenih umetnin, za kate-ra pravijo, da jih je Jelinœiœ ukra-del). Vsekakor je ta Jezus doæivelæalostne trenutke. Bil je odstranjens kraja, kjer so ga postavili poboæniljudje. Za nekaj œasa je postal træno

blago. Konœno pa je pristal vkrøœanskem domu, kjer v dnevnisobi z rokami in nogami kaæe sme-ri, ki sestavljajo naøe æivljenje inosmiøljajo naøe bivanje.

p. F. Bertolini

F R A N C I J A

CHATILLON - PARIZ9. februarja ob 10. uri smo se v ka-peli svete Terezike v 88. letu staro-sti poslovili od naøega stebra slo-venske dobrote gospe Antonije KO-

22


Zadnje slovo od Tonœke Kogoj

Charles, Franœek in Rufin, slovenski Afriœani

osamljeni, da Vas kaj boli, da trpi-te. Ne! Vedno je bila molitev naVaøih ustnicah: ‘Boæje usmiljenje,vate zaupam!’ Priøel je œas, ko zre-te v oœi praviœnemu sodniku, ki vasje obdaril z veœnostjo nad zvezda-mi v boæji slavi. Antonija, poœivajtev miru, nona, poœivajte v miru innasvidenje.«

FREYMING-MERLE -BACH3. februarja je druøtvo JADRAN vveliki dvorani v Hombourg-Hautuobhajalo svoj druæinski veœer, nakaterega se je odzvalo 450 œlanovin simpatizerjev druøtva. Za prije-tno poœutje je poskrbel slovenskiansambel Krjavelj iz Stiœne.

4. februarja po nedeljski maøi smose zbrali v dvorani slovenske misi-je, kjer nas je pod vodstvom gospeØumej in gospe Curk œakalo skrbnopripravljeno kosilo za vse œlane od-bora prijateljev slovenske misije inza vse, ki darujejo svoj œas na dancelodnevnih sreœanj v smislu spre-jema, postreæbe itd. Za lepo popol-dne vsem iskren Bog plaœaj!11. februarja smo v sklopu celo-dnevnega sreœanja v popoldan-skem œasu poskrbeli tudi za pustnorazpoloæenje. Prijetni in nadarjeniEmanuel DROSS nas je popeljalpreko melodij sveta. Zavrtelo se jemlado in staro in pozabilo vsaj zahip na trøa kolena. Nagrajene sobile tudi najlepøe maske. Pred vsto-

pom v postni œas, ki ga obhajamo vduhu pokore in dobrih del, je pu-stno sreœanje hkrati tudi slovo odvseh mask, ki ne spadajo veœ v œaspriprave na novo obliœje vstajenja.25. februarja smo imeli ob 15hobœni zbor druøtva prijateljev slo-venske katoliøke misije. Podrobnoporoœilo o seji, ki ga pripravlja gos-pa predsednica Joæica CURK, boobjavljeno v naslednji øtevilki Naøeluœi.

MERICOURT - LENSV soboto, 17. februarja, smo sezbrali k sluæbi boæji v Méricourtu.Tokrat sem pred maøo obiskal tudi

gospo Angelo RAZLOÆNIK, ki je napoti, da v mesecu maju obhaja101. rojstni dan. Molitev in pred-vsem pesem »Ko bi jaz zvonœekbil«, ki sta ji jo v duetu zapela Lydi-ja in Marlenka (cerkveni pevki izMerlebacha), je ganila njeno duøodo solz. Z besedami in v duhu se jevraœala v svoj domaœi kraj ...Sin gospe Angele, gospod FrançoisRAZLOÆNIK, pa je tudi v Noyellessur Lens med preizkuøenimi brati.Delo v rudniku ni prizaneslo njego-

23


Pustni obrazi iz Freyming-Merlebacha

Ob krsti dobrotnice Tonœke Kogoj v Châtillonu

François Razloænik, dolgoletnicerkveni pevec iz Méricourta

vim pljuœem in dihanje kljub apa-raturi, ki mu dodaja potreben ki-sik, ne zadoøœa, da bi lahko øepriøel redno v naøo skupnost aliopravljal potrebna domaœa opravi-la. Kot dolgoletni cerkveni pevec jes tako vnemo prepeval Bogu naœast, da kljub oteækoœenemu diha-nju, ko sem mu prinesel obhajilona dom, ni mogel, da ne bi odprl æetako izrabljene pesmarice in Boguzapel svoje pesmi - molitve ...Z obiski na domu ali pri evhari-stiœnem sreœanju so z nami vsi bol-niki, ostareli in pokojni severnegadela Francije.

Vaø duhovnik Joæe Kamin

H R V A Ø K A

PULJSlovensko kulturno druøtvo »Istra«Minilo je leto, ko smo se Slovenci izPulja prviœ predstavili v reviji Naøaluœ. Objave v vaøi reviji smo bili ze-

24


Angela Razloænik iz Lensa v 101. letu starosti

Pevski zbor »Encijan«

lo veseli. Dala nam je novih moœiin poguma za nadaljnje delo. Da-nes na kratko poroœamo o naøihaktivnostih v preteklem letu. Povaøem vzoru smo se takoj lotiliuresniœitve lastnega glasila Sloven-cev, æiveœih v Pulju in okolici. Juni-ja je v nakladi 350 izvodov æe izølaprva øtevilka Mavrice, kakor smopoimenovali naø œasopis. Zasnovoje uresniœil urednik Sreœko Gnjidiå.Vir vsebine je delovanje slovenskihkulturnih druøtev na obmoœjuIstre. Eden pomembnih namenovglasila je povezovanje vseh Sloven-

cev in simpatizerjev slovenskemanjøine ter beleæenje lepih tre-nutkov, preæivetih skupaj. Po-roœamo o izletih, razstavah, delu vkreativni delavnici, teœajih sloven-skega jezika, literarnih veœerih,plesnih vajah, nastopih naøegapevskega zbora in o mnogih dru-gih dogajanjih. Øe posebno pono-sni smo na pevski zbor, ki ga vodiga. Pavla Strmotiå, profesoricaglasbe, in smo ga pred kratkim kr-stili na ime Encijan. Mavrica boskratka poroœala o vseh aktivno-stih druøtva. Slovensko kulturnodruøtvo Istra je prav tako odprtoza vse, ki œutijo potrebo, naveza-nost in æeljo za stik s svojo oæjo do-movino v obliki druæenja z ljudmi,ki jih je usoda pripeljala v novookolje in ki so si v tej prav takoprelepi Istri ustvarili nov dom.Veselimo se tudi novih slovenskihdruøtev v Istri z upanjem, da boprav Mavrica spodbudila njihovonastajanje ter tako popestrila doga-janje v tem æivljenjskem prostoru.Naøa predsednica, Klaudija Velimi-roviå, se je izdaje prve øtevilke gla-sila øe posebno veselila. Sprejela in

opisala ga je kot darilo ob petletni-ci delovanja druøtva. Poleg pestrevsebine, ki jo bodo narekovale ak-tivnosti druøtva, si æeli øe objaveœim veœ zgodb o posameznikih, kijih je usoda pripeljala v Istro. Takobo glasilo postalo »mavriœno«, vse-stransko zanimivo in bogato.Izkuønje, ki smo jih pridobili pripripravi naøega glasila, so nam iz-datno pomagale tudi pri naøih pr-vih korakih v zaloæniøko dejavnost.Izdali smo æe kar tri knjige naøihœlanov. Pred tem pa øe dvojeziœnootroøko slikanico »Pesmice za do-bro jutro in pravljice za lahkonoœ«, ki sta jo skupno pripravilamama uœiteljica in njen øestletnisinœek. Marjan Bizjak, prof. in aka-demski slikar, je v esejistiœni oblikinapisal knjigo »Orel, Øtandeker inRotar v Pulju« o treh znamenitihSlovencih, ki so æiveli v Pulju v dru-gi polovici prejønjega stoletja. Dveknjigi pa sta ponatis pesniøkihzbirk mlade 14-letne Barbare Sli-var »San u oblaku zvijezda« inDamjane Øubic Pezdirc »Kraøkizvonœki«.V mesecu decembru 2006 je natoæe izøla druga øtevilka naøe Mavri-ce, v kateri smo lahko s ponosomin veseljem prebrali izraze velike-ga navduøenja naøih Slovencev innovopeœenih rednih bralcev æe ta-koj za svoje prevzetega glasila.To razpoloæenje je potem naboæiœnem koncertu, ki smo ga pri-redili v domu za ostarele v Pulju,doseglo svoj vrhunec. Priœaralismo si izjemno prazniœno in do-maœe vzduøje ter za zakljuœek obsveœah zapeli Sveto noœ. Zarosilose je marsikatero oko.

Ivanka Koletnik

N E M Œ I J A

BERLINKulturni praznikTudi Slovenci v Berlinu vsako letos ponosom in zanosom praznuje-mo 8. februar - slovenski kulturnipraznik. Letoønje praznovanje jeza vse Slovence v Berlinu organizi-ralo slovensko veleposlaniøtvo vBerlinu in je potekalo v soboto, 10.februarja, v veliki dvorani Sloven-ske katoliøke misije.Dvorana je bila nabito polna. Pri-sotne je pozdravila kulturnaataøejka Monika Kartin, potem paso vsi skupaj zapeli slovensko hi-mno Zdravljico in prisluhnili ev-ropski. Prisotna je bila tudi velepo-slanica Dragoljuba Benœina, po-kroviteljica prireditve, pa tudi dru-gi pomembni gostje iz Berlina. Glavna toœka prireditve je bila mo-nodrama JAMSKI ŒLOVEK v

izvedbi igralca Uroøa Fürsta, ki je ssvojim nastopom navduøil obœin-stvo, za kar so mu namenili dolgaplavz. Predstavo si je ogledal tudiRob Becker, avtor tega »komiœne-ga fenomena svetovnih razseæno-sti«, kakor so komedijo oznaœili naspletu, skupaj s prijateljico, znanonemøko filmsko igralko.Komedija je nastala na podlagi av-torjevih antropoloøkih, socioloøkihin psiholoøkih øtudij in spretno iro-nizira odnose med spoloma, ki setrudita ljubiti in biti ljubljena, siustvariti dom in druæino ... Na du-hovit in sproøœen naœin jima poma-ga razumeti, zakaj prihaja dovsakdanjih konfliktov med njimain ju pripravi do tega, da se konœnonasmejeta tistemu, kar ogroæa nju-no zvezo. V Sloveniji je Jamski œlovek nasporedu od leta 2002 in od takratje predstava doæivela æe nad 300ponovitev, ogledalo pa si jo je veœkot 60.000 Slovencev. Po predstavi, ki je izzvala salvesmeha, so bili vsi udeleæenci po-goøœeni - za prigrizek je poskrbeloDruøtvo e.V. Slovenija Berlin, za

25


Ljudski pevci - GLOBOKO. Skupino vodi Franci Kene in prepevastare ljudske pesmi v triglasnem fantovskem petju.

pijaœo pa SKM. Skupno sodelova-nje je rodilo sadove. PredsednikÆPS Tone Baœovnik je okrasil dvo-rano, za luœ na odru je poskrbelMitja Zakrajøek, predsednik Slo-venskega kulturnega druøtva (SKV)Berlin, stregli so mladi ... Vsi so bi-li veseli, da so bili ob prazniku slo-venske kulture kulturno vsi skupajpod eno streho, tokrat v prostorihSlovenske katoliøke misije.

PustovanjeLetoønje pustovanje se je dogajaloprav na pustno soboto, 17. febru-arja. Tokratnemu organizatorjuØtefanu Horvatu je uspelo po daljøipavzi spet spraviti k igranju Drugogeneracijo, ansambel slovenskeberlinske æupnije. Vsi so bili nav-duøeni, da so jih spet videli insliøali, v prepriœanju, da tako do-

bro øe nikoli niso igrali! Temu pri-merno je bilo tudi vzduøje v dvora-ni, ki je bila nabito polna, tudi do-brih mask - tako otroøkih kot tudiodraslih - ni manjkalo. Pravi uæitekjih je bilo opazovati in ugibati, kdose skriva pod njimi in ko so se predpolnoœjo razkrile, je bilo velikopreseneœenj.K dobremu vzduøju so pripomogletudi kuharice, ki so se izkazale zodliœno hrano, ki je hitro poøla, ze-lo pa so se prilegli tudi pustni kro-fi, ki so na ta veœer øe posebej te-knili! Organizatorju Øtefanu s so-delavci je tradicionalna prireditevodliœno uspela, saj je bila to pravapustna veselica, polna smeha, hu-morja in plesa in Pust je bil ma-stnih ust, tako kot se spodobi.Skupina Druga generacija pa jesklenila svoj honorar pokloniti za

tiste prireditve, ki niso vedno do-biœkonosne, za kar se jim iskrenozahvaljujemo. Zelo smo hvaleæni zata dar; tako bomo laæje pogostiligoste iz Slovenije, ki mnoæiœno pri-hajajo k nam in v Slovenski dom.

Obœina Breæice se predstavljaPrvi vikend v marcu je Ivan Molan,æupan Obœine Breæice, skupaj ssvojo druæino v Berlin pripeljal vsadruøtva, ki delujejo v obœini. To jebila njegova zahvala za njihovo do-bro delo. Tako so v slovenskiæupniji nastopili: duet DamjanSuøa in Andreja Zlatiœ, oktet Orlicaiz Piøec, œlani Trobilne sekcije,Ljudski pevci Globoko, ki jih vodiFranci Kene in Posavski muzikantis pevko Marjetko Petelinc. Igrali inpeli so pri sveti maøi, koncert pa soposvetili znani kulturni delavki

26


Druga generacija, ansambel, ki nas je zabaval na pustovanju.Pokojni Franc Øaruga

Vikica in Øtefan Horvat - organizatorja pustovanja 2007

Æupnik Dori, Nataøa Pinoza, miss Universum inæupan Sevnice ter poslanec Kristjan Janc

Meti Grahek, ki je veliko skupin stega obmoœja pripeljala v Berlin, kije naœrtovala tudi ta izlet, pa je æal,nenadoma umrla. Bila je œudovitœlovek. Vsi jo bomo pogreøali in joohranili v nepozabnem spominu.Breæiøki æupan Molan je s seboj vBerlin povabil tudi Franca Hudo-klina, æupana iz Øentjerneja, ki paje æe najavil, da bo tudi on, kot do-ber pevec priøel s svojimi obœani ins pravim dolenjskim cviœkom knam v goste!Organizatorja izleta sta bila SonjaPukmeister in Mitja Zakrajøek izSlovenskega doma, ki za svoje slo-venske goste vedno lepo poskrbita.Bilo je zelo lepo, vse je potekalomirno in v znamenju novih sreœanjin znanstev rojakov iz Breæic, kidelajo v Berlinu.

M. Moønik

AUGSBURGSlovenski kulturni praznik vAugsburguMajhna peøœica slovenskih rojakoviz Augsburga in okolice se je v ne-deljo popoldne, 11. februarja,zbrala skupaj in obeleæila sloven-

27


ski kulturni praznik. Kulturni pro-gram je bil v celoti posveœen pesni-ku in duhovniku Simonu Gregorœi-œu, saj je 24. novembra 2006 mini-lo sto let od njegove smrti. Domaœipevski zbor je svoj deleæ prispevals petjem, nekateri korajæni posa-mezniki so recitirali Gregorœiœevopoezijo in z veznim tekstom je vsedogajanje povezoval Roman Kutin.Enourni kulturni program je hitrominil, prijateljsko druæenje pa se jenadaljevalo øe pozno v noœ.

Pustni ples v AugsburguKako je œlovek dojemljiv in ustvar-jalen, ko gre za pustne prireditvein temu primerne norœije, lahkovsako leto spremljamo prek televi-

Tretja generacija v maskah na pustovanju 2007

Kulturni praznik je oblikoval pevski zbor iz Augsburga.

Trio Zapeljivke in g. Roman, ki je na zaœetku vse pozdravil.

zije in tudi v æivo. Letoønji sloven-ski pustni ples v Augsburgu v so-boto, 17. februarja, je bil le edenizmed mnogih takih dogajanj, ki jepovezal Slovence in njihove prija-telje vse od Münchna prek Aug-sburga do Ulma, Ravensburga,Kemptna in Oberstdorfa. Za dobroglasbo so skrbela tri œedna dekletaiz Slovenije, ki se imenujejo trioZapeljivke. Marsikdo je pripomnil:»Igrajo lepo, pojejo ubrano in napogled so tudi lepe.« Kup pohval. Vveœeru je nastopila tudi mestna pu-stna garda, za njimi pa øe kmeœkimuzikanti iz Ulma. Obiskovalcemje veœer kar prehitro minil. Pravaæivœna vojna pa se je zaœela v ne-deljo, ko bi se morale Zapeljivke

vrniti oz. odpeljati na svoj nasle-dnji nastop v Umag. Kombi je od-povedal. Kaj zdaj? Kje najti avto-mehanika, ki bi lahko pomagal?Æupnik Roman je takoj poklicalstrokovnjaka na tem podroœjuBranka Spraha, ki je takoj prisko-œil na pomoœ. Ugotovil je lahko sa-mo to, da avto lahko popravi øelenaslednji dan, ko bo oskrbel rezer-vne dele. Hitro je bilo treba najtireøitev in poiskati drugo vozilo, dabi Zapeljivke priøle pravoœasno doUmaga, kjer so imele naœrtovannastop. Tu se je izkazal velikodu-ønega Franc Kolman. Brez pomi-øljanja je posodil kombi in omogo-œil, da se je problem reøil. Na temmestu gre zahvala Branku Sprahu

in Francu Kolmanu za nesebiœnopomoœ v stiski.

Oberstdorf - smuœarska maøa Letoønja zima bo øla v zgodovinokot ena najbolj toplih zim. Turisti-œna zimska øportna srediøœa, ki sovajena gneœe smuœark in smuœar-jev, so marsikje samevala. Ponekodso si pomagali z umetnim zasneæe-vanjem, a tudi to povsod ni prine-slo reøitve, ker so bile temperatureprevisoke. Le v visokogorskih pre-delih so si zimskega øporta æeljnimogli dati duøka. Kot vsako leto jetudi letos bila v Oberstdorfu v ne-deljo, 4. marca, »smuœarska ma-øa«, ki se je slovenski rojaki radiudeleæijo. Lep sonœen dan s pridi-hom pomladne topline je postal zaletoønje udeleæence dan sprehoda.Po maøi in opoldanskem okrepœiluje vsem postalo jasno, da s smuœa-njem ne bo niœ. Umetno zasneæenidel proge je bil v spodnjem delu vseprej kot primeren za smuœanje.Gremo skupaj na sprehod, je bilaodloœitev soglasno sprejeta in æe seje skupina podala na pot in uæivalav lepem vremenu. Pred odhodomdomov sta zakonca Øabeder vsenavzoœe pogostila z okusno sarmo.

R. Kutin

28


Udeleæenci smuœarske maøe v Oberstdorfu

Nastop mestne pustne garde

na naøih prireditvah vse od davne-ga leta 1974. Tu œlani zbora orga-nizirajo kulturna in pustna ter dru-ga sreœanja.Naj omenim øe domaœega æupnika,gospoda Heinricha Bückerja, ki zveseljem prihaja na naøe priredi-tve. Kaj lepega nam pove pa tudizapoje. Ko smo bili skorajda letodni brez duhovnika, nam je bil onvedno na uslugo in je z nami daro-val sv. evharistijo. Celo pokriæati seje nauœil po naøe.Pridne æene in matere so prinesledomaœe krofe, doma speœeni kruh,pravo domaœe kislo zelje in peœen-je. Dvorana je bila œudovito okraøe-na, postreæba izvrstna, muzikantjeso vlekli meh, brenkali na strune in

29


ESSENMOERS

V prejønji øtevilki Naøe luœi je bilolepo poroœilo o mesecu sveœanu inpraznikih, ki so v njem (dan kultu-re, pustovanje). Tudi v Moersusmo praznovali dan kulture in ve-selo pustovanje. Zato naj bo natem mestu govora o tem.Bilo bi res narobe, œe bi »pozabili«na naøe zveste æupljane, ki se tru-dijo na vse kriplje, da bi njihovmeøani zbor »Slovenski cvet« neovenel. Tu æiveœi vemo, kaj vse jebilo, pa ni veœ. Bila so dejavnadruøtva v Essnu »Ljubljana«, v Gu-eterslohu »Celje«, v Grewenbroichumenda tudi »Celje«, a je o njih os-tal le øe spomin.Meøani pevski zbor »Slovenskicvet« pa cvete in prepeva æe do-brih trideset let. Ravno letos v jese-ni bodo praznovali tridesetletnicoobstoja. Naøa æupnija bi prav goto-vo bila siromaønejøa, œe bi odcve-teli in umolknili. Ni je prireditve,da ne bi bil z nami, z nami delil le-pe in æalostne trenutke, ko smo seveselili prihodov naøih duønih pa-stirjev (Janeza Puclja, StankaŒeplaka, Alojza Zaplotnika, Lojze-

ta Rajka) in kot æe reœeno odhodov(Pavla Urøiœa, Ivana Ivka, AlojzaZaplotnika) in morda bodo odpeliøe komu, sam Bog ve.V nedeljo, 11. sveœana, popoldneob øtirih je bilo lepo prepevanje priboæji sluæbi. Kar v cerkvi smo pri-maknili øe kulturni del prazniœne-ga dne. Zbor je œudovito zapel ne-kaj ponarodelih Preøernovih pe-smi. Med pesmimi je Klavdija Ma-jer recitirala nekaj Preøernovih so-netov. Na koncu so nam podariliprelepo koroøko: Roæ, Podjuna, Zi-la. Samo tisti ve, kaj mu ta vsebinapesmi pomen, ki je dolgo, mordaæe predolgo na tujem. Pustovanje smo nadaljevali v DonBoskovem domu. Tu se zbiramo

Meøani pevski zbor Slovenski cvet na praznik slovenske kulture

Klaudija Majer recitira Preøernove sonete. Veseli muzikantje v Moersu na veselem pustovanju

pihali v trubo, da so se noge veselovrtele. Smeha in petja je bilo na pre-tek in nikomur se ni mudilo domov.Hvala vsem, ki so pripravili takolepo prireditev v cerkvi in dvorani.

WETTER AN DER RUHR

Æe leta se zbiramo k domaœemubogosluæju v æupnijski cerkvi sv.Avguøtina in Monike vsako œetrtosoboto v mesecu.Tudi tokrat je bilo tako. Pri oltarjuse nama je pridruæil gospod iz Pod-zemlja Lojze Brce. Æe mnoga leta jenaø gost, kajti v Dortmundu æivinjegova sestra Marija, poroœenaRostohar. Tokrat je s seboj pripeljaløe brata Miha ter sestro in svakaJoæeta, ki je te dni praznoval 60-let-nico æivljenja. Obisk od doma smodobro obœutili æe med maøo, saj jegospod Miha Brce organist v æupni-ji Velika Dolina na Dolenjskem.

Po maøi pa smo sreœanje in slavjenadaljevali v æupnijski dvorani. Mi-ze so bile œudovito okraøene zaslavljenca in vse ostale. Pa to v Wettru ni niœ novega, sajsmo vedno toplo sprejeti, a tokratøe izjemno. Joæe Rostohar praznu-je in z njim vsi, ki ga imamo radi.Predvsem hœi Silvija, sin Andrej invsekakor æena Marija, njegovi so-rodniki in prijatelji ne samo v Wet-tru. Druæina Rostohar je znana za-radi velikoduønega gostoljubja inpomoœi, kjer se le da. Bog sam ve,koliko krompirja, kislega zelja, ku-hanega in peœenega mesa se je inse øe bo kuhalo in speklo za dobro-bit vseh nas, ki se zbiramo nasreœanjih v Castropu, Wettru in Es-snu. Marija je œlanica ÆPS. Nisreœanja brez njih, nikoli niso izo-stali na naøih dolgoletnih druæin-skih sreœanjih v Baasemu in Nie-dermühlnu, in na romanjih.Kako je bilo lepo videti, ko so muzapeli svaka Lojze in Miha ter æenaMarija pesem o sreœi in blagoslovu.Vsi smo bili ganjeni, kaj øele Joæe.Solza hvaleænosti in ljubezni se jeutrnila ne le slavljencu, ampakskorajda vsakemu prisotnih. Bogte æivi, dragi naø slavljenec.Naj omenim, da smo se spomnili

tudi drugega 60-letnika, gospodaStanka Gajskega, ki je izpolnil 60.leto æivljenja æe v mesecu januarju.Stanko je doma v isti æupniji kotRostroharjevi. Æe v sedemdesetihletih je pridno prihajal k slovenskimaøi v Essen. Njegov bratranec,gospod Franc Gajski, pa gospodKazimir Videtiœ ter Alojz Peœnik soredni pevci pri bogosluæju v Essnu.Tudi njemu in njegovi druæini æeli-mo obilo boæjega blagoslova. ÆenaBojanka, sin Rober in hœi Aleksan-dra pa oœku in moæu æelijo vednonajboljøe, zdravja in blagoslova pridelu in v æivljenju. Med veselim veœerom smo omeniliin nazdravili øe nekaterim iz naøeskupnosti, ki so imeli svoja pra-znovanja v prvih dveh mesecih le-ta Gospodovega 2007.

diakon Stanko

FRANKFURTLetos smo morali v naøi æupniji inskupnosti pohiteti s pustovanjem.Teden dni po prireditvi ob sloven-skem kulturnem prazniku, in te-den dni pred pustno soboto smonamreœ æe imeli 37. pustovanjenaøe æupnije. Pohiteti smo namreœmorali zaradi romanja v svetopi-semske kraje od 19. februarja do4. marca v sodelovanju s Komisa-

30


Jubilanta Joæe in Stanko

Druæina Rostohar iz Dortmunda Brata Lojze in Miha Brce in sestra Marija pojejoslavljencu Joæetu Rostoharju za 60 let.

riatom za Sveto deæelo iz Ljublja-ne. Morda je bilo tudi to vzrok zanekoliko manjøo udeleæbo na temletoønjem pustovanju. Dræimo senamreœ naœela, da je pustovanjevedno na pustno soboto. Vsaj takosmo ravnali v zadnjem desetletju.Medse smo povabili ansambel To-nija Hervola iz Breæic. Ansambelnastopa v nekoliko veœji zasedbi inima za vzor Avsenike. Seveda smonekaj mask, kakor prejønja leta,tudi nagradili. Tako sta si veœerjoza dve osebi prisluæili ‘havajski de-kleti’ (za evropske zimske razmere- pa ne letoønje - primernoobleœeni seveda). Manjkalo pa tudini ‘zdravniøke pomoœi’ in tudi æeljepo ‘kloøtru’. Pa øe kakøen ‘øejk’ seje pojavil, da o vitezu ali mafijskemøefu niti ne govorimo. Nekateri paso menda videli tudi enega od trehmuøketirjev. Tudi nekaj otrok se jenaøemilo, in sicer v planinskoopravo s Kekœevim klobukom. Za-radi slabøega izkupiœka bo æal se-veda tudi vsota za Slovensko kari-tas temu primerno niæja. Da pa bokljub vsemu nekaj izkupiœka, greseveda zasluga ne samo tistim, kiso na pustovanje priøli, ampak tu-di vsem, ki so prireditev pripravili:pripravili in pospravili dvorano,

darovali krofe, poskrbeli za pre-noœiøœe in prehrano muzikantov;pa øe koga bi morda bilo potrebnoomeniti. Vsem najlepøa hvala.V ponedeljek, 19. februarja, pa nasje skupina desetih romarjev izFrankfurta odpotovala v Kairo,kjer smo se pridruæili skupini 80romarjev iz Slovenije na romanjupo poteh stare in nove zaveze: izegiptovske deæele prek sinajskepuøœave in gore Sinaj v Jordanijoin njeno puøœavo. Z gore Nebo pasmo se spustili v obljubljeno deæe-lo starozaveznega boæjega ljud-stva, v danaønji Izrael. Po tednudni se je nekaj romarjev zamenja-lo, eni so odøli domov, drugi sopriøli. V drugem tednu nas je biloiz Frankfurta 9, vseh skupaj pa kar115. Tako smo v drugem tednuprepotovali deæelo od Betlehemaprek Jeruzalema in okolice, Jerihein okolice Mrtvega morja do Galile-je, Nazareta in zlasti Kafarnaumain njegove okolice. Potovali smo to-rej po poteh Jezusa Kristusa. Glav-ni vodiœ, zlasti pa razlagalec boæjebesede in krajev romanja je bil se-veda koprski pomoæni økof dr. Ju-rij Bizjak, ki je v dneh romanja ob-hajal tudi øestdesetletnico æivlje-nja. Poleg njega sta skrbela za po-

31


To pa je ples za æirijo v Frankfurtu. Kaj, to so trije muøketirji.

Œevlji so mi øe vedno preveli-ki, kaj naj naredim?

Na pustovanju je vitez naøelsvojo damo.

kot nam je pri zadnjem sreœanjunapovedal.Na klopeh v cerkvi sv. Bonifacija gaje priœakalo skoraj 80 vernikov, kiso lahko prisluhnili lepemu petju ininøtrumentalni spremljavi mladihfantov ansambla Druga generacijaiz Berlina. Pripeljal jih je Mitja Za-krajøek, ki je vedno in povsodæupniku Doriju v pomoœ. Poleg vse-ga drugega pa z æivljenjsko sopotni-co Sonjo Pukmeister skrbita za to,da je Slovenski dom sv. Elizabete vBerlinu vedno dobro obiskan in dase gostje res lepo poœutijo pri njih.Tokrat smo dejansko mislili, dabodo naøi prostori za druæenjepremajhni za tako lepo øtevilo obi-skovalcev. Malo smo se stisnili, paje kar ølo. Skoraj vsi navzoœi so sepo maøi preoblekli v lepe karneval-ske kostume, tako da je bilo karnaenkrat vse pisano v dvorani. Dosolz smo se nasmejali nekaterimsmeønim maskam. V pisanihoblaœilih je bilo teæko prepoznatitega, ki se je v njih skrival. ÆupnikDori, ki je ves veœer profesionalnovodil prireditev, bi imel teæko nalo-go, œe bi moral sam ocenjevati du-hovite maske, saj so bile res skorajvse nagrade vredne. Tako pa jenajveœje øtevilo zbranih listkov od-loœilo prvo nagrado naøi Elizabeti,

tovanje in razlago øe profesor Bo-gomir Troøt in p. Peter Lavrih.In ko smo se v nedeljo, 4. marca,vraœali domov, smo se v Frankfurtvrnili skupaj s skupino nemøkihøkofov, ki so bili v tistih dneh tudiv Sveti deæeli.

rem

HAMBURGKarneval na severu Nemœije, in tos farani iz vseh treh slovenskihæupnij æupnika Dorija, tega ham-burøka skupnost se ni doæivela.Prav to pa se je zgodilo letos vHamburgu na pustno nedeljo.Æupnik Dori je zopet dokazal orga-nizacijski talent in vse je potekalo,

ki je predstavljala lepo grajsko gos-podiœno, v katero se je æe ta veœerzaljubil prenekateri snubec.Otroci, ki jih v naøi skupnosti ni bi-lo veliko, so bili kar vsi nagrajeni.Prvo nagrado pa je prejela »malaœarovnica« Vita Pungartnik. Tudinjen oœe Roman Pungartnik je to-krat nadel nase drugi dres kakorpa za rokometno tekmo in pred-stavljal simpatiœnega klovna. Œe bise odloœili za nagrajevanje klov-nov, bi morali nagraditi kar vse øti-ri, tako so bili originalni. Vsem sote maske namreœ tako pristajale,da bi lahko z njimi nastopali v vsa-kem cirkusu. Vsaj naøemu zabav-nemu ministru Marjanu, ki je biltudi klovn, ta vloga ne bi delala no-benih teæav.Gosti iz hildesheimske skupnosti,ki so se te svete maøe, nato pa ple-sa v maskah udeleæili v lepem øte-vilu, bi za njihove posreœene kostu-me vsekakor zasluæili nagrade. To-da tudi oni so se zadovoljili z na-grado, ki smo jo prejeli vsi odæupnika Dorija. To je bil ansambelDruga generacija. Razliœne dobrote, ki smo jih taveœer imeli res v takønem izobilju,da jih tudi v ponedeljek nismo mo-gli »pospraviti«, kljub fiziœni porabimoœi ob pospravljanju prostorov, je

32


Tudi rojstne dneve smo pra-znovali na pustni prireditvi.

Druæina slovenskega rokometaøa Romana Pun-gartnika je pustovala skupaj z nami.

Øe ena slika samo za Naøo luœ.

prispeval vsakdo po svojih moœeh,tudi gosti iz hildesheimske skupno-sti. Od njih smo prejeli tudi povabi-lo, naj se jim pridruæimo pri maøi13. maja in napolnimo lepo cerkvi-co sv. Katarine, ki stoji v Aslu æe od16. stoletja. Hvala, pridemo!V mesecu februarju smo nazdravi-li za 50. rojstni dan Evi Plevnik.Eva je z moæem Joæetom in sinomBojanom dolgoletna zvesta obisko-valka slovenskih maø. Zelo lepo inrada poje tako med maøo kot obdruæabnih sreœanjih. Tudi KristinaKristiœeviœ se je razveselila naøihœestitk k rojstnemu dnevu in lepimpesmim, ki jih je æupnik Dori zapelslavljenkama v œast in vsej druæbi.Gospe Stanki Lorenz pa izraæamosoæalje ob izgubi njenega moæa, kije 20. februarja po dolgi in muœnibolezni umrl.

DD

INGOLSTADTV domovino se je vrnilFebruarja se je za stalno vrnil vdomovino naø rojak Janko Vuœina.»Œas gre svojo pot naprej, mimomene gre æivljenje tiho, øtejemdneve in noœi, ko se koœno vrnilbom za vedno,« poje stara sloven-ska popevka. Tako je tudi Jankoodøteval svoj œas: øe einaindvajsetmesecev, øe dvanajst mesecev, øetri mesece, øe øtirinajst dni. Œasnjegovega priœakovanja se je izte-kel in Janko je doœakal svoj sreœniœas vrnitve v domovino.Nekoœ so dvajsetletni fantje peli:»Zlati œasi, kam hitite... Star semdvajset let, moram it’ po svet, do-movina hoœe me imet.« Janko je æepri dvajsetih odsluæil vojaøœino inbi takrat lahko zapel: »Star semdvajset let, pa moram it’ po svet,

tja v daljno Nemœijo æivet.« Kotdvajsetletnik je zapustil domovinoin odøel v Nemœijo, kjer se je 1. ok-tobra 1969 zaposlil v Neutraublin-gu, æe julija naslednje leto pa se jepreselil v Ingolstadt, kjer je do kon-ca delal v tovarni avtomobilov Au-di, skoraj veœino œasa je delal vnoœni izmeni. Po æivljenjskih kri-zah in druæinskih problemih se je vosemdesetih letih Janko povezal sSlovensko æupnijo, kjer se je aktiv-no vkljuœil in naøel svojo pravo pot.Sodeloval je v naøem æupnijskemæivljenju in poærtvovalno pomagalna vseh naøih prireditvah in pra-znovanjih. Ko sta jeseni leta 1992oddala Tonœka in Lojze Æinkoviœvodenje Slovenskega centra, smoprosili Janka, da bi prevzel tosluæbo. Decembra se je odloœil, dabo zaœasno vodil center in konecjanuarja 1993 je prevzel vodenjeSlovenskega centra. In od takrat jedobrih 14 let ne le skrbno, ampaktudi z vso ljubeznijo opravljal toprostovoljno sluæbo v korist naøeslovenske æupnijske skupnosti.Od Audija oz. svojih najoæjih sode-lavcev se je Janko uradno poslovil vpetek, 16. februarja, slovo je traja-lo do belega dne, da je veljal starirek: »Poøteni ljudje prihajajo do-mov pri dnevu.« Tudi v Neutrau-

33


Nazdravili smo slavljenkama Kristini in Evi.

Æupnik Dori je zbral januarske slavljence okrog sebe.

Janko Vuœina pred maøo v Neutraublingu

blingu, kjer je zaœel s svojim delomv Nemœiji, se je simboliœno poslovil17. februarja pri oz. po slovenskimaøi, ki je bila v dober namen »vzahvalo in njegovo sreœno vrnitev«,v nedeljo, 18. februarja, pa se je poslovenski maøi od nas poslovil v In-golstadtu v Slovenskem centru. Po-greøali ga bomo, saj je bil vedno znami na vseh sreœanjih, na priredi-tvah, na romanjih, izletih in akti-ven v naøem æupnijskem æivljenju,posebej nam bo manjkal kot pred-molilec roænega venca pred maøoin redni bralec pri maøi.Janka ob njegovi vrnitvi spremljanaøa hvaleæna misel, mnogi lepiskupni spomini in seveda dobreæelje. Æelimo mu sreœno vrnitev,dobro poœutje v domaœem okolju

med svojimi; saj ga je v njegovihljubljenih Jurøincih priœakal lepidom, draga mama ter mnogi prija-telji in znanci. Upamo, da se bo øerad oglasil med nami.

Vodenje Slovenskega centra v In-golstadtu je prevzela gospa Dani-la Potoœnik. Ko se je od nas poslo-vil dolgoletni vodja Slovenskegacentra, je za njim ostala vrzel. Za-man smo iskali naslednika. Konœnoje na prigovarjanje in proønjo gos-pa Danila, ki je æe prej veliko po-magala Janku v centru, bila pri-pravljena prevzeti vodenje. GospeDanili se za njeno razumevanje inpripravljenost prisrœno zahvaljuje-mo ter æelimo, da bi potrpela z na-mi. Mi ji bomo radi pomagali prinjenem delu.Marca je predal svoje blagajniøkeposle gospod Gustek Vuœina. Æenekaj œasa je napovedoval, da birad odloæil to skrb. Seveda smo zrazumevanjem sprejeli njegov od-stop in se mu zahvaljujemo za nje-govo poærtvovalno delo v naøiæupnijski skupnosti. Veœ kot øtiri-najst let je skrbel za naøe finanœnezadeve. Gustek je dobro gospodarilin ves œas posloval s pozitivnimiøtevilkami. Gotovo pa bomo øe v

prihodnje potrebovali njegovo dol-goletno izkustvo in ga æe vnaprejprosimo za morebitno pomoœ.

Stanko G.

MANNHEIMV Buchnu vsi mlajøi od æupnikaZelo redko se zgodi, da bi bili medzdomci pri slovenski maøi samiPrekmurci in vsi mlajøi od æupni-ka, kot je to v Buchnu, sto kilome-trov vzhodno od Mannheima. Edi-

na, ki ni bila Prekmurka, je bilaIna Tideman, ki je pred enim letomnenadoma umrla. Ko so æupnikuJanezu izroœili koøaro za øestdese-tletnico in se skupaj fotografirali,se je pridruæil øe mimoidoœi fant vpustni obleki, znaœilni za Buchen.

Praznovalo se je cel mesecKer je slovenska maøa na mannhei-mskem podroœju na sedmih krajih,traja cel mesec, predno pridejo vsina vrsto. Tako je priølo tudi do navidez neskromnega celomeseœnegapraznovanja rojstnega dneva. Todabilo je le lep povod, da se po dol-gem œasu enkrat lahko skupaj po-govorimo in poveselimo, saj redno

34


Jankove zveste sodelavke Danila, Zofija in sestra Anica

Gustek Vuœina predsvojo hiøo

Vsi Prekmurci v Buchnu somlajøi od æupnika Janeza.

nimamo te moænosti, ker nimamoprostorov. Zaœelo se je v Mannhei-mu v zaœetku februarja, nadaljeva-lo v Herbolzheimu, Vöhrenbachu,Buchnu in Rauentalu ter konœalo vLebachu. Spominskih albumov, le-pih knjig in koøar z dobrotami se jenabralo toliko, da lahko øe dolgoprihajate na obisk, pa ne bo zmanj-kalo. Le torto in velikanski hlebecdomaœega kruha s øtevilko 60 je bi-lo treba bolj hitro pojesti. A najpri-jetnejøe od vsega so bili povsod pri-jazni obrazi in dobre æelje. Zdaj pabo potreben øe en mesec za uredi-tev vtisov in izrekanje zahvale.

Romanje v RimSredi februarja v pustnem œasusmo poromali v Rim s tremi najboljzvestimi mladimi sodelavci pri slo-

venski maøi v Mannheimu. Marti-na in Danijel Bencik sta dolgoletnaministranta, Øtefi Grobeløek pa jenaøa mlada organistka. Poromalismo v vse øtiri glavne bazilike, bilina sploøni papeæevi avdienci, sepovzpeli na vrh kupole sv. Petrater si ogledali glavne rimske zna-menitosti. Obiskali smo tudi rek-torja zavoda »Collegium russicum«patra Lojzeta Cvikla in doæiveliœudovito petje pred kosilom v sta-roslovanskem jeziku. Romanjesmo zakljuœili na spokoren naœinpo kolenih do vrha svetih stopnicter z obiskom katakomb, kjer sopokopani mnogi muœenci.

J. M.

MÜNCHENPostna duhovna obnova. Postniœas je poseben œas milosti, zatoimamo æe vrsto let navado, da obvstopu vanj v naøi æupniji opravi-mo postno duhovno obnovo, ki imanamen, da temeljito vstopimo vosebno pripravo na veliko noœ. Le-tos je duhovna obnova potekala odpetka, 23., do nedelje, 25. februar-ja v naøem æupnijskem domu.Naø tokratni duhovni voditelj inspremljevalec je bil pater Miha Se-

kolovnik OFMCap, ki sicer vodidom duhovnosti v Kanœevcih (Prek-murje) in ima veliko izkuøenj z vodenjem duhovnih obnov. Sre-œanje z njim je bil zares pravi bla-goslov za nas. Pater je v petek zve-cer s sveto maøo zaœel naøe duhov-no potovanje, katerega vodilna mi-sel je bila »Vrnil se bom k Oœetu«.Vsebinsko nas je nagovarjal s sve-topisemsko priliko o izgubljenemsinu. Skupaj z njim smo razmiølja-li o sinu, ki je øel od doma, o dru-gem sinu, ki je ostal doma pri oœe-tu in o oœetu. Spoznavali smo, dase v odnosu do svoje druæine in doBoga dostikrat obnaøamo kot izgu-bljeni sin ali kot sin, ki je ostal do-ma. Vsi pa smo poklicani, da po-stanemo kot oœe, to pomeni odgo-vorni za druge. Obenem nas je pa-ter Miha popeljal tudi na pot Kri-stusovega kriæevega pota in obvsaki postaji smo spoznavali, daima vsak izmed nas svoj lastnikriæ, ki ga je poklican nositi. Globo-ko v nas so se vtisnili trenutkizbrane molitve roænega venca inpetja postnih pesmi v naøi kapeliter svete maøe, kjer smo lahko vsesvoje trpljenje darovali na oltar.V soboto smo na povabilo gospodaæupnika imeli tudi skupno kosilo væupniøœu. Vsak je prinesel nekajhrane s seboj in to smo ob prijetnimedsebojni druæbi tudi zauæili, na-to pa smo se odpravili øe na »pre-bavni« sprehod. Upamo, da nas boprihodnjiœ øe veœ!Pater Miha nas je s svojo soœutno-stjo zelo nagovoril, kar se je poka-zalo tudi pri udeleæbi, saj nas je vnedeljo priølo zelo veliko, tudi izoddaljenejøih krajev. V nedeljosmo duhovni vikend zaokroæili s

35


Prijazni obrazi in torta za æupnika v Vöhrenbachu

Danijel, Martina in Øtefi navrhu kupole sv. Petra

mo v æupniji sv. Konrada v sre-diøœu mesta, torej tam, kjer je bilsedeæ slovenske æupnije æe kar 33let. Po eni strani bi to bilo najboljøetudi zaradi vseh, ki cerkev in krajsreœevanj æe dobro poznajo. Podrugi strani bi imeli v æupniji sv.Konrada premalo prostorov. Kamz æupnijskim arhivom, kam sknjiænico, narodnimi noøami in øein øe vpraøanj se je postavljalo.Druga moænost selitve je nemøkaæupnija sv. Petra v Bad Canstattu.Ta moænost nam je bila ponujena sstrani mestnega dekana dr. Micha-ela Brocka. Nekateri smo si prosto-re in cerkev sv. Petra æe ogledali inbili mnenja, da je tudi tu premaloprostora, predvsem pa premalosamostojnosti. Tesno bi bili vezanina ritem nemøke æupnije in teækobi usklajevali vse termine. Sicer sov æupniji sv. Petra v Bad Canstattupripravljeni, da nas sprejmejo.Vsakdo pa si teæko predstavlja, ka-ko bi to izgledalo konkretno, vvsakdanjem æivljenju. Na seji ÆPSje bila sestavljena delovna skupi-na, ki se bo okrog velike noœi se-stala z delovno skupino od sv. Pe-tra: skupaj bomo pregledali,kakøne so moænosti sobivanja.Tretja realna moænost bi bila od-kup Slovenskega doma. Hiøa in te-ren je v lasti økofije Rottenburg-Stuttgart. Øe v letoønjem letu bostavba in teren prodan lokalni cer-kvi v Stuttgartu; le-ta je pripravlje-na stavbo prodati. Ali bi bili sposo-bni Slovenski dom kupiti? Takosmo se spraøevali na razgibanemin æivahnem sreœanju æupnijskegapastoralnega sveta. Vpraøanje jeostalo odprto. Naj bi se akcija izve-dla v okviru slovenske Cerkve ali

sveto maøo v kapeli: bili smo de-leæni œudovitega petja, ki ga je vo-dil naø æupnijski zbor. Vidno ga-njeni smo se patru Mihu Sekolov-niku zahvalili s skromnim darilom,ki seveda ne more poplaœati vsegatistega, kar nam je on podaril. Za-res smo lahko zaœutili, da æupniøœepostaja naø dom duhovnosti, kjerse izseljenci poœutimo razumljenev vsakdanjih stiskah.Krst. V kapeli æupnijskega doma vMünchnu je bila krøœena Mireja,hœi Erika in Klaudije Schafhalter(mati rojena Luciœ). Œast in nalogobotra je prevzel Mladen Franiå. Kslovesnemu dogodku se je zbraloprav veliko sorodnikov in prijate-ljev. Nekateri med njimi so priølicelo iz Slovenije. Emilie, starejøasestrica novokrøœenke, je bila predøtirimi leti prav tako krøœena v naøi

kapeli in je tokrat pozorno opazo-vala slovesnost sprejema med boæ-je otroke v Kristusovi Cerkvi. Vese-limo se s starøi in Emilie, z botromMladenom in sorodniki in œestita-mo vsem ob tem veselem dogodku.Mireji æelimo, da bi bogato meroboæje milosti in pomoœi v æivljenjuosebno sprejela in iz tega boæjegadaru tudi æivela. Vso druæino najblagoslavlja dobri Bog, ki je po kr-stu sprejel njihovo dete med boæjeotroke.

Marjan Beœan

STUTTGARTSreœanje æupnijskega pastoral-nega svetaV nedeljo, 18. februarja, se je vSlovenskem domu v Stuttgartusreœal celotni ÆPS. Sreœanje smozaœeli ob 15. uri popoldne. Ob16.30 so se œlani udeleæili nedelj-skega bogosluæja. Nedeljsko maøoso oblikovali z branjem, proønjamiin s pesmijo Sveto pismo. Po maøise je sreœanje nadaljevalo vse do21. ure.ÆPS je razpravljal o ægoœi temi: se-litev iz Slovenskega doma. Do kon-ca leta 2007 naj bi se izselili v dru-ge prostore. Kam? Na seji smopreuœili razliœne moænosti, ki senam ponujajo. Prva je, da ostane-

36


Radostna druæina Schafhalterob krstu male Mireje

Del udeleæencev postne duhovne obnove

tudi v okviru slovenske dræave?Tudi to smo se vpraøali.Po triintridesetih letih je res teækozapustiti svoje pastoralno srediøœe,ki je bilo po pravici poimenovano»Slovenski dom«, saj je tu vsakdood naøih rojakov naøel nekaj svoje-ga doma, slovenskega utripa, slo-venske besede in pesmi, slovenskesolidarnosti in pomoœi. Nekdo odœlanov ÆPS je ob tem rekel: zdi semi tako kot takrat, ko sem moralzapustiti domovino in oditi v tujino.Letoønje leto bo torej za slovenskoæupnijo v Stuttgartu in za vse ver-nike potekalo v znamenju skrbi zaprihodnost. Bomo s selitvijo kajpridobili ali bomo veœ izgubili?

Marjan in Mira Demøar se vraœa-ta v SlovenijoMarjan Demøar in njegova æenaMira sta se odloœila za dokonœnovrnitev v domovino. Odslej naprejbosta æivela v Poljanski dolini. Dol-ga izseljenska leta sta preæivljala vokolici Schorndorfa. Redno sta seudeleæevala slovenskega bogo-sluæja tako v Schorndorfu kot tudi vSchwäbisch Gmündu in veœkrat tu-di v Stuttgartu. Marjan je bil tudiœlan ÆPS in namestnik podpredse-dnika, gospoda Øtefana Fabœiœa. Bilje vsestransko aktiven, vedno pri-pravljen za pomoœ in sodelovanje,

veder in optimistiœen. Bil je tudi ak-tivni œlan SKD Slovenija-Stuttgart.Kar trikrat smo se poslovili odMarjana in Mire. Na praznikLurøke Matere Boæje, 11. februar-ja, je bilo slovo pri bogosluæju vSchwäbisch Gmündu. Bogosluæjeje potekalo v prostorih gostiøœa Ne-ue Welt, kjer slovenski gostilniœarImenøek v zimskem œasu (od no-vembra do februarja) skrbno pri-pravi posebno sobo in oltar, pomaøi pa poskrbi za dobro sloven-sko kosilo. 11. februarja je pripra-vil slovenske koline. Naslednjo ne-deljo dopoldne, 18. februarja, jebilo slovo med maøo in po maøi vSchorndorfu. Verniki iz Schor-ndorfa so se z zahvalno besedo inz darilom ter s cvetjem poslovili odMarjana in Mire. Popoldne, ko jepotekala seja ÆPS, pa smo se odnjiju poslovili tudi v Stuttgartu.Obema æelimo sreœno vrnitev zæeljo, da bi ostali povezani øe na-prej. Hvala za njuno priœevanje innavzoœnost v slovenski æupniji vStuttgartu.

12. posvet slovenskih druøtev,katoliøkih misij, uœiteljev, social-nih delavcev in œlanov folklornihskupin v NemœijiOd 2. do 4. marca 2007 je v prosto-rih Jugenherberge v Stuttgartu po-

tekal 12. posvet, ki ga organiziraUrad za Slovence v zamejstvu in posvetu. Organizacijo sreœanja jeUrad zaupal SKUD Triglav iz Stut-tgarta (iz vabil ni bilo razvidno,kdo pravzaprav posvet organizira,zato je priølo do nekaterih neja-snosti! Ali ni prav temu pripisatizelo majhno udeleæbo katoliøkihmisij?). Posvet je sicer lepo in us-peøno potekal, tudi ob øtevilni ude-leæbi predvsem œlanov slovenskihkulturnih druøtev in folklornih sku-pin ter nekaterih uœiteljev sloven-skega jezika. Vzporedno s preda-vanji so potekale delavnice: fol-klorna, pevska in dramska.Na sreœanju je bilo vendarle tudinekaj redkih predstavnikov kato-liøkih misij. Na posvetu se je odkri-lo, da ni bilo nobenega socialnegadelavca. To pereœe vpraøanje je iz-postavila udeleæenka slovenskeæupnije v Essnu. Nobenega social-nega delavca ni veœ po naøihæupnijskih skupnostih. Tiste, ki jihje zaposlila Karitas, so æe vsi v po-koju. Skrb za socialno delo, pred-vsem pa za bolne in ostarele, je pa-dlo na duhovnike, duøne pastirje,ki z nekaj prostovoljci skuøajo po-krivati vedno veœjo potrebo. Opo-zorila je tudi na veliko preobreme-njenost duhovnikov. Ali ne bi bila

37


Sodelavka Slavica Tutiœ praznuje rojstni dan vkrogu svoje druæine in æupnijskih sodelavcev.

Marjan in Mira Demøar ob slovesu v Schorndorfu

38


da v Stuttgartu v nedeljo, 4. febru-arja. Bila je taka, kot bi se jo kul-turna ataøejka æelela. Økoda, da okulturnih prireditvah na takem ni-voju niso poroœali øe drugi pred-stavniki naøih katoliøkih misij inæupnij, saj vem, da marsikje pote-kajo na podoben naœin. Økoda jetudi, da najveœkrat na takih prire-ditvah ni uradnih predstavnikovslovenske kulture in slovenskihoblasti. Zelo redko pa manjkajo naonih drugih, ki jih je kulturnaataøejka opredelila za manj, maloali celo niœ kulturne.«

dr. Zvone Øtrubelj

Ø V E D S K A

Œastitljivi jubilej - 45 letnica us-tanovitve in delovanja Slovenskekatoliøke misije na Øvedskem -Vadstena, 26. maja 2007Na binkoøtno soboto, 26. maja2007, bodo z zaœetkom slavnostnemaøe ob 12. uri pri sestrah sv. Bri-gite Øvedske v Vadsteni Slovenci zvse Øvedske, skupaj z rojaki iz do-movine in od drugod iz Evrope,

to skrb tudi slovenske dræave?Vpraøanje je bilo postavljeno: nevemo kdaj, øe manj pa, œe bokakøen pozitiven odgovor na to vsebolj pereœe in aktualno vpraøanje.Veœkrat je na dan priølo tudivpraøanje: ali si Slovenci v Nemœijine zasluæimo enega ali veœ sloven-skih kulturno informacijskih cen-trov, kjer bi lahko hranili tudi naøearhive, zbirali podatke in dajali in-formacije. Drugi narodi so za svojerojake to æe davno poskrbeli. Nammanjka zavesti ali pa nimamo poli-tiœne volje, da bi do tega vendarlepriølo? Slovenija bo v prvi polovicileta 2008 predsedovala Evropskizvezi: ne bi bila to enkratna pri-loænost, da se s skupnimi moœmilotimo tega projekta? Na to potrebosem v navzoœnosti generalnegakonzula iz Münchna, gospoda Al-freda Killerja in dræavnega sekre-tarja za Slovence v zamejstvu in posvetu, gospoda Zorka Pelikana,opozoril zbrane udeleæence na 12.posvetu v Stuttgartu. Slovenskidom, ki bo naprodaj, bi lahko bilzaœetek uresniœenja tega projekta.Kdo ve?Med øtevilnimi predavatelji je na-stopila tudi gospa Monika Kartin,kulturna ataøejka pri veleposla-niøtvu v Berlinu. Spregovorila je onaøih kulturnih prireditvah in ugo-tavljala, da je nivo teh prireditevnajveœkrat prenizek. Predlagala jetudi nekaj izboljøav. Udeleæenci sose strinjali z njo in tudi sami izrazi-li æeljo, naj bodo kulturne priredi-tve zares »kulturne« in ne zdru-æene ali celo pomeøane z veselico.»Ob teh ugotovitvah sem pomislilna naøo zadnjo kulturno priredi-tev, ki je bila v dvorani sv. Konra-

slovesno praznovali 45-letnicoustanovitve SKM na Øvedskem.Skupaj se bodo zahvaljevali za 45let nenehnega delovanja sloven-skih duønih pastirjev v tej severno-evropski deæeli. Slovesno so-maøevanje bo vodil mariborski po-moæni økof msgr. dr. Peter Øtumpf,ki je bil pri Slovenski økofovskikonferenci imenovan za narodne-ga ravnatelja za Slovence po svetu.Slovenci na Øvedskem in z njiminjihov narodni duøni pastir Zvonese veselijo tudi predstavnikov slo-venske dræave in vseh rojakov izSlovenije in iz Evrope, ki bodo ssvojo prisotnostjo poœastiti ta po-membni jubilej in bodo dali peœattemu romanju v Vadsteno in 34.vseslovenskemu sreœanju pravtam. Posebej dobrodoøli vsi duhov-niki, ki so delovali na Øvedskem:Joæe Drolc iz Radovljice, StanislavCikanek iz Londona, kakor tudi»naø delegat« msgr. Janez Puceljiz Münchna in ostali duhovniki, kibodo z vami praznovali. Srœno va-bljeni in dobrodoøli tudi predstav-niki ID SvS in Naøe luœi ter ostaligostje iz Slovenije v Vadsteno naØvedskem.Dobrodoøli pa predvsem rojaki zvse Øvedske, da skupaj praznujete,

Øtefan Æalik je praznoval 70 let æivljenja.

da skupaj romate v Vadsteno in dase skupaj zahvalite za vse prejetemilosti ter obenem obnovite vaøozvestobo Bogu, Materi Boæji in na-rodnim koreninam teh si izprositepotrebnih nadaljnjih milosti,zdravja ter boæjega blagoslova. Vse generacije rojakov na Øved-skem dobrodoøle v Vadsteno in po-vabljene k sodelovanju pri kultur-nem programu v dvorani. Sloven-ska druøtva vaø duhovnik Zvone va-bi, da organizirate prevoz v Vadste-no in tako omogoœite tistim, ki ni-majo svojega prevoza, da se lahkoudeleæijo praznovanja œastitljiveobletnice SKM na Øvedskem. Pro-sim za darove za tombolo. Boglonaj!

Mednarodno tekmovanje v latin-skih in standardnih plesih na Dan-skem sta obeleæila Valerija Rahlein Aljaæ Økorjanec s petim mestomv latinskih plesih in s sedmim me-stom v standardnih plesih v Ko-penhagnu, 18. februarja. Œestitkemladima tekmovalcema in hvaladruæinama Økorjanec iz SlovenskeBistrice ter Lazukiœ iz Bjuva za po-vezanost in podporo uspeønima te-kmovalcema.Jubilej: Œestitke in najlepøe æeljeØtefanu Æaliku iz Göteborga ob 70.rojstnem dnevu. Ljubega zdravjain tistega lepega razumevanja nje-govih domaœih, predvsem pa moœiv nadaljnjem æivljenju. Dragi Øte-

fan, hvala vam za zvestobo Bogu,Kristusovi Cerkvi, in narodnim ko-reninam.

Zvone Podvinski

39


FRANCIJAAPRIL: MERLEBACH: vel. œetrtek ob 19h, veliki petek ob 15h, ve-lika sobota - ob 15h blagoslov jedil, ob 19h velikonoœna vigilija,velika noœ ob 10h vstaj. maøa. 15. april - celodnevno sreœanje.PARIZ: veliki petek ob 20h in velika sobota ob 21h, celodnevnosreœanje z velikonoœnim kosilom bo 22. aprila.MERICOURT: velika noœ ob 11h.MAJ: HABSTERDICK: slovesno slovensko romanje 1. maja v Hab-sterdicku, 12h skupno kosilo v Merlebachu in 15.30 litanije v ka-peli sv. Joæefa v Merlebachu.PARIZ: sv. maøa 6. in 20. maja (celodnevno sreœanje).MERICOURT: 19. maja ob 17h.JUNIJ: MERLEBACH: 10. junija - celodnevno sreœanje.PARIZ: 3. junij in 17. junija - celodnevno sreœanje. MERICOURT : 16. junija ob 17h.(vse nedeljske maøe so v Châtillonu ob 11h in v Merlebachu vsa-ko nedeljo ob 10h)

NEMŒIJASTUTTGART, sv. Konrad: 1., 8 (velika noœ), 15. aprila ob 16.30.Blagoslov velikonoœnih jedil: sobota, 7. aprila, ob 18. uri.BÖBLINGEN, sv. Bonifacij: 1. aprila (cvetna nedelja) ob 9.45. Bla-goslov velikonoœnih jedil: sobota, 7. aprila, ob 14. uri.SCH. GMÜND, kapela sv. Joæefa: 8. aprila - velika noœ, prazniœnamaøa v Stuttgartu ob 16.30!SCHORNDORF, kapela pri sestrah: 15. aprila (bela nedelja) ob 9.00. AALEN, sv. Avguøtin: 15. aprila ob 11. uri.HB-BÖCKINGEN, sv. Kilian: sobota, 21. aprila, ob 17.00.

OBERSTENFELD, Srce Jezusovo: 22. aprila ob 9.00.ESSLINGEN, sv. Elizabeta: 22. aprila, ob 17.00. Blagoslov veliko-noœnih jedil: sobota, 7. aprila ob 16. uri.BAD URACH, sv. Joæef: v soboto, 7. aprila, ob 11. uri v Pfullinge-nu blagoslov velikonoœnih jedil.PFULLINGEN, sv. Wolfgang: v soboto, 7. aprila, ob 11. uri blago-slov velikonoœnih jedil ...SLOVENSKI DOM: æupnijska pisarna je odprta v torek in petek od9.00 do 12.00. V torek, sredo in petek tudi od 16.00 do 19.00 tervedno po maøi.SLOVENSKA SOBOTNA ØOLA. Stuttgart: v soboto, 21. aprila, od10.00 do 12.00.ÆUPNIJSKI VRTEC: 21. aprila od 10.00 do 12.00 v Slovenskemdomu. Izlet za otroke vrtca, slovenske sobotne øole in za njihovestarøe v Italijo bo od 16. do 20. maja 2007.Konzularni dnevi-Stuttgart, Sophienstr. 25/II so 1. in 3. œetrtek vmesecu od 9.00 do 12.30 in od 13.00 do 16. ure. V aprilu je to:12. in 26. 4. 2007. Tel: 089/543-98-19.

ØVEDSKAV nedeljo, 1. 4., bosta sv. maøi v Landskroni ob 12.30 in vMalmöju ob 16.30.Na veliko soboto, 7. 4., bo blagoslov velikonoœnih jedil v Götebor-gu ob 17.00. Na neliko noœ 8. 4. bosta sv. maøi v Halmstadu ob 9.30 in v Hel-singborgu ob 17.00.Na velikonoœni ponedeljek, 9. 4., bo sv. maøa v Göteborgu ob16.00; Astridsalen velik. jedila.V nedeljo, 15. 4., bosta sv. maøi v Jönköpingu ob 10.00 in v Göte-borgu ob 16.00.V soboto, 21. 4., bo sv. maøa v Stockholmu ob 17.00.V nedeljo, 22. 4., bosta sv. maøi v Eskilstuni ob 10.00 in v Köpin-gu ob 16.00.V nedeljo, 29. 4., bosta sv. maøi v Olofströmu ob 11.00 in v Nybro-ju ob 16.30.

OZNANILA IZ NAØIH ÆUPNIJ

Valerija Rahle in Aljaæ Økorja-nec sta zastopala Slovenijo vKopenhagnu.

40

Z G O D O V I N S K I R O M A NZ G O D O V I N S K I R O M A N

Anni Reinhardt:DOLGOPOTOVANJE K TEBIIvanu so utrujene veke padle na oœi in kmalu ga je za-jelo sladko spanje. V snu je æe zavohal materino kavo,potico in pravkar speœen kruh. Napoœilo je jutro in urana æelezniøki postaji je kazala øest. Kako œudovito, seje vzradostil, kmalu pride vlak in v nekaj urah bo kon-œno spet doma. Pozno popoldne ga je mati œakala na avtobusni posta-ji. Srce ji je bilo kakor mlademu dekletu. »Le kako izgleda moj sin?« Sama vpraøanja so se ji vr-tela po glavi. Konœno je prispel avtobus in Ivan je pla-nil v objem svoji ljubljeni materi. »Ah, fant moj, da si le spet doma! Ves si porjavel inprav œeden si postal. In dekleta? Si jih øe pustil pri mi-ru?« Vse je hotela vedeti. »Ah kaj, najprej se boø naje-del, potem pa mi boø pripovedoval o deæeli, ki je takodrugaœna od naøe.« »Seveda mama, tam doli je lepa deæela. Povsod je le-po, toda najlepøe je doma.« »To si pa res lepo povedal, sinko, vendar bo øe lepøe vnebesih, kjer bomo nekoœ prav zares doma. Pripove-duj vendar, kako je v Makedoniji! Kaj vse si videl? Sizelo laœen?« »Laœen ravno nisem, ampak zelja in fiæola imam pazaenkrat zares zadosti. Veø, mama, Makedonija, naøanajjuænejøa republika, meji na Albanijo in Grœijo, ki jebila nekoœ mogoœno cesarstvo, tako nekako okrog leta1014 pod cesarjem Samuelom. To cesarstvo se je raz-tezalo od Donave in Œrnega morja pavse do Jadrana in na jugu do Egejskegamorja. Cesar je prebival v rezidenci obOhridskem jezeru, ki leæi na viøini 700metrov. Tam sem videl œudovito cerkevsvetega Klimenta, v kateri so œudovitefreske, ki prikazujejo Marijino smrt.Marija leæi na postelji, odeta v œrno, invsi apostoli so zbrani okoli nje. Ob nje-ni glavi stoji Kristus, ki jo kot otroka ne-

æno dræi v svojem naroœju, vse naokrog pa straæijo sve-ti angeli. Deæela bogato rodi raznovrstne sadeæe, ki jih æene vpisanih narodnih oblaœilih nosijo na trg. Øe pred 9.stoletjem sta tu oznanjala krøœansko vero sveta brataCiril in Metod, pa tudi apostol Pavel piøe o Makedoni-ji. Njuna uœenca, sveti Kliment in Naum sta tu ustano-vila samostane in øole, tako da jima je posveœenih ve-liko cerkva. Doba zgodnjega krøœanstva je cvetela vsedo prihoda Turkov leta 1767. Makedonija je bila in jeøe vedno nemirna deæela. Vedeti moraø, da æivi tam70% Makedoncev, 17 % Albancev 1,5 % ciganov, 0,4 %Vlahov, potem pa øe nekaj Grkov. Vseh prebivalcevMakedonije pa je 1,8 milijona.Veœ stoletij so tu vladali Osmani in ko so morali leta1912 oditi, so zapustili izropano in zaostalo deæelo zmnogimi nereøenimi problemi. Staro Makedonijo so sirazdelili Grki, Bolgari in Srbi, kar pa ni prineslo miruniti po ustanovitvi nove federativne Jugoslavije leta1945. Øele v zadnjem œasu je ta narod dobil zapis svo-jega jezika in œe govorija hitro, jih sploh ne moreø ra-zumeti. Glavno mesto je Skopje. Znano je æe iz dobe pred Kri-stusom in se je imenovalo Scupi. Leta 518 po Kristusuje bilo v potresu poruøeno. Cesar Justinijan ga je œudo-vito pozidal, ker je bilo to pomembno srediøœe ob tr-govski poti med Solunom in Dubrovnikom. Leta 1555ga je ponovno razdejal potres, a so ga spet pozidali.Nazadnje se je zemlja spet stresla 26. junija 1963 ob5.17 in znova je bilo mesto popolnoma poruøeno. Naæelezniøki postaji øe danes kaæejo uro, ki se je takratustavila. Cel je ostal le most Sultana Murata iz 15. sto-letja. Se nadaljuje

Teæko bo slovo od Slovenskega domana Stafflenbergstr 64 v Stuttgartu.

41

Z A N A J M L A J Ø EZ A N A J M L A J Ø E

Moæ in æena sta v gostilni naroœila riæoto. Ko jima je nata-kar postregel, je moæ takoj zaœel jesti, æena pa je nekajœasa gledala v kroænik, potem pa rekla:»Tako majhne porcije so nama prinesli, da se bom pri-toæila!«»Bodi tiho in jej!« ji je rekel moæ. »Øe vesela boø, da si do-bila tako malo!«

»Kako si preæivel dopust?«»Grozno!«»Zakaj?«»Dobil sem sobo øtevilka 100, a je s ploøœice odpadla øte-vilka 1.«

»Vse, kar moj sin napiøe, ljudje z veseljem preberejo.«»Piøe romane?«»Ne, jedilne liste.«

Siten gost naroœa natakarju:»Prinesite mi naravni zrezek. Ne sme biti premasten, lah-ko je pa malo bolj zapeœen. Pazite, da ne bo premajhen!Zraven naj bo krompir v kosih, ne preveœ slan in ne v pre-velikih kosih. Solata je lahko meøana, vendar brez pese,zelja, paradiænika, paprike in kumaric. Prinesite tudi olje,da jo bom po potrebi zabelil sam. Zraven prinesite œetrti-no limone, økropljena ne sme biti, brez koøœic in lepo ru-mene barve. Ste razumeli?«»Vse. Rad bi vedel samo øe to, kakøen vzorœek naj bo nakroæniku.«

Med vojaøko vajo je padel ukaz:»Napad letal z desne!«Oglasil se je vojak: »Jaz se ne bom vrgel v sneg!«»Kje pa je sneg?«»Saj tudi letal ni.«

Blagajniœarka v kinu se zaœudi:»Zdaj ste kupili æe peto vstopnico za isto predstavo! Zakajpa niste kupili vseh pet skupaj?«»Œe mi pa tisti norec pri vhodnih vratih v dvorano vsakiœznova strga vstopnico!«

Reæiser jezno zakliœe nebogljenemu igralcu:»Œlovek boæji, kakøen dolgœas! Vi niste ustvarjeni za oder!«»Vsa moja strast velja deskam!« uæaljeno odvrne igralec.»Potem se zaposlite v mizarskem podjetju!«

VODORAVNO: 1. moravski knez, ki je l. 886 izgnal okoli dvestoMetodovih duhovnikov iz svoje dræave, 10. najveœji krøœanskipraznik, 11. pogost srbski priimek, zapisan s slovenskim œrkopi-som, 12. gibljiv zadnji del trupa nekaterih æivali, 13. pridevnik, kipove, da je neka vdolbina podobna liju oziroma lijaku, lijakast,15. slovenski letalski prevoznik, 17. otroøki pihalni instrument ja-jœaste oblike, navadno iz ægane gline ali porcelana, 19. øtevilo, kiizraæa razmerje med obsegom in premerom kroga, 20. tuje æen-sko ime, 22. Robert Podgorøek, 23. vladar v nekaterih slovenskihdræavah, 25. Lea Slana, 26. enaki œrki, 27. 100 m2, 28. kar jelikovno upodobljeno, 29. jta, 31. dodatek krompirju, mesu ... , 33.izdelki iz ægane gline, 35. najviøja znanstvena in umetniøka us-tanova.

NAVPIŒNO: 1. noœni metulj, katerega gosenica izloœa svilene niti,iz katerih naredi zapredek, 2. dan Jezusovega trpljenja in smrtina kriæu, 3. starozavezni prerok, 4. gora ob poti iz Mojstrane vdolino Vrat (2075 m), 5. angleøka kratica za v redu, velja, 6.sodelavec, solastnik, 7. os. zaimek, (3. os., mn., æ. sp.), 8. pokritprostor za shranjevanje kmeœkega orodja in strojev, 9. KonradŒarga, 14. konœnica internetnih naslovov v Sloveniji, 16. ameriø-ka zvezna dræava, 18. Anton Lah, 21. velelnik glagola zlikati, 24.prijetni, plemeniti vonji, diøave, 28. raztopine za zaøœito lesa, 30.vrsta papige, 32. Mesni izdelki Miren, 34. Alfred Dürer.

REØITEV KRIÆANKE 703: KAVKA, MIK, LETONKA, U, ARISTO-

TEL, VOLT, VINO, DNA, HILDA, IA, ØANDOR, J, KANSAS, KOMIK,

KZ, S, BABILON, VOLNA, OPA, STA, LAK, K.

42

M A L O Z A Ø A L OM A L O Z A Ø A L O

KRIÆANKA 704

43

O G L A S IO G L A S I

Oglas sme obsegati najveœ 50 besed. Cena oglasa je 20 EUR za enkratno objavo. Vsaka beseda od 50 dalje stane 0,50 EUR. Celoletna objava z isto vsebino je 150 EUR. Zveœkratno zaporedno objavo naraøœa tudi popust. Oglase sprejemamo do 5. v mesecu za naslednjo izdajo. Plaœilo pri poverjenikih, slovenskih æupnijah ali na uredniøtvu.

Izdajatelj in zaloænik: DRUÆINA, SI-1000 Ljubljana, p. p. 95 • Glavni urednik: Janez Pucelj, München, Nemœija • Odgovorni urednik: LjuboBekø, Ljubljana • Uredniøtvo: Naøa luœ, Poljanska c. 2, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01/438-30-50, faks: 01/438-30-55 • Uprava: Krekov trg 1, SI-1000 Ljubljana, tel. 01/231-32-41, E-naslov: [email protected], E-naslov: [email protected]ŒNINA (v valuti zadevne dræave): Evropska zveza 27 EUR • Øvedska 248 SEK • Øvica 42 SFR • Velika Britanija 18 GBP • Avstralija 44AUD • Kanada 39 CAD • ZDA 34 USD • Hrvaøka 198 HRKV ceno izvoda je vraœunan 8,5 % DDV. • Revija izhaja tudi s finanœno pomoœjo Ministrstva za kulturo.Naroœnino lahko plaœate pri poverjenikih ali na upravi. Transakcijski raœun pri NLB d.d.: 02014-0015204714, DRUÆINA, d.o.o., s pripisomza Naøo luœ, IBAN SI56020140015204714, SWIFT LJBASI2X • Devizni raœun pri NLB, d.d.: 01000-0000200097-140-7100-1189115. • Novenaroœnike sprejemajo poverjeniki in uprava. Grafiœna priprava: Atelje Villa, d.o.o., Il. Bistrica • Tisk: Formatisk, d.o.o.

NAŠA LUČ Glasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vpraøanja

704A01 - V Prekmurju na SZ delu Krajinskega parkaGoriœko, na tromeji Avstrija, Madæarska in Slovenija v obœi-ni Kuzma, prodajava leta 1999 popolnoma obnovljen gostin-sko-stanovanjski objekt, ki danes obratuje kot gostilna inrestavracija z veliko teraso. V zakljuœni fazi je tudi izgrad-nja sob za 30 leæiøœ. 620 m2 je gostinskega dela, 180 m2

stanovanjskega dela stavbe. Polega tega je 161 m2

skladiøœnih prostorov, 150 m2 terase oziroma letnega vrta,350 m2 dvoriøœa in 1.035 m2 parkirnega prostora. Parcela jevelika 10.206 m2 in leæi na ravnini ter je oddaljena odsrediøœa Kuzme cca 1 km. Nepremiœnina nudi øtevilne moænosti uporabe in razvoja razliœnih dejavnosti. Objekt je odmakn-jen od mestnega vrveæa, a ima kljub temu odliœno izhodiøœe za obisk sosednjih dræav in bliænjih krajev: 3 km od Avstrije oz.Madæarske, 25 km od Murske Sobote, Moravskih toplic, Radencev, zdraviliøœa v Avstriji. Cena nepremiœnine je stvar dogov-ora. Za dodatne informacije in kontaktiranje smo vam na voljo na telefonski øt.: (02) 87 83 840 in (02) 87 84 304 in na elek-tronski poøti: [email protected], ANTON VRTIŒ, FANI VRTIŒ, Trg 4. julija 39, 2370 DRAVOGRAD.

Zanimive slovenske povezave po svetu

Zamejci na internetumiran.pecenik.com/ts/zamejci/index.htmKatoliøka Cerkev v Slovenijiwww.rkc.siMariborska økofijamb.rkc.siVlada Republike Slovenijewww.sigov.siKoroøki tednik NEDELJAwww.nedelja.atKatoliøki tednik DRUÆINAwww.druzina.siMeseœnik OGNJIØŒEwww.ognjisce.siIzseljensko druøtvo SLOVENIJA V SVETUwww.drustvo-svs.siGLAS SLOVENIJE iz Avstralijewww.glasslovenije.com.au/glas-slovenije.htm

Slovenske mladinske organizacije v ARGENTINIwww.sdo-sfz.com.arNovi glas, tednik Slovencev v Italijiwww.noviglas.itVEŒER, œasnikwww.vecer.si/Slovenska tiskovna agencijawww.sta.siRTV Slovenijewww.rtvslo.siDELO, œasnikwww.delo.siDnevne novicewww.siol.netZanimiva spletna stran s slikami izVojvodine in Slovenije community.webshots.com/user/janezmu

ali o zavodu v madæarøœini: www.emmausz.com

Iskalnikhttp://www.najdi.si/

Telefonski imenik v Slovenijihttp://tis.telekom.si/

Slovenska turistiœna agencijahttp://www.slovenia-tourism.si/intro/

Oddaja Slovencem po svetu in domovinihttp://radio.ognjisce.si/oddaje/ssd.php

Slovar slovenskega knjiænega jezikahttp://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

Dobrodoøli domahttp://www.creativ.si/tourist/

Mohorjeva druæba Celjehttp://www.mohorjeva.org/

Gorenjski glashttp://www.gorenjski glas.si/

Ministrstvo za øolstvo in øporthttp://www.mszs.si/slo/

701A12 - Dragi rojaki! Za Vaøo SELITEV v domovino se Vam toplo priporoœamo. – Naø naslov: Gebr. HORÆEN, Möbel-transporte, Herderstraße 36, D-40721 Hilden pri Düsseldorfu. (Telefon 02 1 03 / 44 5 62). – Informacije dobite pisno ali potelefonu v slovenøœini ali nemøœini.

UREDNIØTVO IN UPRAVA: NAØA LUŒ, POLJANSKA C. 2, SI - 1000 LJUBLJANA, TEL.: +386 1 438 30 50, FAKS: +386 1 438 30 55

RAFAELOVA DRUÆBA, Poljanska 2, SI-1000 Ljubljana, tel. (*386) 1-438 30 50, faks (*386) 1-438 30 55 Poslovni raœun pri NLB d.d.: 02014-0253581535, voditelj: Janez Rihar, Podbrezje 151, 4202 Naklo, tel. (*386) 4-532 94 40

ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENSKIH DUHOVNIKOV, DIAKONOV IN PASTORALNIH SODELAVCEV V EVROPI

A N G L I J ASLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA LONDON62, Offley Road, LONDON SW9 OLST/F (*44) 020. 7735 6655spletna stran: http://home.btconnect.com/skm-London/æupnik: Stanislav Cikaneke-naslov: [email protected]

A V S T R I J ASLOVENSKI PASTORALNI CENTER DUNAJEinsiedlergasse 9-11, 1050 WIEN T (*43) 01. 5442 575, F (*43) 01. 5442 575 13æupnik in delegat: Anton Øtekle-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA LINZæupnik: Anton Øtekl (glej Dunaj)informacije: Anton Zore, T 07. 3230 4588

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA GRADECMariahilferplatz 3, 8020 GRAZT (*43) 0316. 7131 6924æupnik: p. mag. Joæe Lampret

SLOVENSKA ÆUPNIJA VORARLBERGKirchweg 6, 6841 MÄDER, Vorarlberg T (*43) 05. 5236 2166, F (*43) 05. 52 36 21 666M (*43) 066. 4526 0667æupnik: Janez Æagar

SLOVENSKA KAT. MISIJA SPITTALDrau Marienkapelle, Villacherstr., SPITTAL æupnik: mag. Joæe Andoløek Øt. Primoæ 65, 9123 Øt. Primoæ T (*43) 042. 3927 19

B E L G I J A - N I Z O Z E M S K ASLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA EISDENGuill. Lambert laan 36, 3630 EISDEN T/F (*32) 089. 7622 01, M 0476. 8621 60 æupnik: p. Franœek Bertolinie-naslov: [email protected]

SLOV. PASTORALNI CENTER BRUSELJAv. Couronne 206 Ixelle, 1050 BRUXELLEST/F: (*32) 02. 6477 106æupnik: p. Franœek Bertolinie-naslov: [email protected]

F R A N C I J ASLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA PARIZ3, Impasse Hoche, 92320 CHATILLON T (*33) 1 42 53 64 43,æupnik in delegat: Joæe Kamine-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. MISIJA MERLEBACH14, r. du 5 Decembre, 57800 MERLEBACH T (*33) 03. 8781 4782, T mlin (*33) 03. 8701 0701æupnik in delegat: Joæe Kamin,e-naslov: [email protected] duhovnik v pokoju: Anton Dejak9, rue Saint Gorgon, 57710 AUMETZtel. (*33) 03. 8291 8506

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA NICA6, rue Vernier, 06000 NICET (*33) 04. 9388 5851æupnik: Øtefan Œukman

H R V A Ø K ASLOVENSKA KAT. SKUPNOST ZAGREBoskrbovana iz Slovenije. Informacije: dekan Anton Trpin, T (*386) 07. 3380 015 Trubarjeva 1, 8310 Øentjerneje-naslov: [email protected]

I T A L I J ASLOVENSKA KATOLIØKA SKUPNOST RIMVia Appia Nuova 884, 00178 ROMA T (*39) 06.7184 744, F 06. 7187 282rektor msgr. dr. Joæko Pirce-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. SKUPNOST MILANOcerkev Corpus Domini, ul. Canova 4æupnik: Karel Bolœina, T (*39) 0481. 21849 M 0338. 1958 889, F 0481. 5192 17Trg sv. Andreja 1/a, 34170 Gorica/Italijae-naslov: [email protected] informacije: K. Donno, T 02. 3800 8218

N E M Œ I J ASLOVENSKA DELEGATURALiebigstr. 10, 80538 MÜNCHENT (*49) 089.2193 7900, M 0173.9876 372 F (*49) 089. 2193 79016 e-naslov: [email protected] delegat: msgr. Janez Pucelj e-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA BERLINKolonnenstr. 38, 10829 BERLINT (*49) 030. 7845 066, T 030. 7881 924 F 030. 7883 339spletna stran: www.skmberlin.deæupnik: Izidor Peœovnike-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA ESSENBausemshorst 2, 45329 ESSENT (*49) 0201. 3641 513 T/F (*49) 0201. 3641 804spl. stran: www.slomisija-essen.deæupnik: Alojzij RajkM (*49) (0)173/340.82.95e-naslov: [email protected]@rkc.sidiakon: Stanislav Œeplake-naslov: [email protected]

za Slovence v nadøkofiji Köln odgovoren delegat Janez Puceljpomaga Martin Mlakar

SLOVENSKA KAT. ÆUPNIJA FRANKFURTMathildenstr. 30 a, 60599 FRANKFURT T (*49) 069. 6365 48, F 069. 6330 7632spletna stran: www.skg-frankfurt.deæupnik: Martin Retelje-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. MISIJA MANNHEIMRömerstrasse 32, 68259 MANNHEIM T (*49) 0621. 285 00, F 0621. 7152 106Spl. stran: www.skm-mannheim.deæupnik: Janez Modic e-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. MISIJA INGOLSTADTAventinstr. 25, 85051 INGOLSTADT T (*49) 0841. 590 76, T/F 0841. 9206 95æupnik: Stanislav Gajøeke-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. MISIJA STUTTGARTStafflenbergstr. 64, 70184 STUTTGARTT (*49) 0711. 2328 91, M 0178. 4417 675 F (*49) 0711. 2361 331spletna stran: www.skm-stuttgart.deæupnik: dr. Zvone Øtrubelj e-naslov: [email protected] æupnik-sodelavec: Igor Kraøna Am Lehenweg 18, 70180 Stuttgarttel. (*49) 0711. 3417 720 e-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. MISIJA AUGSBURGKlausenberg 7c, 86199 AUGSBURGT/F (*49) 0821. 979 13, M 0173.5937 313æupnik: Roman Kutine-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA ULMNeukirchenweg 63, 89077 ULM T (*49) 0731 - 37 99 670æupnik: Roman Kutin, (glej Augsburg)voditelj: dr. Marko DvoΩak e-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. MISIJA MÜNCHENLiebigstr. 10, 80538 MÜNCHENT (*49) 089. 2219 41, F 089. 2193 79016 e-naslov: slowenischsprachige-mission.muenchen@erzbistum-muenchen.despletna stran: www.skm-muenchen.de æupnik: Marjan Beœane-naslov: [email protected] pastoralni sodelavec Slavko Kessler e-nasl.: [email protected]

S R B I J A

SLOVENSKA KAT. SKUPNOST BEOGRADHadæi Milentija 75, 11000 BEOGRADT (*381) 11 308 55 85, F (*381) 11 308 55 84æupnik: msgr. Joæe Hauptman

Ø V E D S K A

SLOVENSKA KAT. MISIJA GÖTEBORGParkgatan 14, 411 38 GÖTEBORGT/F (*46) 031. 7115 421, spletna stran: www.slovenskamisija.orgæupnik: Zvone Podvinskie-naslov: [email protected]; [email protected]

Ø V I C A -L I E C H T E N S T E I N

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA ZÜRICHHallwylstrasse 60, 8004 ZÜRICHT (*41) 044.3013 132, M 079. 7773 948 F (*41) 044. 3030 788 spletna stran: www.slomisija.ch æupnik: mag. David Taljate-naslov: [email protected]

Veselo veliko noœ!To je vesela vest, ki jo Cerkev oznanja

æe dve tisoœletji:Jezus, naø Odreøenik, je vstal od mrtvih.

Veselo veliko noœ tebi... ki si okusil boæje usmiljenjein stopil na pot spreobrnjenja.

Veselo veliko noœ tebi ...... ki si se prepustil vodstvu Duha.

Veselo veliko noœ tebi ...... ki si prisluhnil Besedi Odreøenja

in postal nova stvar. Veselo veliko noœ tebi ...

... ki si se odloœil za konkretna dejanja sprave.Veselo veliko noœ tebi ...

... ki si zaœutil nujo hoditi po poti za Gospodom. Veselo veliko noœ tebi ...

... ki izæarevaø Kristusovo dobroto. Veselo veliko noœ ...

... vsem vam, ki ste spoznali Kristusa, Luœ veœnega æivljenja in Mu stopili naproti,

da Vaøe æivljenje preæari Njegova Luœ. Veselo veliko noœ ...

... tudi tebi, ki ti kljub dobrim sklepom,zaradi duhovne øibkosti, ni uspelo

vztrajati v zvestobi Jezusu Kristusu.Vstali Jezus,

ti me kliœeø, ker me ljubiø. V svojem vsakdanjiku te morem prepoznavati,

kakor te je prepoznala Magdalena.Ti mi naroœaø:

»Pojdi in oznani mojim bratom ...«Vstali Jezus,

pomagaj mi na poteh tega sveta, v druæini, v øoli, v pisarni

in povsod, kjerkoli se nahajam, izpolnjevati to tvoje veliko naroœilo.

To je dan Kristusa Gospoda!

Veselimo se ga!Aleluja!


a p r i l 2 0 0 7 , l e t n i k 5 6 , š t e v i l k a 4


Documents

Ovitek April07 16.3.07 12:48 Page 1 - Rafaelova družbarafaelova-druzba.si/pdf/April 2007.pdf · Prvi meddræavni dogovor za urejen prihod delavcev je bil podpisan z Italijo