P 4., 5., 6. december R O 2 E A , deli svoje znanje D N … dnevi/Solski...skega društva PGD Steklarna Rogaška Slatina, ki se nahaja tik ob naši šoli. Drugo uro smo se razporedili

P

R

O

J

E

K

T

N

I

D

N

E

V

I

4., 5., 6. december

2

0

1

3

Uje

mi

sv

oje

sa

nje

, d

eli

sv

oje

zn

an

je

ŠO

LS

KI

S

PL

ET

NI

Č

AS

OP

IS

G

LA

ŽO

VN

A

ŠTEVILKA 3

december 2013

HEWL ETT -PACKARD

Glavna urednica

Tina Fajs

Mentorici

Helena Topolovec

Bernarda Leva

Lektorica

Bernarda Leva

FOTOGRAFIJE Dijaki in zaposleni na ŠCRS

Tjaša Volavšek

Tim Čuček

Ana Ferme

Kaja Kalečak

Jolanda Čonč

Urška Jeranko

Estera Gjuras

Manca Mrkša

Teja Boršid

Maša Ošlak

Robert Plavčak

Teja Kovačič

Tina Fajs

Luka Tacer

Martina Trontelj

Nika Jančič

Pia Novak

Nika Bele

Sara Kovač

Jasmina Kovačič

Anita Hudina

Avtorji prispevkov

»Ujemi svoje sanje, deli svoje znanje ...

je bil letošnji naslov projektnega tedna, ki smo ga izvajali od srede,

4. 12., do petka, 6. 12. 2013.

Izmed 16 zelo zanimivih ponujenih delavnic smo lahko dijaki izbrali tri in

bili nato dodeljeni v eno izmed izbranih delavnic.

Z raziskovanjem, ustvarjanjem, druženjem, anketiranjem, snemanjem,

debatiranjem in na koncu s skupnimi ugotovitvami smo poskušali odgovo-

riti na vprašanja: katero znanje imamo v kraju, kako ravnamo z njim, kako

ga uporabljamo, v kakšnih pogojih se razvija, katero znanje bomo v prihod-

nosti potrebovali?

Postavili smo si cilje, jih uspeli doseči in na koncu svoje znanje delili še med ostale.

Dnevi so minili hitro, mogoče celo prehitro za vse tiste, ki smo se tega tedna zares veselili in si želeli,

da bi delavnice trajale še kakšen dan več.

Projektni teden smo zaključili s predstavitvijo delavnic v kulturnem centru in verjamem, da je vsako-

mur izmed nas v mislih ostal verz »ti to zmoreš, ti to znaš, svet je tvoj«, kar pomeni, da lahko uspe

vsakomur, ki verjame vase in se ne boji iti nasproti novim izzivom.

.

Stran 3

UVODNIK

U JEMI SV OJE SA NJE, D E LI S VOJE Z NA NJE

DELAVNICE SO PRIPRAVILI

Steklarski mojstri Rogaške Slatine nekoč in danes

Anita Pihlar in Bernarda Leva

Mineralne vode in naše zdravje

Boris Pokorn in Marko Kubale

Prostovoljno gasilstvo in osebna samozaščita

Josipa Hrepevnik

Okusi podeželja

Alenka Virant in Rebeka Majer Amon

Nepravovidnost med starejšimi občani

Andreja Novak in Zdenka Petelinšek

Multimedijska delavnica

Helena Topolovec

Izzivi steklarstva včeraj, danes in jutri

Agata Brantuša in Mateja Jagodič

Ljubiteljska kultura v Rogaški Slatini

Nataša Šafranko in Lavra Bukšek

Lisjak Luka potrebuje očala

Branka Kovačič, Milena Ogrizek in Mojca Roter

Fotografska delavnica

Andrej Hartman

Prenos vednosti med generacijami

Bogomil Kropej in Tanja Rupnik

Slovensko čebelarstvo – znanje za prihodnost

Tanja Ocvirk in Vesna Kobilšek

Povezanost kraja in šole s košarko

Zora Tabak in Janez Srebot

Dekoriranje stekla

Ivan Lampret in Ingrid Slapnik

Sponzorstvo ljubiteljskih dejavnosti / različnih druš-

tev (naj) rojeva vzajemnost

Metka Leljak in Renata Špoljar

Tuji gostje v Rogaški Slatini

Gabrijela Fürlinger in Lidija Podpečan

Tako kot čevljarja spremljajo čev-

lji, tako steklarja spremlja steklo.

Steklarstvo je naš kraj zaznamova-

lo za zmeraj. Vendar ko slišimo

besedo steklarstvo, le redkokdo

pomisli na ţareče peči, vroče ure,

ţelezo, kristal, trdo delo mojstrov

in unikatne izdelke. Nihče ne ve,

koliko truda, volje pa tudi spretno-

sti je potrebno za ta poklic. Kljub

temu pa dandanes vse večkrat sli-

šimo, da v tem ni več prihodnosti.

Pa je to res? V delavnici Steklar-

ski mojstri Rogaške Slatine nekoč

in danes, ki sta jo vodili prof. Ani-

ta Pihlar in mag. Bernarda Leva,

smo dijaki raziskovali poloţaj

mojstrov in prenašanje njihovega

znanja nekoč in danes.

Steklarstvo je posebej včasih vel-

jalo za veliko umetnost, saj je bila

večina izdelkov izdelanih ročno.

Ker nismo imeli dovolj znanja o

samih začetkih steklarstva, nas je

obiskal gospod Branko Pucelj, ki

nas je o tem bolje podučil. Z vsemi

koristnimi podatki, ki nam jih je

posredoval, smo se naslednji dan

odpravili obiskat steklarske mojs-

tre. Z veseljem so delili svoje

občutke in mišljenje z nami dijaki,

ki smo se za ta dan prelevili v pra-

ve novinarje. Skozi prijeten pogo-

vor smo izvedeli marsikaj, med

drugim tudi, da vse predvsem

ţalosti dejstvo, da zanimanje za

steklarski poklic upada, čeprav je

bilo delo mojstrov nekoč častno

delo. Pripovedovali so nam, kako

je bilo njihovo delo včasih cenje-

no, in kako so pri tem delu uţivali,

kako jih je veselilo. Preden je bil

kozarec izdelan, je moral skozi

veliko parov rok in ker je to torej

bilo skupinsko delo, je bil pomem-

ben vsak posameznik.

Letos so bile delavnice osredinjene

na raziskovalno delo, zato seveda

nismo razširili samo svojega znan-

ja o steklarstvu, temveč tudi o

metodologiji raziskovanja. Naučili

smo se razlikovati med kvantitati-

vno in kvalitativno raziskavo, za

metodo raziskovanja pa smo izbra-

li intervju. Zastavili smo si nasled-

nje hipoteze:

1. Zasluţek steklarskih mojstrov je

bil včasih večji kot danes in je bil

primeren njihovemu znanju;

2. Druţba se ne zaveda pomena

dela steklarskih mojstrov;

3. Znanje steklarske obrti se je

prenašalo iz roda v rod;

4. Steklarski poklic izumira in ni

prenosa na mlajši rod;

5. Steklarska obrt je vse manj pril-

jubljena zaradi sekundarne indus-

trializacije v steklarskem sektorju.

Vse hipoteze smo s pomočjo pri-

dobljenih podatkov na koncu razi-

skave tudi potrdili.

Ker pa je vsak delavnico doţivljal

na svoj način, smo zbrali tudi

nekaj mnenj posameznikov.

Na osnovi raziskovalnih vprašanj

šolskega projekta (Katero znanje

imamo v kraju, kako ravnamo z

njim, kako ga uporabljamo in

katero znanje bomo v prihodnosti

potrebovali?) smo ugotovili, da

imamo v Rogaški Slatino zelo

pomembno dejavnost - steklarstvo,

vendar pa je le vprašanje časa,

kako dolgo jo bomo še imeli. Ali

pa se bodo morda vrnili nazaj

časi, ko se bodo za delo steklarjev

zanimali mladi in temu poklicu

vrnili nekdanjo ceno?

Stran 4

Steklarski mojstri Rogaške Slatine nekoč in danes

Teja Boršić


Klara Koražija: »Spoznavanje ljudi mi

je všeč, zato sem v delavnici zelo uţiva-

la. Od osnovne šole se srednja razlikuje

tudi v tem, da je vzdušje bolj sproščeno,

tako kot je bilo tudi v tej delavnici. Znali

smo sodelovati in stopiti skupaj. Preizku-

sili smo se v intervjuvanju in se naučili

marsikaj novega.«

Š TEV ILKA 3

Brina Sotošek: »V delavnici, ki sem

si jo izbrala, mi je bilo zelo všeč, saj

smo se seznanili z mnogimi zanimivi-

mi in poučnimi rečmi. Še posebej so

mi bili všeč intervjuji, ki smo jih opra-

vili s steklarskimi mojstri. V njih so

nam zaupali veliko podatkov o steklar-

stvu nekoč.«

Maša Ošlak: »To, da smo navezali stik z

ljudmi, ki so tako ali drugače zaznamo-

vali steklarstvo v Rogaški Slatini, si lah-

ko štejemo v čast. Hkrati pa smo skozi

njihovo ţivljenje spoznali steklarstvo v

vsem njegovem pomenu. Na delavnici

mi je bil še posebej všeč resen pristop k

delu. Pa še obrestovalo se nam bo pri

poznavanju metod raziskovalnega dela v

prihodnosti.«

Stran 5

Ekipa 18 dijakov s profesorjema

se je v sredo po izteku tretje šolske

ure zbrala v učilnici številka 61.

Po pribliţno pol ure dolgem proce-

su medsebojnega spoznavanja čla-

nov delavnice sta nam profesor

Boris Pokorn in laborantka Vesna

Kobilšek predstavila delavnico,

njen namen in našo vlogo v njej.

Razdelila sta nam učne liste, nam

podala kemične osnove analize

mineralnih vod ter predstavila pro-

ces titracije. Ker je v našem skup-

nem interesu, da ta članek prebere-

te do konca, ne bom pisal o vseh

tehničnih podrobnostih. Čeprav je

teţko ohranjati pozornost tri šolske

ure skupaj, nam je to vseeno uspe-

lo in tako smo se dobro pripravili

na delo.

V četrtek smo se odpravili proti

polnilnici v Rogaški Slatini, kjer

nam je eden izmed zaposlenih

delavcev predstavil zgodovino

slatinskega zdravilišča, njegov

razvoj in pomen za prihodnost.

Ogledali smo si, kako mineralno

vodo in pijačo Cockto spravimo v

plastenke in steklenice, kako jih

izdelajo in ponovno uporabijo. Naj

kot zanimivost omenim, da bomo

lahko kmalu Donat Mg kupovali v

novih plastenkah, ki bodo imele

spremenjeno embalaţo. Po končanem terenskem delu smo se vrnili na

ŠCRS, si nadeli plašče, rokavice in se v laboratoriju spopadli s titracijo.

Iz mineralne vode nam je uspelo določiti vrednosti nekaterih najpogostej-

ših ionov, ki se v teh vodah nahajajo. Rezultati so se seveda nekoliko raz-

likovali od tistih, ki smo jih našli na etiketah steklenic, vendar vsaj za

zdaj še ne razmišljamo o toţbi proizvajalcev zaradi zavajanja kupcev. Z

dobljenimi rezultati smo bili tako zadovoljni, da smo šolo zapustili kar tri

minute prej, kot je bilo predvideno.

V petek smo se zbrali, da dokončno uskladimo rezultate, pripravimo pla-

kate in predstavitev v kulturnem centru ter seveda pospravimo za sabo.

Zadeva je stekla kot po maslu in ob pol enajstih smo bili pripravljeni na

zaključek projektnega tedna. No ja, do naslednjega četrtka, če še ne dlje.

Stran 6

Mineralne vode in naše zdravje

Robi Plavčak


Proces titracije je bil sicer zani-

miv, vendar nekoliko zapleten in

monoton, računanje pa mi je

povzročalo kar nekaj teţav.

Obisk polnilnice je bil zani-

miv. Ogledali smo si proces od

steriliziranja ţe uporabljenih

steklenic in vse do polnitve le-

teh z mineralno vodo/Cockto

ter priprave za prodajo. Celo-

ten postopek vodijo računalni-

ško vodeni stroji, usluţbenci

pa odstranjujejo steklenice z

napako.

Š TEV ILKA 3

Zanimivo je bilo, ker smo

lahko rešitve naših analiz

primerjali z dejanskimi vred-

nostmi in tako je naše delo

imelo nek smisel.

Stran 7

Ne morem reči, da sem razu-

mel vse, kar se je ta teden

dogajalo okrog mene, vendar

pa je bil vsaj del tega dokaj

zanimiv, vzdušje je bilo sproš-

čeno in zato nam delo ni bilo

teţko.

DAN 1: V sredo, 4. 12. 2013, se je

začel projektni teden na ŠCRS in s

tem tudi gasilska delavnica, ki jo

je vodila profesorica Josipa Hrepe-

vnik.

Najprej nam je gospa profesorica

razloţila, kateri pripomočki se

uporabljajo v gasilstvu. Povedala

nam je, kaj pričakuje od nas in

kakšni so naši cilji. Kmalu zatem

smo si ogledali tri posnetke na

spletni strani YouTube; videli smo

grozen poţar, ki se je zgodil v

Ameriki, kasneje smo pa prešli na

slovenska tla. Ogledali smo si pos-

netek poţara kmetije na Koroš-

kem, ki se je zgodil pred nekaj

dnevi. Nato nam je profesorica

pokazala posnetek lokalnega gasil-

skega društva PGD Steklarna

Rogaška Slatina, ki se nahaja tik

ob naši šoli.

Drugo uro smo se razporedili v

štiri skupine. Izvedeli smo, da je

prostovoljno gasilstvo ena izmed

funkcij, ki na slovenskih tleh delu-

je ţe zares dolgo. V tem času nam

je profesorica na hitro predstavila

zgodovino gasilstva in poţarni red

in s tem tudi poţarni načrt naše

šole.

Nato nas je čakalo delo v skupi-

nah. Sestaviti smo morali zgodbo

na temo Evakuacija iz ŠCRS.

Izmisliti smo si morali vzrok za

naravno katastrofo, ki je doletela

našo šolo, in opisati pravilno rav-

nanje in evakuacijo. Ko smo

popolnoma izpilili naše zgodbe,

nas je čakala predstavitev in ocen-

jevanje. Zmagala je tretja skupina,

ki je imela najboljši načrt evakua-

cije.

DAN 2: Po glavnem odmoru smo

se odpravili v gasilski dom PGD

Steklarna, kjer smo si ogledali

posebno vozilo, s katerim gasilska

enota rešuje okleščene avtomobile.

Seznanili smo se tudi z ostalo

opremo in tehničnim orodjem.

In ker je preventiva boljša kot

kurativa, smo se preizkusili tudi v

gašenju. Izkušnje so dobra stvar in

bistveno je, da v času, ko kaj zago-

ri, ostanemo prisebni in izberemo

pravilni koncept gašenja.

Vsak je v roke prijel gasilni aparat

(tudi profesorica) in se »spopadel«

z ognjem. Sprva smo bili malce

neprepričani sami vase, a smo nato

ugotovili, kako veliko smo se pra-

vzaprav naučili, kajti večina se je

prvič spoprijela z gasilnim sreds-

tvom.

V nadaljevanju smo delali po sku-

pinah, v katerih smo ugotavljali,

kakšen je pomen bronastih, srebr-

nih in zlatih značk, ki temeljijo na

teoretičnem gasilskem znanju.

Izvedli smo tudi tekmovanje.

Na koncu pa nas je obiskal še g.

Bojan Hrepevnik, poveljnik celj-

ske regije in prostovoljni gasilec,

ki se z gasilstvom ukvarja ţe 40

let. Predstavil nam je organizacijo

gasilstva v Sloveniji, nato pa smo

mu zastavili še nekaj vprašanj.

Ţe z veliko izkušnjami smo izvedli

še tridelni napad in se tako pripra-

vili na predstavitev v kulturnem

centru.

Stran 8

Prostovoljno gasilstvo in osebna samozaščita

Tina Fajs


Š TEV ILKA 3 Stran 9

»V gasilski delavnici sem užival, saj sem tudi sam gasilec in me to delo zelo veseli. Bilo je zanimivo,

naučil sem se tudi veliko novega.« Sebastijan Plevnik

»Delavnica je bila zanimiva in poučna,

saj smo se naučili, kako ravnati, ko smo

ogroženi. Te stvari smo spoznali na

zanimiv in poučen način. Gasili smo

celo z gasilnim aparatom, kar je bila

res enkratna izkušnja.« Tomaţ Medved

»Delavnica gasilstva in samozaščite je bila odlična. Preizkusili smo se v gašenju ognja z

gasilnim aparatom, obiskali smo gasilski dom PGD Steklarna, delali v skupinah in na

koncu uprizorili še trodelni napad, ki ga izvajajo na tekmovanjih. Delavnica je bila dobro

zastavljena; opaziti je bilo, da je prof. Hrepevnik gasilka, saj ima veliko znanja o gasils-

tvu.« Filip Ţerak

V delavnici z naslovom Okusi

podeţelja pri prof. Alenki Virant

in prof. Rebeki Majer Amon smo

spoznavali domačo obrt, trţenje in

izdelavo izdelkov. V delavnici

smo sodelovali dijaki od 1. do 4.

Letnika, ki smo se med projektnim

delom tudi bolje spoznali.

Postavili smo si raziskovalno vpra-

šanje: »Kakšni so pogoji za izdela-

vo izdelkov domače obrti in njiho-

vo trţenje na območju občine

Rogaška Slatina, Rogatec in Koz-

je?« Za metodo dela smo si izbrali

anketo in z delom začeli ţe pred

projektnim tednom, saj smo anke-

tirali različne izvajalce domače

obrti v okolici. Zanimalo nas je

predvsem, s katero domačo obrtjo

se anketiranci ukvarjajo, kakšni so

pogoji za razvoj domače obrti, kaj

lahko za boljše trţenje izdelkov

storijo posamezniki oz. občina in

kako bi k razvoju domače obrti

pripomogla boljša turistična razvi-

tost.

V sredo nas je obiskala predsedni-

ca Mreţnega podjetniškega inku-

batorja Vrelec d. o. o., gospa Bran-

ka Aralica - ekonomistka, ki ima

veliko izkušenj s področja podjet-

ništva in marketinga. Predstavila

nam je trenutno stanje v gospodar-

stvu in nam povedala nekaj o pod-

jetniškem inkubatorju (kakšne so

prednosti za mlade, kdo so člani,

kaj moramo storiti za sprejem v

inkubator …). Izvedeli smo, da je

podjetniški inkubator institucija,

katere namen je spodbujanje raz-

voja mladih podjetij in omogočan-

je ugodnih pogojev za najem pros-

torov, svetovanje, kredite … Dru-

go uro nam je predstavila nekaj

deficitarnih poklicev, torej pokli-

cev, ki jih na slovenski sceni pri-

manjkuje (tehnik mehatronike,

fizioterapevt, kuhar, vzgojitelj,

kontrolor letenja, inţenir lesarstva,

strojništva, gradbeništva …),

poleg tega pa nam je svetovala,

kako naj se odločamo za študij.

In ţe je bil tu četrtek. Nov dan in

novi izzivi. Ker je bil prvi dan bolj

na ˝izi˝, smo vedeli, da nas čaka še

veliko dela. Najprej smo določili

dijake, zadolţene za predstavitev

naše delavnice v kulturnem centru,

nato pa smo se razdelili v štiri sku-

pine. Tri skupine so bile zadolţene

za analizo in predstavitev odgovo-

rov na zastavljena vprašanja v

anketi, ena pa za pripravo

PowerPoint predstavitve o naši

delavnici. Ves čas je potekala tudi

zanimiva debata o tem, na kakšen

način bi predstavili našo delavni-

co. Večkrat so v učilnico 58, torej

k nam, zavili tudi dijaki iz foto-

grafske delavnice s fotoaparati in

kamerami in posneli marsikaj

zanimivega. Pri delu sta nam

pomagali prof. Alenka Virant in

prof. Rebeka Majer Amon in tudi

zato je delo potekalo v zelo sproš-

čenem vzdušju, hitro in brez teţav.

V petek smo vsi člani delavnice v

šolo prinesli izdelek iz domače

obrti, ki smo ga uporabili pri pred-

stavitvi v kulturnem centru. Po

dveh urah priprav je napočil čas,

da rezultate delavnice predstavimo

sošolcem. Na odru smo postavili

stojnico z raznimi dobrotami in

izdelki domače obrti. Ugotovili in

predstavili smo naslednje: izvajal-

ci domače obrti na območju obči-

ne Rogaška Slatina, Rogatec in

Kozje menijo, da so pogoji za trţe-

nje in prodajo izdelkov zadovolji-

vi, ţeleli pa bi malo več podpore s

strani občine (finančne, promocij-

ske …). Ugotovili smo tudi, da se

največ anketirancev ukvarja z

vinogradništvom in čebelarstvom,

najmanj pa s sadjarstvom in razni-

mi ročnimi deli.

Vsi smo se strinjali, da je projektni

teden dobro uspel, saj smo izvedeli

veliko novega, bolje spoznali dru-

ge dijake šole in si napolnili bate-

rije za nove podvige.

Stran 10

Okusi podeželja

Luka Tacer


Filip Kotnik, 1. a

»Projektni teden in delavnica sta mi bila všeč,

saj je bilo vzdušje sproščeno, poleg tega pa

smo bili tudi prej doma kot po navadi. Naj-

bolj mi je bilo všeč, ko smo pripravljali skeč

za predstavitev, zanimivo pa je bilo tudi zbi-

ranje anket.«

Š TEV ILKA 3

Jaka Rajgl, 1. b

»Projektni teden se mi je zdel zelo zanimiv.

Všeč mi je bilo, da smo bili med seboj

pomešani in smo se tako bolje spoznali.

Vzdušje v naši delavnici je bilo super.«

Florijan Verbič, 1. a

»Delavnica mi je bila všeč. Anketirali smo

izvajalce domače obrti v naši okolici, da

smo odgovorili na vprašanja. Najbolj všeč

mi je bilo to, da smo se lahko veliko druţili

in spoznavali nove prijatelje. Delo je bilo

zelo zanimivo, všeč pa so mi bile tudi

domače dobrote in način dela v delavnici.«

Stran 11

Mrzlega sredinega jutra je bilo

vzdušje v šoli popolnoma drugač-

no. Vsi polni pričakovanj v vese-

lem decembru smo po treh urah

pouka končno dočakali začetek

projektnega tedna ŠCRS 2013 z

naslovom »Ujemi svoje sanje, deli

svoje znanje«, kot pravi Nina Puš-

lar v pesmi »Svet je tvoj«.

Delavnico Nepravovidnost med

starejšimi občani sta vodili prof.

Andreja Novak in prof. Zdenka

Petelinšek. Ker v skupini nismo

bili samo optiki, temveč tudi gim-

nazijci, je bilo v začetku potrebno

povedati nekaj splošnega o korek-

cijskih steklih in očesnih napakah.

Poznamo dve osnovni delitvi očes-

nih napak, in sicer simetrične in

nesimetrične. Pod simetrične spa-

dajo kratkovidnost in daljnovid-

nost, ki sta najbolj pogosti očesni

napaki, in pa starostna slabovid-

nost, ki se pojavi po 40. letu staro-

sti. Med nesimetrične očesne

napake uvrščamo pet vrst astigma-

tizma in prizmatičnost. Tako kot

se razlikujejo očesne napake, se

razlikujejo tudi korekcijska stekla,

s katerimi te napake korigiramo.

Glede na obliko ločimo sferična,

asferična in torična stekla.

Ko je bilo potrebno znanje osvoje-

no, smo rešili delovne liste z vaja-

mi za utrditev in se lotili praktič-

nega dela. Osredotočili smo se na

starejše, ki jih je ţe ujela starostna

slabovidnost. Lupe so dobra reši-

tev pri branju ali reševanju kriţank

in ni jih teţko narediti. Prof.

Andreja Novak nam je pripravila

stekla z visoko plus dioptrijo, ţico

in drţala. V okrogla optična stekla

smo z aparatom naredili utor, vanj

vpeli ţico in njen konec z vročim

silikonskim lepilom pritrdili v

drţalo. Med seboj smo si pomagali

in tako v kratkem času izdelali kar

nekaj lup, ki bodo v pomoč starej-

šim občanom v Pegazovem domu.

V četrtek smo si prisluţili le dve

uri pouka in nato odšli na teren.

Naš cilj je bil Pegazov dom Roga-

ška Slatina. Še preden smo pripra-

vili vse potrebno, so k nam priha-

jali upokojenci – naše stranke.

Tretji in četrti letniki programa

tehnik optik smo poskrbeli za pre-

gled vida in servisiranje njihovih

očal, ostali pa so se lotili fotografi-

ranja in anketiranja tako starejših

kot tudi usluţbencev. Imeli smo

polne roke dela, zato so nam prip-

ravili okrepčilo. Rogljički, sadje in

sok so nam dali moči za uspešen

zaključek. Stanovalci doma so bili

videti zelo zadovoljni. Prav lepo

smo jim popestrili dan, se z njimi

pogovarjali in jim pomagali po

svojih najboljših močeh. Tistim, ki

radi berejo, smo podarili lupe, ki

smo jih prejšnji dan izdelali, in bili

so navdušeni.

Delavnico smo zaključili v petek.

Analizirali smo svoje delo, pripra-

vili predstavitev in izdelali plaka-

te. Potem smo odšli v kulturni cen-

ter in si ogledali predstavitve vseh

delavnic.

Mislim, da smo se vsi zelo zabava-

li, se povezali v dober tim in opra-

vili stvari, kot je treba. Vsak je v

projektu spoznal nekaj novega, še

posebej pri delu s starejšimi, kjer

je bilo potrebno veliko potrpeţlji-

vosti, poslušnosti in dobre komu-

nikacije.

Stran 12

Nepravovidnost med starejšimi občani

Martina Trontelj


»To je bila zelo zanimiva izkuš-

nja, saj smo izvedeli veliko o

delu, ki ga opravljajo optiki. Obis-

kali smo tudi Pegazov dom, kjer

smo anketirali občane, opravili

vidni test ter jim očistili in popra-

vili očala.«

Tomaţ Kokovnik, 1. a

Š TEV ILKA 3

»Delavnica je bila zelo zabavna in pouč-

na. Najbolj se mi je v spomin vtisnil

obisk Pegazovega doma in pomoč stano-

valcem le-tega. Občutek, ko smo videli

starejše občane nasmejane ob naši pomo-

či, je bil nepopisen.«

Nastja Andolšek Heine, 4. c

»Izdelava lup je bila zelo zani-

miva, saj nisem nikoli pomisli-

la, da je tako enostavno narediti

takšno stvar. V domu upokojen-

cev smo se zelo zabavali in

hkrati naredili dobro delo. Sta-

novalcem smo očistili očala, menjali nosnike, pre-

verili vid in se z njimi tudi pogovarjali. Menim, da

smo se vsi zelo zabavali.«

Ana Brkič, 3. c

Delavnica je bila super. Všeč mi

je bilo praktično delo – izdelova-

nje lupe ter sodelovanje med

gimnazijci in optiki.«

Jani Mlinarič, 4. b

Stran 13

»V tej delavnici sem se veliko

naučila o napakah očesa. Posebej

všeč pa mi je bilo terensko delo v

Pegazovem domu, kjer smo gim-

nazijci anketirali starejše občane.

Delavnica nasploh je bila zelo

dobro izvedena.«

Sergeja Plemenitaš, 3. a

Glavna tema naše delavnice je bila

ustvarjalnost. Naša hipoteza je

bila, da je v skupini delo bolj

ustvarjalno in lahko ustvarimo več

na različnih ravneh.

Seznanili smo se z nekaterimi teh-

nikami za razvijanje ustvarjalnega

mišljenja. Z metodama naključnih

besed in prisilnih povezav smo

spodbudili svojo domišljijo in si

izmislil zgodbo in slogan. Nato

smo se razdelili po skupinah in

svojo ustvarjalnost izlili še na

papir in tako na inovativen način

predstavili šolo. Učiteljica nam je

pred tem predstavila metodo 6 klo-

bukov, ki nam je pri ustvarjalnosti

dodatno pomagala. Na koncu dela-

vnice smo posneli še kratek film-

ček za predstavitev. V delavnici

smo zelo uţivali, se nasmejali, o

ustvarjalnosti izvedeli veliko

novega, se spoznali in iskali nova

prijateljstva.

Ines Vozlič

Ustvarjalnost, ustvarjati, soustvarjati,

ustvarjam, ustvarjamo …

»Point« letošnjega projektnega tedna je

bil v iskanju znanja in deljenju le tega.

V naši delavnici pa smo ustvarjali. Malo

za šalo, malo zares. Igrali smo se besed-

ne igre, reševali ankete, risali, barvali in

snemali drug drugega, kako to počne-

mo. Sliši se nič kaj preveč zateţeno,

kajne? Ja, na ŠCRS se imamo res

»fajn«!

V multimedijski delavnici je bil pouda-

rek na ustvarjalnem mišljenju. Zakaj ga

sploh rabimo? Kaj je ustvarjalno mišlje-

nje? A smo vsi ustvarjalni? Kako

ustvarjalnost razvijemo? Se je lahko

naučimo?

Najprej v pojasnilo. Ustvarjalnost je

miselni proces, katerega rezultat so ori-

ginalni in ustrezni doseţki. Bistvo

ustvarjalnosti dejansko ni v rešitvah,

ampak v postavljanju vprašanj in odpi-

ranju problemov.

Si ţe mislim, da je kdo med branjem

rekel: »Eh, jaz pa ţe nisem ustvarjalen!

Sploh ne znam lepo risati ali pa narediti

kakšnega izdelka.« Naj vas razsvetlim

in vam povem, da smo vsi ljudje ustvar-

jalni. Nekateri bolj, nekateri manj. Vse-

eno pa smo vsi sposobni, da se domisli-

mo neke ideje, jo nato razvijemo in jo

tudi udejanjimo. Enim leţi bolj tehnično

in naravoslovno področje, spet drugim

pa umetniško.

Najpomembnejše pri ustvarjalnosti je

divergentno mišljenje. Ja, napisano bolj

po domače – izven okvirjev. Biti mora-

mo radovedni, drzni, znati se moramo

prilagajati in iskati še tako nemogoče

povezave.

Tudi dijaki v naši delavnici smo se

podali skozi vse faze ustvarjalnosti. To

so preparacija, inkubacija, iluminacija in

verifikacija. Sliši se abnormalno teţko,

vendar so to faze, skozi katere gremo

vsak dan vsaj stokrat.

V preparaciji ustvarjalec spoznava prob-

lem in skuša najti različne poti, ki bi ga

pripeljale do razrešitve problema.

Inkubacijo strokovnjaki imenujejo tudi

faza zorenja, v kateri prej najdene ideje

zorijo. Takrat naš problem vidimo v

novi luči in razmišljamo o njem.

V fazi iluminacije se spomnimo veliko

rešitev, ki tako hitro, kot so prišle, tudi

izginejo. V zadnji fazi, fazi verifikacije,

pa ustreznost rešitve preverimo in vidi-

mo, če smo naš problem sploh rešili.

Tako. Skozi vse te faze smo dijaki poto-

vali v multimedijski delavnici. Iskali

smo nove poti in ideje, da bi posneli nov

promocijski filmček ŠCRS, ki bo še

1000 x bolj zanimiv, sveţ in preprosto

»fajn«.

Nika Jančič

Stran 14

Multimedijska delavnica

Nika Jančič

Ines Vozlič


Š TEV ILKA 3

»Bilo mi je zelo všeč. Vzdušje v naši delavnici je bilo

zelo sproščeno. Izvedeli smo veliko novega o ustvarjal-nosti.«

»Delavnica ni bila takšna, kot sem pričakoval, saj nisem podrobno prebral opisa na prijavnem listu. Vseeno sem

bil z njo zadovoljen; naučili smo se veliko novega o

ustvarjalnosti.«

»Ta delavnica mi je bila všeč. Zanimiva je bila, ker smo se igrali

zabavne igre z besedami. Tako smo prišli tudi do uvodne špice nove-

ga filma. Predstavljala sem šolo. Plakat je uspel. Zelo sem se zabava-

la v naši delavnici in upam, da bomo to spet kdaj ponovili.«

»Bilo je zabavno in poučno. Spoznal sem nove prijatelje. Napisal sem

milijon dobrih sloganov. Nekateri so bili celo tako dobri, da so mi jih

drugi ukradli.«

»Ţe prvi dan smo začeli pridno ustvarjati. Naša skupi-

na je bila super, prav tako sem spoznala nove prijatelje.

Ideja za drugačno delo in ustvarjalnost vsakega posa-meznika se je po mojem mnenju dobro izkazala. Vaje

za ustvarjalnosti, ki nam jih je pokazala profesorica, so

se mi zdele zanimive. Z delavnico sem zelo zadovoljna in upam, da bodo drugim naši končni izdelki všeč.«

Stran 15

Multimedijska delavnica je temeljila na razvijanju ustvarjalnega mišljenja. Naučili

smo se različnih tehnik, s katerimi lahko zberemo ideje in ustvarimo nekaj novega.

Zelo zanimiva je bila moţganska nevihta in igra s šestimi klobuki. Vsaka skupina

je ustvarila drugačno napovedno sekvenco za nov promocijski filmček. Delavnica

nam je ponudila veliko novih znanj, idej za ustvarjanje; predvsem pa smo vse tri

dni trdo delali. Menim, da so naši izdelki zgleden primer našega skupnega

»moţgančkanja«.

V naši delavnici smo spoznavali

steklarsko dejavnost v Rogaški

Slatini. Iskali smo odgovor na

vprašanje, ali oz. kako steklarska

dejavnost v našem kraju soobliku-

je ţivljenje domačinov.

Postavili smo hipotezo, da prebi-

valci Rogaške Slatine ţe desetletja

ţivimo s steklarno in s steklom, ki

vsekakor zaznamuje naše ţivljen-

je.

Kljub velikim teţavam, s katerimi

se steklarska panoga dandanes

spopada, znamo ceniti izdelke ste-

klarjev, ki ponovno osvajajo status

ekskluzivnosti. Vendar pa so

izdelki dokaj dragi in pri negi

občutljivi, zato jih uporabljamo

samo ob posebnih priloţnostih in

poklanjamo kot darila ob pomem-

bnejših praznovanjih in jubilejih.

Prvi dan se nam je pridruţila gos-

pa Zinka Kobula Kamenšek, ki se

ţe več kot 20 let ukvarja z obliko-

vanjem stekla. Izvedeli smo, da je

steklo umetno pridobljena snov,

katere glavna sestavina je kremen-

čev pesek. Najdemo ga povsod, ne

le pri vsakdanjih predmetih, kot so

okna ali kozarci, vedno bolj osvaja

področje notranjih interierov,

mode, umetnosti in še bi lahko

naštevali. Posebej zanimiva je bila

za nas informacija, da so čopiči za

poslikavo stekla narejeni iz najbo-

ljše veveričje dlake. Gospa Zinka

nas je prevzela predvsem s svojo

neizmerno ljubeznijo do stekla kot

materiala neskončnih moţnosti. S

svojo ţivljenjsko zgodbo nam je

pokazala, da je steklarstvo bilo, je

in bo perspektivna panoga.

Ker nas je zanimalo, kakšen odnos

imajo domačini do stekla in ste-

klarstva, smo izvedli anketo, s

katero smo ugotovili, da se doma-

čini nedvomno čutijo povezane s

steklarsko dejavnostjo in da je

zanje steklarstvo perspektivna

dejavnost. Stekleni izdelki sodijo

med cenovno teţje dostopne izdel-

ke, ravno zato pa imajo toliko več-

jo vrednost. Poklonijo in uporab-

ljajo se ob posebnih priloţnostih

ter celo prenašajo med generacija-

mi. Nega kristalnega stekla je sicer

zahtevnejša, vendar pa se je zanj

vredno potruditi. Ker so to izdelki

pridnih rok steklarjev, imajo za

domačine tudi posebno sentimen-

talno vrednost.

V nadaljevanju smo obiskali Ste-

klarno Rogaška Slatina, kjer so nas

sprejele direktorica blagovne

znamke Rogaška Crystal Špela

Sedminek ter dizajnerki Nina

Malovrh in Ivana Potočnik. Pred-

stavitev je bila pripravljena v

angleškem jeziku; tako smo mimo-

grede lahko malce ponovili in

dopolnili naše znanje angleščine.

Izvedeli smo veliko zanimivega,

vse tri pa so nas prevzele z mlado-

stnim pristopom, energijo in pre-

danostjo svojemu delu in steklu.

Steklarna Rogaška se pri oblikova-

nju in ponudbi prilagaja zahtevam

in povpraševanju trga. Temeljni

cilji zaposlenih pa so odgovorno

delo, sledenje sodobnim trendom,

prepoznavanje potreb trga in stal-

no doseganje vrhunske kvalitete

izdelkov. Ustvarjajo in krepijo

globalno prepoznavnost slovenske

blagovne znamke Rogaška. Ste-

klarna Rogaška izvaţa svoje izdel-

ke po vsem svetu. Sodeluje tudi z

drugimi blagovnimi znamkami,

npr. Trump, Nambe … Oblikoval-

ke dobivajo ideje za nove izdelke

tako, da hodijo po mestih (npr.

New York) in tam prepoznavajo

trende. Ogledali smo si še trgovino

in imeli moţnost občudovati tudi

nekatere prestiţne izdelke, kot so

kristalni globus, replika vaške situ-

le in kristalni šah.

Stran 16

Izzivi steklarstva včeraj, danes in jutri

Tjaša Volavšek


Š TEV ILKA 3

Moje mnenje o delavnici je dobro. Na

začetku o poklicu steklarja nisem

vedela veliko. Na terenu mi je bilo še

posebej zanimivo, da smo si ogledali,

kako izdelki nastajajo, obiskali pa

smo celo trgovino s steklenimi izdel-

ki. Ni mi ţal, da sem si izbrala to

delavnico.

Patricija Vahen, 1. a

Ker sem letos prvič sodelovala v dela-

vnicah, nisem vedela, kaj pričakovati.

Prvi dan smo preţiveli v učilnici, kjer

smo imeli zanimivo predavanje gospe,

ki je nekoč poučevala na steklarski

šoli. Drugi dan smo obiskali Steklar-

no. Bilo je zelo zanimivo in poučno,

videla sem veliko stvari, za katere

nisem vedela, da nastajajo v Steklarni.

Priloţnost sem imela celo pihati ste-

klo. Projektni dnevi so mi všeč, veliko

sem se naučila in novega videla.

Ana Erjavec, 1. a

Menim, da ste vsi profesorji v delav-

nice vloţili veliko truda in časa. Dela-

vnice niso bile zasnovane le na dolgo-

časnih urah, ki so skoraj identične

pouku, ampak ste organizirali tudi

oglede, obisk gostov in zanimive razi-

skovalne pristope, ki so začinili delo.

Predvsem mi je bil všeč ogled Steklar-

ne, saj takšnih priloţnosti ni vedno.

Moti pa me, da je projektnemu tednu

namenjeno vedno manj časa. Prejšnja

leta, ko je bil temu namenjen cel

teden, je bilo več časa za vse, tako

učenje kot tudi navezovanje stikov z

dijaki drugih letnikov, s katerimi se

drugače ne druţimo.

Sara Mikac, 4. b

Stran 17

Kaj sploh je ljubiteljska kultura?

Nekaj, kar je kulturnega? Pha,

nimam pojma in le malokdo je

imel odgovor na to vprašanje. Prav

zato smo si ga zastavili prav vsi

sodelujoči v tej delavnici, ki sta jo

vodili izkušeni mentorici Lavra

Bukšek in Nataša Šafranko.

Najprej smo se seveda umirili in

prisluhnili profesoricama, nato pa

se je delo začelo, in sicer miselno,

naši moţgančki so »mozgali«.

Treba je bilo razčistiti, kaj je ljubi-

teljska kultura, in brez velikih

teţav smo prišli do zaključka.

Nadaljnje delo pa je potekalo na

zelo sproščeni ravni. Hitro smo

»padli noter«, debata se je razvila

najprej na frontalni ravni, nadalje-

vala pa v skupinah, pri čemer so

nastali tudi zanimivi miselni vzor-

ci oz. asociacije, ki smo jih v ple-

narnem delu tudi predstavili. Pre-

davanje o ljubiteljski kulturi, ki ga

je pripravila profesorica Šafranko,

je bilo tako le povzetek naših ugo-

tovitev, smo ponosni ugotovili.

Nato smo delo nadaljevali v dveh

skupinah; manjša je bila zadolţena

za pripravo okrogle mize, druga pa

se je pod vodstvom profesorice

Nataše Novak učila plesati prek-

murski ples. Pohvaliti moram dija-

ke, ki sprva niso ţeleli plesati, a so

si kasneje vseeno - z majhno spod-

budo profesoric - premislili in se

nam pridruţili. Pokazali so preda-

nost in dokazali, da je vse moţno,

če si le ţeliš.

Drugi dan projektnega dne je bil

vsebinsko še bolj bogat in zani-

miv. Delo je prav tako potekalo v

dveh skupinah. Prva je prisluhnila

slikarkam in slikarju iz kulturnega

društva Mavrica, njihovim ţiv-

ljenjskim zgodbam, pri čemer smo

občudovali njihove umetnine, pra-

ve mojstrovine, ponovili barvni

krog in likovne tehnike ter razmiš-

ljali o svojih skritih likovnih talen-

tih. Urica prijetnega druţenja je

hitro minila in poslovili smo se z

ţeljo, da se še kdaj srečamo in

skupaj ustvarjamo.

Druga skupina pa se je med tem

preizkušala v oblikovanju in

modeliranju gline. Gospa Greta in

Jure Rothmeier sta dijake strokov-

no vodila in usmerjala, tako da je

skoraj vsakemu dijaku uspelo

narediti lep izdelek kot spomin na

delavnico in druţenje.

Višek našega projekta je bila okro-

gla miza. Alen Bobek in Ţiga

Ţlender sta jo izvrstno pripravila

in vodila. Vabljeni gostje: predse-

dnica JSKD Leonida Došler, zbo-

rovodkinja Andreja Došler, ljud-

ske pevke Deteljica, gospod Pod-

koritnik, vodja glasbene skupine

Zlate strune, predsednik folklorne-

ga društva Minerali, člani likovne

skupine Mavrica in oba »lončarja«

so bili zelo zanimivi sogovorniki.

Radi so delili svoje izkušnje z

nami, vedoţeljnimi »šcrs-jevci«,

zato ni bilo vmesne neprijetne tiši-

ne. Med drugim smo izvedeli tudi

nekaj novega o folklorni skupini v

Rogaški Slatini, o citrah ter havaj-

ski kitari ... , vsi pa so nas s svojim

ţarom povabili medse. Ob koncu

smo jim čestitali, da so ujeli svoje

sanje, in sem jim zahvalili za izku-

šnje in znanje, ki so ga delili z

nami

Po uspešno zaključeni okrogli mizi

smo se spet posvetili plesu. Našo

koreografijo smo do potankosti

izpilili in lahko rečem, da smo

zelo dobri plesalci, saj smo se

samo v dveh dneh naučili venček

prekmurskih plesov.

Na koncu bi vam rad še povedal,

da smo vsi v delavnici uţivali,saj

je bilo razgibano in pestro, hkrati

pa poučno. V skupini smo imeli

vsi moţnost, da smo ob drugih

spoznavali tudi sebe in svoje talen-

te.

Stran 18

Ljubiteljska kultura v Rogaški Slatini

Tim Čuček


Š TEV ILKA 3

»V delavnici je bilo zelo dobro to, da nismo izdelovali plakatov, ampak da smo ustvarjali.«

Tina Kokovnik, 1. a

»Delavnica mi je bila zelo zanimiva, saj smo v njej ustvarjali z glino in se seznanili z ljubitelj-

sko kulturo v Rogaški. Spoznali smo nekatere slatinske slikarje in njihovo delo. Sam sem tudi

ljubitelj umetnosti, predvsem glasbe. Lahko bi tudi slikali.«

Luka Virant, 4. a

»Bilo je zanimivo in zabavno spoznavati ljubiteljsko kulturo na tak način.«

Lana Maslec, 1. a

»Ob smehu in veselju smo se preizkusili v plesu, na dan je prišla naša umetniška ţilica, pogo-

vorili smo se z nekaterimi ljubiteljskimi umetniki. Zelo mi je bilo všeč, da delo ni bilo monoto-

no, da je bilo vse skupaj malo drugače.«

Doroteja Plavčak, 4. b

»Bilo je super! Všeč mi je bilo, da delavnice niso bile dolgočasne. Veliko novega smo se nau-

čili, predvsem je bilo zanimivo plesati in se preizkusiti v ročnih spretnostih!«

Kaja Čepin, 4. b

»Bilo je več, kot sem pričakovala. Bilo

je zabavno in zanimivo. Super je bilo

oblikovati glino in poslušati starejše

slikarje, kako z uţitkom govorijo o svo-

jem delu.«

Tjaša Kos, 4. a

»Delavnica je izpolnila moja pričakova-

nja. Všeč mi je bilo, da smo plesali in

izdelovali izdelke iz gline, saj smo se

imeli lepo in hkrati smo se naučili veli-

ko novega. Najbolj mi je bila všeč raz-

stava slikark, saj so me navdušile s sli-

kanjem. Všeč mi je bilo tudi, da je bilo

v delavnici sproščeno vzdušje in veliko

smeha.«

Nika Drimel, 4. a

Stran 19

V naši delavnici smo sodelovali

dijaki, ki nas zanima delo z otroki

ter igranje in ustvarjanje z lutkami.

Predstavo, ki smo se je lotili, smo

poimenovali Lisjak Luka potrebu-

je očala. Glavno vodilo je bilo, da

bi skozi lutkovno predstavo na

poučen in hkrati prijeten način

pribliţali otrokom očala kot vidni

pripomoček.

Bili smo heterogena skupina, dija-

ki programa tehnik optik in dijaki

gimnazijskega programa, od prve-

ga do četrtega letnika. Odločili

smo se zdruţiti moči, saj je bil

pred nami pravi izziv. Naš cilj je

bil pripraviti in izvesti lutkovno

predstavo, s katero bi pritegnili. Z

njo smo ţeleli prepričati otroke, da

je nošenje očal lahko tudi prijetno

in zabavno, da je morda z njimi

svet videti lepši in barvitejši. Dija-

ki programa tehnik optik so se v

delavnici še posebej dobro izkaza-

li, saj so uporabili veliko znanja s

svojega področja.

Dela smo se lotili tako, da smo

najprej prebrali poučno zgodbico

E. Dietla in R. Michla Lisjak Luka

potrebuje očala. Nato smo pod

vodstvom mentoric Milene Ogri-

zek, Mojce Roter in Branke

Kovačič izdelali načrt, kako bi

zgodbico spremenili v dramsko

besedilo in jo uprizorili. Delo smo

si razdelili. Nekateri so se posvetili

pisanju scenarija, drugi so izrezo-

vali, šivali, lepili lutke, ostali pa so

barvali in ustvarjali sceno. Ko smo

vsaka skupina zase svoje delo

opravili, smo spet zdruţili moči in

se posvetili oţivljanju lutk. Pri tem

smo se vţivljali v dramske vloge,

improvizirali, peli in igrali na raz-

lične instrumente. Ob ustvarjanju

smo zelo uţivali in se zabavali, saj

smo z dramatiziranjem prebudili

otroka v sebi, hkrati pa z nekim

posebnim vznemirjenjem pričako-

vali trenutek, ko bomo lutkovno

predstavo odigrali pred majhnimi

nadobudneţi v vrtcu, knjiţnici,

naše delo pa seveda predstavili

tudi sošolcem.

Menim, da smo delo odlično opra-

vili, ob tem pa se tudi sprostili in

zabavali.

Stran 20

Lisjak Luka potrebuje očala

Ana Ferme


Š TEV ILKA 3

Stran 21

Vprašanje smisla se odpre, ko se

avtor ozre naokoli in opazi, da je

fotografija znanost in da je na tem

področju že skoraj vse odkrito in

posneto. Končno se pojavi razoča-

ranje, ko se fotograf nauči kritično

opazovati sliko in ugotovi, da sam

verjetno ni zmožen narediti tako

kvalitetnega izdelka. Kljub temu

avtorji vztrajajo. Delo, ki prinese

pičle rezultate, delo, ki povzroča

nepotrebne stroške, delo, ki odžira

družinam čas, se obrestuje z zado-

voljstvom zanesenjakov, ki kljub

slabim rezultatom vztrajajo in

korak za korakom izboljšujejo svo-

je znanje. Zavedajo se, da so le

eden od treh milijard primerkov, ki

to počne le za svoje veselje, da se s

tem počuti izpolnjenega in da s

ponosom pogleda svoje izdelke, pa

čeprav niso idealni. Do trenutka,

ko se avtor ne zave osamljenosti v

brezkrajnem svetu slike, skuša

delovati ekstrovertno, kar ga le

razočara. Tako ostaja v občutku

nemoči ob misli, da tako dobre

slike, kot jo je posnel dober foto-

graf, sam ne bo zmožen posneti

nikoli. Z vztrajnostjo in željo po

napredku je dober rezultat neizo-

giben.

Vse to pa vam lahko zagotovimo tudi

dijaki, ki smo ta teden sodelovali v

fotografski delavnici, katere mentor je

bil gospod profesor Andrej Hartman.

Vsi ste ţe najverjetneje kdaj drţali v

rokah fotoaparat in fotografirali.

Nekaterim od vas se je posrečilo in ste

naredili odlične fotografije, spet drugi

pa s fotografijami niste bili zadovolj-

ni. Nekateri se s fotografijo ukvarjate

profesionalno, drugi amatersko, spet

tretji naredite kakšen posnetek kar

tako, za spomin.

Z vseh teh vej smo bili zbrani tudi

dijaki v naši delavnici. V treh dneh

smo ţeleli spoznati skrivnost fotogra-

fije in se o njej tudi marsikaj naučiti.

V sredo smo se po prvih dveh urah

zbrali v učilnici in prisluhnili predava-

nju, ki ga je imel eden boljših fotogra-

fov v Sloveniji, gospod Tine Zorec.

Moram priznati, da sem se tudi sama

naučila marsikaj novega o fotografiji,

kar mi do zdaj ni bilo znano. Vse sku-

paj nam je predstavil na zelo zanimiv

način, ki je bil dostopen tudi tistim, ki

o fotografiji ne vedo veliko. Prikazal

in zaupal nam je trike, ki lahko nare-

dijo fotografijo boljšo od ostalih.

Govoril pa je tudi o napakah, ki se

zgodijo pri fotografiranju, in nas

podučil, kako se le-tem izognemo.

Naslednji dan smo bili dijaki razdelje-

ni v skupine. Nekateri so ostali na

šoli, drugi pa smo opravljali delo na

terenu z dijaki delavnice Steklarski

mojstri Rogaške Slatine nekoč in

danes. Intervjuvali smo upokojene

steklarske mojstre; nekateri od njih so

opravljali delo učiteljev in dijake urili

v oblikovanju stekla. Sama sem se

udeleţila dveh intervjujev in moram

priznati, da sem bila prav presenečena

in po drugi strani navdušena, kako je

lahko človek tako predan svojemu

delu in ga opravlja s tolikšno ljubezni-

jo kot ti mojstri. Gospod Remi Kočica

in gospod Karli Holešek sta nam zau-

pala, kako sta ţe kot mlada fanta priš-

la v Rogaško Slatino in kakšni so bili

njuni začetki. Po njunih besedah skle-

pam, da so bili tisti časi precej drugač-

ni od današnjih. Pravita, da so bili to

časi, ko je lahko človek ţivel svoje

sanje, ustvarjal z ljubeznijo in ni hle-

pel samo po denarju.

Počasi se je naš projektni teden izte-

kal. Polni znanja, predvsem pa novih

izkušenj, smo se v petek odpravili v

kulturni center in drug drugemu pred-

stavili, kaj smo počeli in kaj smo se

naučili. Letošnji projektni teden je

potekal nekoliko drugače kot vsi dos-

lej in po mojem mnenju je bil najbolj-

ši do zdaj. Lahko smo počeli, kar radi

počnemo, in naučili smo se tisto, kar

smo si ţeleli.

Zato, dragi bodoči dijaki, v ţivljenju

vedno delajte tisto, kar ţelite, in ne

tistega, kar bi drugi ţeleli od vas. V

ţivljenju je potrebno ţiveti svoje sanje

in posledično deliti svoje znanje!

Stran 22

Fotografska delavnica

Kaja Kalečak


Š TEV ILKA 3

Stran 23

Sodelovanje in hkrati simbioza (t. j. pojav, da dva različna organizma

ţivita v skupnosti, ki je za oba koristna, soţitje) nas v ţivljenju spremljata

vsak dan. Srečujemo se s starejšimi ljudmi in tudi dosti mlajšimi. Z njimi

komuniciramo, jim prenašamo nauke in zgodbe.

V naši delavnici smo se spoprijeli s prenosom vednosti med generacijami.

Sprva mi niti pribliţno ni bilo všeč, da sem prišla ravno v to delavnico, a

ko je pretekla 1. minuta delavnice, mi je bilo ţal za izrečene besede. Sami

vemo, da je naše ţivljenje polno bajk, mitov, legend, ki so nam jih še kot

otroci pripovedovali starši ali pa stari starši. No, v naši delavnici smo

sklenili te »zgodbice« malce raziskati. Od kod prihajajo, zakaj nastajajo,

kakšne so njihove posledice?

Ţe 1. dan projektnega tedna nam je gospod Kropej razloţil teoretične

zapovedi, ki veljajo za prenašanje po ustnih virih. Naša velika skupina je

bila razdeljena na več majhnih skupin in vsaka je raziskovala nekaj druge-

ga. Skupina maturantov se je posvetila srečnim in nesrečnim izrekom, kot

so npr: nesreča je, če ţenin vidi nevesto v poročni obleki, preden se poro-

čita ipd.

Skupina t. i. mešančkov ( ne vem, zakaj takšno ime, ampak le to mi je

prišlo na misel ... :D) se je posvetila mitom in legendam o tem, kako so

nastali različni kraji, na primer: Kozje, Svete Gore, Bistrica ob Sotli ipd.

Moram reči, da so te legende zelo zanimive, zato resnično priporočam, da

si preberete vsaj eno izmed njih. Skupina bivših fazank pa se je ukvarjala

z različnimi bajkami o Rogaški Slatini.

Naša skupina se je posvetila malo bolj delikatni zadevi. Ker smo mladi

radovedneţi, smo se odločili raziskati skrivnost vile, ki se skriva na obro-

bju Ratanske vasi, v njej pa naj bi se dogajale zelo čudne in mistične stva-

ri.

Resnično moram pohvaliti vse dijake, ker so bili res, res *pridni*, delali s

(m)o z zanimanjem in verjamem, da smo vsi iz te delavnice odnesli marsi-

kaj. Najbolj pa moram seveda pohvaliti gospoda Kropeja in gospo Rup-

nik, ki sta delavnico vodila in jo popestrila, da je dosegla sijajen vrh.

Jolanda Čonč

Stran 24

Prenos vednosti med generacijami

Urška Jeranko

Jolanda Čonč


»Ta delavnica se mi je zdela zelo zanimiva, saj smo vsi sodelovali in

se dobro razumeli. Naleteli smo tudi na nekaj teţav s spraševanjem

ljudi v parku in domu za ostarele o legendah, vraţah in mitih. Večini

se je mudilo, nekateri se ničesar niso spomnili ali pa niso govorili

slovensko. Končni izdelki so bili zelo dobri, prav tako pa tudi naša

predstavitev v kulturnem centru.«

Jaka Čugalj, 2 .a

»Bilo je fino, zelo sem se zabaval; spremenil pa bi le to, da bi projek-

tni teden trajal ves teden ali pa se naj tako ne imenuje.«

Tilen Druškovič, 3. b

»V naši delavnici je bilo zelo zabavno. Pogovarjali smo se predvsem

o bajkah, mitih in vraţah, ki jih nismo slišali še nikoli. Vse nove

zgodbe smo tudi zabeleţili. Nepričakovano so nas poslali na terensko

delo, kjer smo se soočili s problemom, kako pristopiti do osebe

in zastaviti vprašanje, da bo nanj pravilno odgovorila. Poleg tega smo

med vsemi ljudmi, ki smo jih opazili, morali izbrati tiste, ki bi nam

sploh znali odgovoriti, saj mlajša generacija ne pozna toliko zgodb ali

pa se jih ne spomni.«

Klaudija Šket, 4. a

»Delavnica mi je bila zelo všeč, saj smo počeli nekaj, kar ne počne-

mo vsak dan. Sprva nisem bila zadovoljna, saj nisem bila v ţeleni

delavnici, a mi je bilo kmalu ţal, ker smo se imeli super. Všeč mi je

bilo raziskovanje mističnih skrivnosti. Na koncu pa moram pohvaliti

svojo majhno skupino (Tilen, Oskar, Barbara in jaz), ki je res najbolj-

ša!«

Jolanda Čonč, 3. a

Izjave zbrala

Urška Jeranko


V delavnici SLOVENSKO ČEBELARSTVO –ZNANJE ZA PRIHODNOST smo s prof. Tanjo Ocvirk in Vesno

Kobilšek spoznavali znanje o čebelah in čebelarjenju.

Prvi dan projektnega tedna smo pridobili splošno znanje o čebelah. Zastavili smo teze in cilje našega raziskovanja

in se nato veselo odpravili na delo. Razdelili smo se v skupine in vsaka od njih je dobila svoje področje, ki smo ga

natančno preiskovali. Področja raziskovanja so bila: razvoj čebel, vedenje in sporazumevanje čebel, njihov ţiv-

ljenjski krog, čebelji produkti, razmnoţevanje. Delavnica je bila zelo zabavna, saj smo spoznali mnogo do tedaj

nam neznanega.

V četrtek nas je obiskala mag. Andreja B. Kandolf, svetovalka za zagotavljanje varne hrane pri Čebelarski zvezi

Slovenije. Najprej nas je poučila o ţivljenju čebel in nam predstavila postopek pridobivanja medu. Seveda pa smo

lahko dijaki tudi sami preizkusili med ter s posebnimi postopki določili njegovo kakovost. Na prizmo refraktomet-

ra smo namazali tanko plast medu, nato pa smo odčitali vsebnost vode v medu. Manj vode kot med vsebuje, bolj

kakovosten je. Določiti smo morali električno prevodnost raztopine, ki smo jo dobili tako, da smo odmerjeni koli-

čini medu dodali vodo ter zmes dobro premešali. Ugotovili smo, da poznamo več vrst medu, ki jih lahko ločimo ţe

po barvi in okusu. Mi pa smo te ugotovitve dokazali tudi znanstveno, saj smo lahko iz dobljenih rezultatov razbra-

li, da je med, ki ima večjo električno prevodnost, temnejše barve. Dobili pa smo tudi nalogo, da med prijatelje in

znance razdelimo ankete. Ankete so pokazale odnos različnih starostnih skupin do čebel.

Stran 26

Slovensko čebelarstvo—znanje za prihodnost

Manca Mrkša

Estera Gjuras


Š TEV ILKA 3

V delavnici mi je bilo zelo všeč, vendar je bilo premalo praktičnega

dela. Delavnice bi morali razširiti čez ves teden,saj bi se več naredilo.

Jakob Drobne, 2. c

Delavnica, v katero sem se vključila, mi je bila zelo všeč. Zanimivo

je bilo spoznati nekaj osnov o čebelah (kako ţivijo, kaj delajo, kako

se prehranjujejo). Najbolj zanimivo pa mi je bilo eksperimentalno

delo, pri katerem smo poskušali med, merili vsebnost vode in elektri-

čno prevodnost. Naučila sem se marsikaj novega.

Lucija, 1. c

Delavnica je bila pestra, saj nas je obiskala gospa iz Čebelar-

ske zveze Slovenije in nam predstavila čebele. S sabo je prine-

sla več vrst medu, ki smo ga okušali in ugotovili raznolikost

okusov. V medu smo merili vsebnost vode in električno pre-

vodnost ter na podlagi prej pridobljenega znanja določili nje-

govo vrsto.

Tamara Vreš, 4. a

Delavnica je bila zelo dobro pripravljena. Najbolj zanimivo je

bilo poskušanje medu in poskusi, s katerimi smo določili

kakovost medu. Uporabljali smo posebne aparature in zanimi-

ve postopke. Ugotovili smo, da je temen med manj okusen,

vendar bolj zdrav.

Estera Gjuras, 3. a

Na delavnici je bilo zabavno. Najbolj zanimivo je bilo, ko smo

okušali med in ugotavljali vsebnost vode in električno prevod-

nost. Izvedeli smo veliko novega o čebelah in različnih vrstah

medu.

Alja Kriţanec, 1. a

Stran 27

Medtem ko so drugi še lepo spali v

svojih toplih posteljah, smo

»košarkaši« začeli svoj delovni

projektni teden z voţnjo do Nove-

ga mesta. Tam se je v sredo, 4. 12.

2013, odvijal ŠKL turnir za dijake.

Naši fantje so se najprej pomerili z

nasprotniki iz Kranja. Trenerka

naše ekipe, prof. Zora Tabak, je

pred tekmo dejala: »Te bomo zma-

gali, ker sem se jaz tako odločila!«

In tako je tudi bilo. Po dobri igri

naših fantov je zmaga pripadla

ekipi ŠCRS-ja. Naslednji so bili

dijaki iz Velenja. Utrujenost in

nekaj napak je pripomoglo k zma-

gi naših fantov. Po dveh tekmah so

si končno lahko tudi oni privoščili

nekaj odmora. Med odmorom je

nekaj punc izvedlo intervju s tre-

nerjem mladinskega pogona v KK

Krka, Teom Hojčem. Ob vrnitvi v

dvorano je sledila še zadnja tekma,

v kateri so vlogo nasprotnikov pre-

vzeli dijaki ŠC Novo Mesto. Kljub

nekoliko »prebujeni« spodbudi s

tribun (za katero je veliko pripo-

mogel g. Janez Srebot) fantom ni

uspelo premagati nasprotnikov.

Rahlo utrujeni (nekateri manj, dru-

gi bolj) smo se še ustavili pri bliţ-

njem McDonalds-u in se počasi

odpravili proti domu.

Naslednji dan smo se zbrali v učil-

nici, kjer se nam je kot drugi inter-

vjuvanec pridruţil Peter Markovi-

novič. S krajšim intervjujem smo

izvedeli nekaj o domačem klubu in

ga tako lahko primerjali z večjimi

klubi, kot je na primer KK Krka.

Po opravljenem intervjuju smo

diskutirali o opravljenem delu in

naših ugotovitvah. Del skupine je

preostanek časa preţivel ob dob-

rem filmu. Nekaj pa jih je opravilo

analizo ankete, ki smo jo izvedli

med dijaki, vključenimi v turnir

ŠKL.

Projektni teden smo zaključili v

petek, ko je sledila predstavitev.

Za konec bi rada dodala le še

zahvalo, ki gre v prvi vrsti profe-

sorjem, ki so sodelovali z nami pri

projektu. Menim, da so nam prip-

ravili dober program, saj je bila

večina dijakov nad delom v skupi-

ni navdušena. Prav tako pa gre

zahvala Ţigi Šviglju, ki je ţe nav-

sezgodaj poskrbel za naše trebušč-

ke in nam prinesel rogljičke. Da

nismo bili lačni, pa je poskrbel

tudi Blaţ But, ki nas je ob uspešno

opravljenem izpitu počastil s send-

viči. :)

Niko Volarič, 1. b

Projektni teden mi je omogočil, da sem

spoznal dijake višjih letnikov. Lahko bi

trajal 5 dni.

Nika Bele, 2. b

Naša tematika projektnega tedna mi je

bila zelo všeč. Motilo me je le, da je

projekt trajal tako kratek čas.

David Drame, 2. b

Bilo je prekratko. Sama tema naše pro-

jektne naloge se mi je zdela zanimiva.

Všeč mi je bilo, da smo bili ves čas pri

isti delavnici.

Anka Kregar, 2. a

Všeč mi je bilo, da nismo bili ves čas

samo v Rogaški. Zastavljena hipoteza je

bila zanimiva za raziskovanje. Prav tako

so bile presenetljive ugotovitve.

Stran 28

Povezanost kraja in šole s košarko

Pia Novak



Naša delavnica se je začela v sredo.

Zbrali smo se v učilnici in naša

prva naloga je bila, da v krog pre-

mera 8 cm narišemo sliko z zim-

skim ali boţičnim motivom. Takoj

smo se lotili dela in s pomočjo

interneta, slik ali pa kar lastne

domišljije ustvarili raznolike boţi-

čne motive. Vsak je nato izbral

dva najlepša motiva in ju z alko-

holnim flumastrom prerisal na

posebno folijo, ki smo jo nato pri-

lepili na barvano steklo in se

natančno kot kakšni kirurgi s skal-

pelom lotili izrezovanja naših

motivov. In tako se je zaključil

prvi dan ustvarjanja.

Naslednji dan smo se ob deseti uri

odpeljali v podjetniški inkubator,

kjer smo nadaljevali z izrezovan-

jem, temu postopku pa je sledilo

peskanje naših motivov. In kaj

smo počeli v času, ko sta Ines in

Andraţ peskala naše izdelke?

Izdelovali smo voščilnice, druge

steklene okraske in izdelali osnovo

svečnika pred peskanjem. Skratka,

bili smo pridni, delavni, predvsem

pa ustvarjalni. Ko so bili naši

izdelki popeskani, smo z njih ods-

tranili folijo, jih očistili in pofoto-

grafirali. Ob koncu dneva smo bili

ob pogledu na nanje izredno zado-

voljni, čeprav močno utrujeni.

Zadnji dan je potekal zaključek

projekta. Strnili smo dogodke pre-

teklih dni ter pripravili predstavi-

tev za kulturni center.

In kaj pravijo o letošnjem projekt-

nem tednu udeleţenci naše delav-

nice?

»Delavnice so bile za super, veliko

smo se zabavali in ustvarjali.«

(Andraţ Flis, 3. c)

»Delavnice so bile zanimive. Zelo

sem uţivala. Upam pa, da bodo

drugo leto prav tako zanimive.«

(Tjaša Anderluh, 2. b)

»Delavnice so bile zelo dobre,

veliko smo se druţili in se spozna-

vali med seboj. Ustvarjali smo

izdelke, ki so bili zelo zanimivi.«

(Aleks Brenčič, 1. a)

Stran 30

Dekoriranje stekla

Sara Kovač


Š TEV ILKA 3

Stran 31

Prvi dan se ob 10.45 zberemo v

učilnici številka 60, kjer nas ţe

čakata naši mentorici, prof. Metka

Leljak in prof. Renata Špoljar.

Polni radovednosti in pričakovanj

posedemo za okroglo mizo, kjer

delavnico začnemo z vprašanjem,

na katerega nič kaj bleščeče ne

odgovorimo: Katera društva v

Rogaški Slatini poznaš?

Znali smo našteti … No, številke

raje ne povem, ampak v primerjavi

s pribliţno osemdesetimi delujoči-

mi društvi je bila naša številka

zelo majhna. Najprej smo si nare-

dili načrt dela in se pogovorili,

kako bo delavnica sploh potekala.

Nato smo pričeli z razgovorom o

društvih nasploh in se soočili z

mnogimi vprašanji in odgovori na

našo temo. Zakaj se ustanavljajo

društva, kako vplivajo na okolico,

kakšno korist imamo od njih, kak-

šno vlogo igrajo sponzorji in kak-

šna je vrednost, vloga društva v

ţivljenju posameznika?

Vsi smo se strinjali, da se ustanav-

ljajo zaradi skupnega interesa, dru-

ţenja in zabave ter širjenja tradici-

je in znanja. Razlika je le ta, da se

nekatera društva odločijo, da bodo

delila svoje izkušnje s širšo javno-

stjo, kar posledično pomeni, da

morajo za normalno in predvsem

uspešno delovanje najti sponzorje.

Večina sponzorjev društva podpira

finančno, vendar smo prišli do

zaključka, da je potrebna vzajem-

nost in ne le enostranska korist.

Najbolje je, če si društva najdejo

sponzorja, ki jih ne bo podpiral

samo finančno, temveč tudi moral-

no in bo imel interese v skladu z

njimi. Da bi vključili v naš projekt

še občane, smo se odločili, da ses-

tavimo anketo. Razdelili smo se v

skupine in napisali vprašanja, nato

pa smo izbrali tista, ki so bila sku-

pna vsem skupinam. Ta vprašanja

smo zoţili na anketo s šestimi

vprašanji. Vsak je imel nalogo, da

anketira deset ljudi, naslednji dan

pa smo analizirali rezultate.

Ugotovili smo, da je večina anketi-

rancev vedela našteti vsaj nekaj

društev, ki delujejo v Rogaški Sla-

tini, redno pa se udeleţujejo raznih

prireditev teh društev. Ţelijo si, da

bi bila večja promocija predvsem

preko medijev, saj prenašanje

informacij preko posameznikov v

večini primerov ni dovolj za pre-

poznavnost. Prav tako smo jih

povprašali, kaj ţelijo sporočiti

ostalim občanom, ki so jim obiski

društev bolj tuji. Povedali so nam,

da se društva zelo trudijo, da bi

zabavala publiko in jim pribliţala

nekaj, za kar se zavzemajo, zato je

prav in tudi najmanj, kar lahko

naredimo, da jih podpremo in se

udeleţimo njihovih prireditev.

Poleg izvajanja ankete smo inter-

vjuvali tudi nekaj članov oz. men-

torjev raznih društev v Rogaški

Slatini. Med temi so bili: član

čebelarskega društva Stanko Vost-

ner, mentorica športnega društva

Zora Tabak, Milanka Virant iz

društva Pegazovih muz, Cvetka

Koraţija iz društva Gaja, Sergeja

Sotošek iz ţenskega pevskega

društva in Vida Hustič iz društva

likovnikov.

Iz vseh intervjujev lahko zajame-

mo dejstvo, da imajo društva velik

pomen na okolje, še bolj pa za vsa-

kega posameznika, ki v njih najde

nekaj, kar ga veseli in izpopolnju-

je.

Za konec pa smo povprašali dija-

ke, ki so sodelovali v naši delavni-

ci, kaj so odnesli od tega projekt-

nega tedna.

Stran 32

Sponzorstvo ljubiteljskih dejavnosti / različnih društev (naj) rojeva vzajemnost

Jasmina Kovačič


Š TEV ILKA 3

Na delavnicah, ki sta jih vodili profesorici Met-

ka Leljak in Renata Špoljar, sem se prav lepo

zabavala. Najbolj všeč mi je bilo intervjuvanje

članov društev, kar je bilo prav zabavno in pri-

jetno. Z Amando sva intervjuvali predsednico

Ţenskega pevskega zbora. S skupnimi močmi

smo le prišli do odgovora na vprašanje, ki smo

si ga zadali.

Pija Čazimi, 2. a

Na delavnici, v kateri smo se osredotočili predv-

sem na vzajemno sodelovanje med društvi ter

sponzorji in društvi, sem se veliko novega nau-

čila. Najbolj všeč mi je bilo druţenje s člani dru-

štev in opravljanje intervjujev. Kljub temu, da

sami nismo seznanjeni z delovanjem društev in

na splošno z društvi, ki delujejo v Rogaški Slati-

ni, menim, da smo nalogo ki smo si jo zadali,

odlično opravili.

Sara Šket, 2. a

Stran 33

Delavnica se je začela v sredo od

desetih v učilnici tujega jezika.

Prvih petnajst minut je bilo name-

njenih predstavitvi vsebine. Izhaja-

li smo iz glavnega raziskovalnega

vprašanja in še iz dveh podvpra-

šanj. Prvo se je glasilo: Kateri gos-

tje zdravilišča Rogaške Slatine so

bili najbolj številni nekoč in kateri

so danes? Podvprašanji pa: Kakšni

so vzroki za njihov obisk in moţne

posledice oz. vpliv na domače

okolje? Na podlagi opazovanj smo

oblikovali pet hipotez, ki smo jih

med projektom poskušali potrditi z

dvema metodama, in sicer opazo-

vanjem ter zbiranjem podatkov s

pomočjo gradiva in vprašalnikom.

Predpostavljali smo, da je v prete-

klosti največ gostov prihajalo iz

Avstrije, Italije in Hrvaške, danes

pa so najbolj številni iz Rusije,

Nemčije in Italije. V ta namen smo

obdelali tudi stereotipe omenjenih

narodnosti. Prav tako smo izdelali

vprašalnik, s pomočjo katerega

smo ţeleli izvedeti, kateri gostje in

v kakšnem deleţu prihajajo v

Rogaško Slatino danes.

V četrtek smo imeli preteţno razi-

skovalno delo. Ena skupina je

odšla na teren z vprašalniki in obi-

skala hotele Donat, Slovenija,

Sava in Slatina. Medtem pa je ţe

druga skupina zbirala podatke s

pomočjo knjige s seznamom gos-

tov iz obdobja od 1823 do 1850.

Tretja skupina je okraševala in

izdelovala plakate, četrta pa je

naredila PowerPoint predstavitev.

Pridobljene podatke smo obdelali

in jih predstavili s pomočjo grafov.

Na koncu smo naredili povzetek in

predstavili naše ugotovitve.

Ugotovili smo, da smo določene

hipoteze kar dobro predpostavili,

vendar bi za še natančnejše podat-

ke potrebovali več časa.

Mnenja udeležencev

Bilo je super. Naučili smo se veliko

novega in uporabljali smo nove metode

dela. Zanimivo je bilo predvsem razis-

kovalno delo. To ni bil projektni teden,

to so bile projektne ure. Ţelel bi si, da bi

trajalo dlje.

Doron Mušić

V dobrih dveh dnevih in pol (ob vseh

urah pouka, ki so jih nasilno vsilili pred

projekt) smo poskušali maksimalno

raziskati obiske tujih gostov v Rogaški

Slatini nekoč – in predvsem – danes. V

sproščenem, prijetnem vzdušju smo si

zastavili hipoteze in jih nato skušali

potrditi ali ovreči, tudi z obiskom v

štirih slatinskih hotelih. Pa še Miklavţ

nas je obiskal, tako da ni nihče ostal

lačen.

Katarina Belcer

Projektni teden mi je bil zelo všeč, čep-

rav so bile to v bistvu projektne urice,

predvsem zato, ker je bila tema delavni-

ce zelo zanimiva. Potek delavnic je bil

sproščujoč in poučen. Všeč mi je bilo

tudi, da smo bili organizirana in delovna

skupina in da smo naše delo končali

tako, kot smo planirali. Delo je bilo

enakovredno razdeljeno med vse člane.

Med delavnico smo se zabavali in mis-

lim, da se je vsak od nas nekaj novega

naučil.

Anita Hudina

Delavnica bi bila zelo dolgočasna, če ne

bi imeli tako dobrih profesoric, ki znata

popestriti zadeve. Uţival sem ob barva-

nju risb in izdelavi plakatov.

David Drenški

Na letošnji delavnici smo delali raziska-

ve o tujih gostih v Rogaški Slatini. Bilo

je zanimivo, še posebej terensko delo v

hotelih Slovenija, Slatina, Donat in

Sava. Medtem ko sva bila s Timonom v

hotelu Sava zelo lepo sprejeta, so naju v

Slatini praktično nagnali.

Petra Gretić

Ciao!

Letošnji projektni teden je bil izredno

prekratek. V šestih šolskih urah je zelo

teţko izvesti delavnice in se pripraviti

na predstavitev. Mamma mia! Kljub

temu smo se imeli super, delali smo v

sproščenem vzdušju in se ob tem tudi

zabavali. Bellissima!

Luigi (Maja Zupanc)

Projektni teden mi je bil zelo všeč, saj je

bila naša delavnica zelo sproščena in

zabavna. Vsak je imel svoje delo in prav

zanimivo je bilo videti vsakega posebej

zadolţenega za delo. Imela sem dokaj

zahtevno delo, saj sva z sošolko Anito

šteli število gostov v Rogaški Slatini v

preteklosti. Čeprav je bilo delo naporno,

je bilo zanimivo raziskati te podatke, ki

so del naše zgodovine. Na delavnici sem

res uţivala in pridobila nekaj novih

znanj in informacij.

Katja Šekoranja

Stran 34

Tuji gosti v Rogaški Slatini

Anita Hudina



SPONZOR

Documents

P 4., 5., 6. december R O 2 E A , deli svoje znanje D N … dnevi/Solski...skega društva PGD Steklarna Rogaška Slatina, ki se nahaja tik ob naši šoli. Drugo uro smo se razporedili