Pajić Anaela 16 07 - upr · 2015-12-18 · po mnenju učiteljev in učencev vpliva na nasilje v šoli. V raziskavo smo vključili 39 učencev četrtih razredov, 39 učencev petih

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ANAELA PAJIĆ

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Razredni pouk

Diplomsko delo

NASILJE V OSNOVNI ŠOLI S PERSPEKTIVE

UČITELJEV IN UČENCEV

Anaela Pajić

Koper 2015

Mentorica: izr. prof. dr. Tina Kavčič

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici izr. prof. dr. Tini Kavčič za strokovno pomoč

in usmerjanje pri nastajanju mojega diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi svoji mami Senki Kumro za moralno podporo skozi vsa leta

šolanja in za vse raziskave, ki jih je naredila na področju nasilja v slovenskih osnovnih

šolah ter me s tem navdušila nad raziskovanjem tega še naprej.

Zahvaljujem se vsem anketirancem, ki so omogočili nastajanje mojega dela.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Anaela Pajić študentka univerzitetnega študijskega programa prve stopnje

Razredni pouk

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Nasilje v osnovni šoli s perspektive učiteljev in

učencev

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne 9.7.2015

IZVLEČEK

V šolah se pojav nasilja vse bolj povečuje, najbolj pa se je prisotno besedno in

fizično nasilje. Učenci se nasilja v šolah dobro zavedajo, učitelji pa včasih ne vidijo

vsega, kar se dogaja. Dejavniki, ki vplivajo na nasilje so različni najbolj pogost dejavnik

je družina učenca, sledijo pa vrstniki in šolsko okolje. Pomembno je, da učencem

omogočimo varno šolsko okolje in iščemo različne načine za reševanje problema

nasilja.

V empiričnem delu smo ugotavljali, kako pogosto učitelji in učenci zaznavajo

različne oblike vrstniškega nasilja v njihovi šoli, koga učenci prosijo za pomoč, ko

doživijo nasilje v šoli, kako pogosto učenci prosijo za pomoč razrednega učitelja in kdo

po mnenju učiteljev in učencev vpliva na nasilje v šoli. V raziskavo smo vključili 39

učencev četrtih razredov, 39 učencev petih razredov in štiri učitelje ene od osnovnih šol

na Gorenjskem, vsi udeleženci pa so o nasilju v šoli poročali s pomočjo anketnega

vprašalnika. Ugotovili smo, da učenci in učitelji najpogosteje zaznavajo besedno

nasilje, precej razširjene pa so tudi druge oblike nasilja. Učenci so zaznavali nasilje v

večji meri kot učitelji. Učenci največkrat prosijo za pomoč starše, razredne učitelje in

sošolce. Po mnenju učencev na nasilje največ vpliva družina otroka ter gledanje

nasilnih filmov. Učiteljice in učenci so podali več predlogov za preprečevanje nasilja v

šoli. Dobljeni rezultati osvetljujejo pomen učinkovitega spoprijemanja z različnimi

oblikami nasilja v šoli ter še posebej pomen preventivnega dela na tem področju.

Ključne besede: vrstniško nasilje, oblike nasilja, razredni pouk, učitelji, starši.

SUMMARY

The present diploma thesis is entitled “School violence from the perspective of

teachers and pupils”. In schools, the violence is ever more present, with verbal abuse

and physical violence prevailing. The pupils are well aware of the phenomenon, while

the teachers sometimes do not see everything that is happening. The factors that

influence the violence are diverse; the most common one is the pupil’s family, followed

by the peers and school environment. It is important to enable a safe school

environment for the pupils and to seek for different ways of solving the problem of

violence.

The empirical part aimed to establish how often the teachers and pupils observe

diverse forms of peer violence in schools; whom do the pupils ask for help, when they

experience violence in school; how often do the pupils ask their teachers for help; and

who, according to the opinion of teachers and pupils influences the violence in school.

The study included 39 pupils of 4th grades, 39 pupils of 5th grades and four teachers of

one of the primary schools in the Gorenjska region of Slovenia. The participants filled-

in a questionnaire on school violence. We established that both pupils and teachers

most commonly observe verbal abuse, though other forms of violence are widespread

as well. The pupils observed more violence than the teachers did. The pupils most

often ask parents for help, then teachers and then their classmates. According to the

pupils, the greatest influence on violence has the pupil’s family and his background, as

well as watching violent movies. The teachers and the pupils provided several

suggestions on how to prevent violence in schools. The results obtain highlight the

importance of effective coping with different forms of violence in schools and

especially, the importance of preventing violence.

Key words: peer violence, forms of violence, primary school teaching, teachers,

parents.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 2

2.1 Nasilje ..................................................................................................... 2

2.2 Medvrstniško nasilje ................................................................................ 3

2.2.1 Oblike medvrstniškega nasilja .......................................................... 4

2.2.2 Pogostost medvrstniškega nasilja v slovenskih šolah ....................... 5

2.2.3 Dejavniki medvrstniškega nasilja ...................................................... 5

2.2.3.1 Vloga družine ............................................................................... 6

2.2.3.2 Vloga vrstnikov ............................................................................. 6

2.2.3.3 Vloga šolskega okolja ................................................................... 7

2.3 Odnos učiteljev in pedagoških delavcev do vrstniškega nasilja ............... 8

2.3.1 Preventivna dejavnost šole na področju nasilja ................................ 8

2.3.2 Preventivna dejavnost učiteljev ........................................................ 9

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................11

3.1 Namen raziskovalne naloge in problem ..................................................11

3.2 Raziskovalna vprašanja .........................................................................11

3.3 Metodologija ...........................................................................................11

3.3.1 Udeleženci ......................................................................................11

3.3.2 Pripomočki ......................................................................................12

3.3.3 Postopek zbiranja podatkov ............................................................12

3.3.4 Postopek obdelave podatkov ..........................................................12

3.4 Rezultati in razprava ..............................................................................12

3.4.1 Varnost šolskega okolja v osnovni šoli ............................................12

3.4.2 Zaznana pogostost vrstniškega nasilja v osnovni šoli ......................13

3.4.3 Nudenje pomoči pri pojavu vrstniškega nasilja ................................16

3.4.4 Vzrok nasilja med učenci.................................................................17

3.4.5 Načini učinkovitega preprečevanje nasilja v razredu .......................19

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................21

5 VIRI IN LITERATURA ..........................................................................................23

6 PRILOGE .............................................................................................................27

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Zaznavanje šolskega okolja kot varnega in prijetnega pri učencih četrtih

in petih razredov. ........................................................................................................ 13

Preglednica 2: Zaznana pogostost vrstniškega nasilja med učenci četrtih razredov. .. 14

Preglednica 3: Zaznana pogostost vrstniškega nasilja med učenci petega razreda. ... 15

Preglednica 4: Nudenje pomoči v četrtih in petih razredih pri pojavu vrstniškega nasilja.

................................................................................................................................... 17

Preglednica 5: Vzrok nasilnosti učencev z vidika četrtošolcev in petošolcev. ............. 18

Pajić, Anaela (2015): Nasilje v osnovni šoli s perspektive učiteljev in učencev. Diplomsko delo. Koper: UP

PEF.

1

1 UVOD

V zadnjih letih je vrstniško nasilje postalo velik medijski dogodek. Ne dolgo nazaj

so poročali v različnih televizijskih oddajah o dogodku v osnovni šoli, ko so sovrstniki

pretepli sošolca, ki je kasneje poiskal zdravniško pomoč. Žal to ni osamljeni primer.

Vrstniško nasilje se pogosto dogaja na vseh šolah. Včasih lahko zasledimo kašen

posnetek vrstniškega nasilja na socialnih omrežjih, kot na primer facebook. Takšni

posnetki nam odprejo oči in pokažejo pravo sliko dogajanja med otroci in mladimi. Ne

moremo reči, da je zaradi modernizacije in sodobne tehnologije fizično in psihično

nasilje prisotno le v zadnjih desetletjih. Prav nasprotno, sodobna tehnologija nam

omogoča, da vidimo nekaj, česar prej nismo mogli videti in da pokukamo v svet, ki je bil

za naše oči skrit. Mladi ne samo, da posnamejo nasilje med mladimi in otroci,

posnamejo tudi izvajanje nasilja odraslih in učiteljev nad njimi.

Medvrstniško nasilje je že dolga leta pereč problem vseh šol. Vsi šolski delavci v

sodelovanju z različnimi institucijami skušajo poiskati ustrezno metodo, ki bo učinkovito

delovala v šoli in uspešno učila mlade konstruktivnega reševanja problemov.

Šola je lahko vpeta med dve nasprotujoči se sili. Na eni strani je to družina, ki

vztraja pri slabih družinskih navadah in podpira asocialno vedenje in na drugi strani

šola, ki mora omogočiti varno in prijetno bivanje vseh otrok. Velikokrat pa se trud šole

obrestuje in skupaj z družino najdejo pravo rešitev.

Nasilje bo prav zaradi kompleksnosti vplivajočih dejavnikov ostalo največji težko

rešljiv problem izobraževalnih institucij. Pomembno vlogo imajo pedagoški delavci, ki s

svojim delovanjem lahko doprinesejo »piko na i« k še tako pogostim medvrstniškim

konfliktom.


PEF.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Nasilje

V zgodnjem otroštvu lahko najprej zaznamo nasilno vedenje, ki se kaže skozi

telesno izražanje agresivnosti, kasneje z razvojem govora pa tudi besedno. V obdobju

srednjega in poznega otroštva pa se agresivnost začne izražati v medosebnih odnosih

(Fekonja in Kavčič, 2004). Lešnik (2005) navaja, da je ena izmed najpomembnejših

nalog otroka v procesu socializacije, da se nauči, kje in kdaj je agresivno vedenje

sprejemljivo.

Na Društvu za nenasilno komunikacijo (n.d.) nasilje definirajo kot način, s katerim

si povzročitelj skuša v odnosu zagotoviti moč in nadzor nad žrtvijo in uresničiti svoje

interese. Menijo, da nasilje vedno izhaja iz neravnovesja moči med dvema osebama

oziroma skupinama ljudi. Nasilje razumejo kot zlorabo moči, ki jo oseba z več moči

povzroča nad osebo z manj moči. Pravijo, da je nasilje namerno, nadzorovano,

razumno ter premišljeno dejanje, ki se ponavadi ponavlja. O zlorabi moči govorimo, ko

ima ena skupina oziroma oseba že v osnovi več moči nad drugo skupino

oziroma osebo zaradi družbenega položaja, starosti, nacionalnosti, fizičnih ali umskih

lastnosti in to moč izkorišča v škodo druge osebe.

››Nasilje v šoli se neposredno dogaja v prostoru medosebnih odnosov, socialnih

vlog, skupinske dinamike, komunikacije v šolskem prostoru. Nanj vplivajo struktura

osebnosti vpletenih subjektov, njihove intelektualne in psihofizične sposobnosti ter

emocionalna pismenost, identiteta, primarna socializacija v najširšem smislu, izkušnje,

vrednote, klima v šolskem okolju, biološki in družbeni spol itn. Praviloma gre za nasilje,

kjer so vpleteni subjekti poznani, zato ga imenujemo tudi subjektivno nasilje. ‹‹ (Lešnik

Mugnaioni, Koren, Logaj in Brejc, 2009, str. 46).

Vsaka zloraba moči je nasilje (Društvo za nenasilno komunikacijo, n.d.). Iz

navedenega lahko ugotovimo, da medosebni konflikt ni nasilje, da je le ta spor

nasprotujočih si interesov, ter da je nasilje nadzorovana uporaba moči nad šibkejšim.

Nasilno vedenje se pojavlja v vseh okoljih, največkrat se dogaja v družini, izvzeto

pa ni tudi šolsko okolje. Na pojav nasilnega vedenja vplivajo različni dejavniki in tudi

dejavniki šolskega okolja, zato je pogostost izpostavljenosti agresivnem vedenju v šoli

visoka. Raziskave kažejo, da je v ZDA tri četrtine otrok izpostavljeno nasilnem vedenju

(Flannery idr. 2007).


PEF.

3

Ob vstopu v šolo otrok prinese s seboj svoje vrednote in stališča, ki jih je

oblikovala družina. Ker je otrok socialno bitje, je zato pripravljen marsikaj narediti, da bi

bil sprejet med sovrstnike. V želji po priljubljenosti se otroci in mladi začnejo družiti s

posamezniki, ki že imajo izoblikovan svoj ugled v družbi (Grosspietisch, 2009). Na ta

način začnejo počenjati stvari, za katere mislijo, da jim bodo prinesle ugled, pri čemer

pa ne razmišljajo, ali bodo s takšnim načinom obnašanja koga prizadeli. Glede na

navedeno je šolsko okolje zelo primerno za nastanek in razvoj medvrstniškega nasilja.

2.2 Medvrstniško nasilje

O nasilju med vrstniki govorimo, kadar učenec ali skupina učencev drugega

učenca spravlja v neljube situacije, zaradi česar učenec trpi in se ne more braniti.

Učenec pa trpi zaradi zafrkavanja, brcanja, če mu ostali govorijo neprijetne ali

nespodobne besede, mu uničujejo oblačila ali šolske potrebščine, ga obrekujejo in

izločajo iz družbe vrstnikov itd (Habbe, 2000). Nasilje med vrstniki torej vključuje

različne oblike agresivnih ravnanj.

Pečjak (2014) pravi, da čeprav je medvrstniško nasilje star pojav, do 70-ih let 20.

stoletja ni bil predmet sistematičnega preučevanja. Prvi sistematični raziskovalec

nasilja je bil Dan Olweus (1993), ki je označil nasilje kot dalj časa ponavljajoče se

agresivno vedenje. Iz njegove opredelitve so izhajale vse kasnejše razlage mednasilja.

Pečjak nadalje ugotavlja, da je medvrstniško nasilje agresivno vedenje, ki je namerno

in vključuje neravnovesje moči.

Sullivan (2011) opredeljuje medvrstniško nasilje z naslednjimi elementi:

agresivno vedenje

zavestno, namerno in ponavljajoče se vedenje

manipulativno vedenje

ena ali več oseb proti eni ali več osebam, ki so šibkejše od nasilneža

manipulativno vedenje

izključevalno vedenje.

Tako Sullivan kot Olweus vključujeta kot element medvrstniškega nasilja agresivno

ponavljajoče se vedenje, čeprav Pečjak (2010) ugotavlja, da lahko tudi enkraten

dogodek hujše agresivne oblike velja za medvrstniško nasilje.


PEF.

4

Rigby (2008) opozarja, da je potrebno v šoli razlikovati med nasiljem in

agresivnostjo, pri kateri med vpletenimi akterji ni zlorabe moči.

2.2.1 Oblike medvrstniškega nasilja

Raziskovalci razvrščajo medvrstniško nasilje v različne kategorije. Sullivan (2011)

oblike medvrstniškega nasilja postavlja hierarhično. V prvo kategorijo vključuje fizično,

ki je najbolj škodljivo, in v drugo psihično, ki je manj škodljivo.

Fizično nasilje je vsaka namerna uporaba fizične sile ali moči in je večinoma

usmerjeno na človekovo telo. Vključuje pa naslednja vedenja:

pretepe

brcanje

lasanje, odrivanje

omejevanje gibanja

grizenje

prerivanje

uničevanje tuje lastnine (Pečjak, 2014).

Pri psihičnem nasilju nimamo vidnih poškodb, ampak nas lahko še globlje

prizadene kot fizično nasilje. Besede se dotaknejo človekove psihe in lahko povzročijo

hude posledice. Ta vrsta nasilja se dogaja bolj pogosto in je včasih predhodnica

fizičnega nasilja. To nasilje je napad na posameznikovo duševnost. Nekateri

raziskovalci, kot je npr. Sullivan (2011) pravijo, da je manj škodljivo, čeprav Zloković

(2007) opozarja, da je ravno tako škodljivo kot fizično. »Predvsem se je treba zavedati,

da nasilje, ki povzroči modrice na obrazu, za žrtev ni tako uničujoče kot psihično

nasilje, saj modrice izginejo, medtem ko čustvene brazgotine ostanejo (Pajić, 2011)«.

Sullivan (2011) psihično nasilje deli na:

besedno nasilje (npr. žaljivke, zmerljivke, hujskanje, grožnje, opazke, spakovanje,

razširjanje lažnih govoric),

nebesedno nasilje, ki vključuje:

neposredno nebesedno nasilje (npr. nesramne geste);

posredno besedno nasilje (npr. osamitev, ignoriranje);

spletno ali cyber nasilje (npr. širjenje informacij po spletu, ki imajo namen osmešiti

ali poniževati drugega.


PEF.

5

2.2.2 Pogostost medvrstniškega nasilja v slovenskih šolah

Raziskava o pogostosti nasilja, ki je bila izvedena v okviru Zavoda Papilot (Pajić,

2011), je prikazala, da kar 89 % otrok gorenjskih osnovnih šol doživlja psihično ali

fizično nasilje v času šolskih obveznosti. Otroci pa so v 30 % primerov tudi navajali, da

jim v primeru doživljanja nasilja lahko pomagajo le starši. Učitelje je kot možen vir

pomoči navedlo zgolj 11 % otrok.

Raziskava, ki so jo izvajali na različnih osnovnih šolah v Sloveniji (Cvek in

Pšunder, 2011), je pokazala da je 24,1 % učencev osnovne šole že bilo žrtev

medvrtniškega nasilja. Prav tako so v tej raziskavi ugotovili, da se učenci kar v 87,4 %

zaupajo svojim staršem.

Veliko raziskav je do sedaj torej pokazalo, da se v slovenskih osnovnih šolah

medvrstniško nasilje pojavlja vsakodnevno. Skladajo se tudi ugotovitve o iskanju

pomoči žrtev, ki pomoč poiščejo pri starših in ne pri učiteljih.

Anketa, ki je bila izvedena v osnovnih šolah v Ljubljani (Dekleva, 1996; Bučar

Ručman, 2004), je vključevala 1382 učencev. Rezultati so pokazali, da je 45 %

učencev že doživelo trpinčenje, kar 5 % jih trpinčenje doživlja vsak dan. Ta podatek

nam pove, da je približno 70 otrok žrtev nasilja vsak dan.

Dejstvo, da se v slovenskih osnovnih šolah dogaja tako fizično kot psihično nasilje,

pa nam prikaže raziskava (Medvešek in Lipej, 2009), v kateri so se glasovi učencev

razdelili na pol med psihično in fizično nasilje.

2.2.3 Dejavniki medvrstniškega nasilja

Na nastanek medvrstniškega nasilja vpliva sklop dejavnikov, ki prispevajo k

vedenju posameznika. Nekateri dejavniki bolj vplivajo na oblikovanje vedenja, ki je

neprimerno v medosebnih odnosih, medtem ko so nekateri zanemarljivi in se na njih

zelo hitro lahko vpliva tako, da ne škodujejo vrstniškem odnosu. Med najbolj

pomembnimi dejavniki okolja, ki vplivajo na oblikovanje značaja otroka in kasneje

mladostnika, je družina (Smiljanič in Toličič, 1979). Drugi pomemben dejavnik je

družba otroka oziroma njegovi sovrstniki, s katerima se vsakodnevno druži. Sem se

uvrščajo sošolci, ki s svojimi prepričanji in stališči oblikujejo skupino, za katero je

značilna posebna oblika medosebnega vedenja. Tako vedenje je umeščeno v določen

socialni sistem, ki omenjeno vedenje omogoča, ga vzpodbuja ali nagrajuje (Kristančič,


PEF.

6

2002: 138).Tudi makrookolje, kot so politika države in mediji, vplivajo na izoblikovanje

družbenih vrednot. Na primer, reklamna sporočila v medijih v veliki meri kažejo

pomembnost družbenega značaja, materialnih dobrin in lepe zunanjosti (Hagen,

2009a). Vsi ti dejavniki lahko doprinesejo k nastanku vedenja, ki ni primerno in se

kasneje lahko razvije v nestrpnost do drugačnih, ki nimajo takšnih vrednot, ki veljajo za

družbeno zaželene. Prav ta nestrpnost in želja mladih po dominaciji in ugledu lahko

pripelje do vrstniškega nasilja.

2.2.3.1 Vloga družine

Družina je primarna celica vsakega posameznika. V družini starši intencionalno ali

namenoma vplivajo na vzgojo otrok. Skušajo jim vcepiti določene vrednote in stališča,

ki so po njihovem najbolj primerne za otroka. Poleg neposrednega vpliva s svojimi

prepričanji, družina vpliva tudi posredno in sicer z načinom svoje komunikacije ter

načinom reševanja medosebnih konfliktov (Pantley, 2009). V družini otrok oblikuje

značajne lastnosti, ki ga lahko kasneje spremljajo celo življenje (Zloković, 2007). Če se

v družini pojavljajo nasilna vedenja in takšen način reševanja konfliktov ter doseganja

osebnih hotenj, bo kasneje za dosego svojih želja in hotenj tudi otrok uporabljal isto

metodo v svojem socialnem okolju. V okviru raziskave »Upoštevanje čustvenih vidikov

pri prepoznavanju, obravnavanju in preprečevanju nasilja v šoli «, na primer, so

ugotovili, da povzročitelji nasilja v šoli doživljajo nasilje doma v družinskem okolju.

Nasilje v šoli so torej povezali z družinskim okoljem (Muršič, Filipčič, Klemenčič, Pušnik

in Lešnik Mugnaioni, 2012).

2.2.3.2 Vloga vrstnikov

Človek je socialno bitje, kar pomeni, da želi biti sprejet v svojemu okolju in da mu

izločenost in osamljenost prinašata neprijetne občutke. V želji po večji priljubljenosti in

spoštovanju med sovrstniki, otroci začnejo izvajati dejanja, s katerimi mislijo, da bodo

dosegli ugled, četudi so se za ta dejanja v družini naučili, da so neprimerna. Njihovo

vedenje opravičujejo z mislijo, da bodo bolj priljubljeni in sprejeti med sovrstniki. V

ospredje njihovega ravnanja pride le želja po potrjevanju položaja v skupini in pri tem

izkazujejo svojo »nad moč« v skupini. Otrok lahko z nasilnimi dejanji zelo hitro pride do

zaželenega cilja in hitro ugotovi, da je takšno vedenje zelo učinkovito, še posebej ko

ugotovi, da pri vrstnikih s takšnim vedenjem vzbuja »strahospoštovanje« (Maruško,

2006).


PEF.

7

2.2.3.3 Vloga šolskega okolja

Šolsko okolje je prepleteno z različnimi medosebnimi interakcijami, med drugim

interakcijami učiteljev z učenci in interakcijami med učenci (Hagen, 2009b). V šolski

sredini so prisotni različni dejavniki, ki so pomembni pri razvoju šolske klime. Vse

izobraževalne institucije se trudijo, da bi razvile takšno šolsko klimo, ki bi bila varna in

prijetna za vse učence, saj za bistvo dobre šolske klime štejejo dobri medosebni odnosi

med vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa (Grosspietisch, 2009).

Na nasilje v šoli lahko vplivajo tudi opazovalci, ki pasivno ali aktivno podpirajo

povzročitelje. Raziskava v Kanadi je pokazala, da so bili v več kot 85 % primerov

nasilja v šoli prisotni opazovalci, ki so pasivno ali aktivno podpirali povzročitelje.

Ugotovljeno je tudi, da so opazovalci povezani s časom trajanja nasilja, saj dalj kot so

bili prisotni, dlje je trajalo nasilje. Če pa so opazovali in se z dogajanjem niso strinjali,

se je nasilje ustavilo (Rigby, 2008).

Šola ima tudi vrsto težko nadzorovanih prostorov, ki omogočajo nasilne dogodke,

kot so: garderobe, stranišča, hodniki. Prosti čas v šoli omogoča učencem trpinčenje

drugih, saj se skoraj vsa nasilna dejanja dogajajo med odmori, ko učitelji niso prisotni v

razredu.

K nasilju v šolskem okolju pa ne prispevajo le vedenje, ki je naučeno v družini,

opazovalci oziroma otroci, ki podpirajo izvajanje nasilja, ter primerni šolski prostori in

prosti čas učencev, temveč tudi v odzivi šole na nasilne dogodke.

Šola oz. vsaka izobraževalna institucija mora zagotoviti varnost otrok, kar ji nalaga

vrsta pravnih dokumentov. To pomeni, da mora šola zaščiti otroka pred izvajanjem

vseh oblik nasilja. Varnost otrokom v šoli zagotavlja tudi ustavna pravica, kar pomeni,

da mora šola zaščiti učenca v okviru šolskega okolja. V primeru nasilja med otroki

mora šola ukrepati (Mugnaioni Lešnik in sodelavci, 2009).

Pajić (2011) ugotavlja, da prioriteta šolskih ukrepov v zadnjem času postaja

reševanje učnih težav in se na ta način reševanje problemov medvrstniškega nasilja

preloži na starše, ki so žal nemočni. Šole v zadnjih letih skušajo razvijati ustrezno

strategijo za preprečevanje nasilja.

Lahko pridemo do sklepa, da ima šolsko okolje zaradi kompleksnosti medosebnih

interakcij in prostora ter časa, ki omogoča nasilna dejanja, velik pomen za nastanek in

preprečevanje vrstniškega nasilja.


PEF.

8

2.3 Odnos učiteljev in pedagoških delavcev do vrstniškega nasilja

Učitelj naj bi bil nosilec vzgoje in izobraževanja. Pšunder in Dobrnjič (2010)

ugotavljata, da je učitelj človek, ki je za svoje poslanstvo izbral razsvetljevanje otrok in

poučevanje, s čimer naj bi prispeval k osebnostnem razvoju otrok.

Posebej v prvem triletju izobraževanja so učitelji za učence avtoriteta, ki jo

sprejemajo in po kateri se zgledujejo. Nekateri učenci se zgledujejo po učiteljih, zato bi

lahko rekli, da poteka interakcija tudi na nezavedni ravni. Na pedagoško delo učitelja

vsekakor vplivajo tudi njegove osebnostne lastnosti, kot ugotavlja Gogala (2005).

Glede na to je zelo pomembno, kakšen odnos imajo učitelji do vseh oblik nasilja. Lahko

ga le opazujejo, medtem ko si nekateri vzamejo čas in ga skušajo v okviru šolskega

časa reševati.

Raziskava, ki so jo izvedli v Dijaški organizaciji Slovenije (2012), je ugotovila, da

dijaki menijo,da so nasilni tudi učitelji: četrtina jih trdi, da jih učitelji ignorirajo, 6

odstotkov, da jih žalijo, in dvakrat toliko, da jih mučijo z neprimernimi opazkami.

Kaj lahko učitelji naredijo v primeru zaznave nasilja? Ali so dovolj usposobljeni za

reševanje te problematike? Kdo jim lahko pomaga pri reševanju nasilja? To so

vprašanja, ki bi si jih šole morale večkrat zastaviti, saj ni dovolj napisati pravilnik in

določiti poslanstva ter vizije šole. Le-ta mora biti varno okolje za vse otroke, zaradi tega

so učitelji dolžni ukrepati ob zaznavi nasilnih dejanj.

Poleg tega, da so učitelji lahko tudi izvajalci nasilja, so lahko tudi »nemi

opazovalci«. Raziskava v letu 2011, ki je bila izvedena na Gorenjskem kaže, da učitelji

niso najbolj učinkoviti za reševanje nasilja, saj so učenci pri izbiri pomoči v primeru

nasilja pretežno izbrali starše in sošolce (Pajić, 2011).

2.3.1 Preventivna dejavnost šole na področju nasilja

Vsaka šola naj bi skrbela za varnost učencev in spodbujala spoštovanje vseh

subjektov. Določiti mora jasna pričakovanja glede sprejemljivega vedenja in spodbujati

družbeno odgovorno vedenje, ki prispeva k varni šolski skupnosti. Za vzpostavitev

dobre šolske klime je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe in načrtovati dobro strategijo.

Šola mora sprejeti politiko, ki spodbuja varnost in zagotavlja smernice za razvoj varne

šole (Inštitut za varnostno kulturo, n.d.).


PEF.

9

Pri omejevanje varnostnega tveganja v šolskem prostoru ima zelo pomembno

vlogo predvsem naslednje:

prag občutljivosti za nasilne dogodke v šoli;

sistematično vodenje zaznanih nasilnih dogodkov;

kultura vodenja šole;

organizacijska kultura;

klima v šoli;

predpisana pravila;

notranji nadzor (Inštitut za varnostno kulturo, n.d.).

V zadnjem času šole posegajo po metodah, ki so se izkazale za učinkovite pri

reševanju nasilja, kot so učenje nenasilne komunikacije, mediacija, emocionalna

pismenost in empatija. Te veščine je mogoče spreminjati in krepiti, zato so se nekatere

šole usmerile v prav ta vidik preprečevanja nasilja, čeprav je njihov domet omejen, ker

se ne dotika vzrokov nasilja (Mugnaioni Lešnik in sodelavci, 2009).

Torej v šoli ne sme biti samo zakonodaja tista, ki naj bi urejala varnost učencev,

temveč mora šola predvsem slediti svojim vizijam in poslanstvom ter zagotoviti varnost

vseh udeleženih v šolskem procesu.

V boju proti nasilju ni učinkovite rešitve, le vztrajno iskanje strategij za varno šolsko

klimo (Kroflič in dr., 2011). Brečnik (2010) pravi, da bi morala oblikovati šola tako

okolje, ki bi omogočalo uspešno zadovoljevanje telesnih, duševnih in socialnih potreb.

2.3.2 Preventivna dejavnost učiteljev

Skoraj vsi avtorji navajajo (pregled v Pšunder, 2004), da mora preventivno

delovanje pri reševanju nasilja v razredu vključevati tudi učitelje, ki naj bi bili nosilci

vzpostavljanja sproščene in spodbujevalne razredne klime.

Učitelji naj bi spodbujali spoštovanje med učenci, vključenost vseh, poštenost in

pravičnost. V razredu je priporočljivo, da so jasno določena pravila glede

sprejemljivega vedenja, s katerimi se morajo seznaniti vsi otroci in ukrepi v primeru

njihove kršitve. Nikakor za učitelje ne sme biti prioriteta samo izobraževanje, ker so

šole tudi vzgojne institucije, kar pomeni, da morajo vplivati na neprimerno vedenje

(Kroflič, 2004).


PEF.

10

Učitelj naj bi dosledno postavil meje in pravila v razredu, ki morajo biti sistematično

urejena z vso odgovornostjo učitelja (Pšunder in Demčan Dobrnjič, 2010). Tudi

Pšunder (2011) v raziskavi ugotavlja, da na vedenje v razredu vpliva oblikovanje pravil,

ki ne smejo biti vsiljena. Bistvene sestavine preprečevanja varnostnih tveganj v šolah

so v prvi vrsti v odnosih, ki jih učitelji razvijajo in negujejo z učenci/dijaki.

Učitelj mora zatorej vnaprej načrtovati disciplino, ki vključuje skupna dejanja in

popravlja razdiralno asocialno vedenje (Peček, Čuk in Lesar, 2009). Učenci morajo biti

soudeleženi v ustvarjanju pravil, saj če se učenec ne počuti povezanega s pedagoškim

osebjem, potem tudi ni pogovora in ni zaupanja.

Raziskava (Savič, 2014), ki je bila izvedena v okviru diplomske naloge in obsega

vzorec desetih učiteljic različnih šol, je prikazala, da nekaj anketiranih učiteljic vključuje

preventivno dejavnost proti nasilju. Kot preventivno dejavnost navajajo tudi uporabo

socialnih iger in igro vlog. Omenjajo tudi vključevanje staršev, točkovanje ustreznega

vedenja in doslednost pri pravilih. Kot vzgojni ukrep vse učiteljice navajajo

konstruktiven pogovor z učencem.

Na Švedskem so nasilju v šolah namenili veliko časa in izvedli več programov, da

bi ga odpravili. Raziskava Carlssona (1999) je skušala vključiti v redni pouk različne

programe, ki bi pripomogli k odpravljanju nasilja v razredih. Vključene so bile učiteljice,

učenci in starši. Podatke so pridobili z intervjuji z otroki, starimi od 10 do 12 let.

Ugotovili so, da so otroci najbolj navdušeni nad igro vlog, kjer se lahko poistovetijo s

storilcem in žrtvijo. Ugotovili so tudi, da bi morali bolj usposabljati učitelje za soočanje s

tovrstnimi težavami, saj so teoretična izhodišča zgolj podlaga in je njihovo

uresničevanje pogosto kompleksnejše.

Dijaki v srednjih šolah pa ne iščejo več pomoči pri starših in učiteljih, ampak se

branijo verbalno in s fizično silo, kar je pokazala raziskava Dijaške organizacije

Slovenije (2008/2009), v kateri so sodelovali dijaki prvega in tretjega letnika. Pri dijakih

prvega in tretjega letnika je več kot polovica dijakov odgovorila, da se brani verbalno ali

s fizično silo. Zanimiva ugotovitev je bila tudi, da se je veliko dijakov, ko se nasilje

dogaja v razredu, opredelilo za opazovalca,. Pri tej starostni skupini se mladostniki že

skušajo sami dogovoriti in obračunati brez poseganja odraslih oseb. Dejstvo, da je

potrebno okrepiti nadzor tudi med odmori, pa kažejo odgovori o dogajanju nasilja.

Večina dijakov je namreč odgovorila, da se nasilje dogaja pretežno med odmori.

Navajajo tudi, da učitelji zelo redko pomagajo pri nasilju.


PEF.

11

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen raziskovalne naloge in problem

Šolsko okolje ima zaradi kompleksnosti medosebnih interakcij in prostora ter časa,

ki omogočata nasilna dejanja, velik vpliv na nastanek ali pa preprečevanje vrstniškega

nasilja. V okviru diplomske naloge želimo raziskati vlogo učiteljev v vrstniškem nasilju

na razredni stopnji osnovne šole. Zanima nas, kako to vlogo zaznavajo sami in kako jo

doživljajo njihovi učenci.

Cilji diplomske naloge so:

Ugotoviti, kakšno je mnenje učiteljev o njihovem vplivu na vrstniško nasilje.

Ugotoviti, kakšno je mnenje učiteljev o možnostih preprečevanja nasilja.

Ugotoviti, v kolikšni meri se učitelji in učenci zavedajo o prisotnosti nasilja v

razredu.

Ugotoviti, kdo je po mnenju učiteljev in učencev pristojen za reševanje nasilja v

razredu.

Ugotoviti prisotnost nasilja v določenem razredu.

3.2 Raziskovalna vprašanja

V empiričnem delu bomo skušali odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:

Kako pogosto učitelji in učenci zaznavajo različne oblike vrstniškega nasilja v

njihovi šoli?

Koga učenci prosijo za pomoč, ko doživijo nasilje v šoli?

Kako pogosto učenci prosijo za pomoč razrednega učitelja?

Kdo po mnenju učiteljev in učencev vpliva na nasilje v šoli?

3.3 Metodologija

3.3.1 Udeleženci

V raziskavo je bilo vključenih 78 otrok, 39 učencev četrtega razreda in 39 učencev

petega razreda iz osnovne šole na Gorenjskem ter njihovi razredni učitelji. Starost

otrok v četrtem razredu je bila od 9 do 10 let, med njimi je bilo 21 dečkov in 18 deklic,


PEF.

12

sodelujoči učenci petega razreda pa so bili stari od 10 do 11 let, med njimi je bilo 18

dečkov in 21 deklic. Vzorec udeležencev je bil neslučajnostni in priložnostni.

3.3.2 Pripomočki

Kot merski pripomoček smo uporabili dva anketna vprašalnika, ki so ga izpolnili

učitelji in učenci. Anketna vprašalnika sta se v večini vprašanj skladala in sta

spraševala o prisotnosti nasilja v razredu in reševanju le-tega. Vsak od vprašalnikov je

obsegal devet vprašanj, ki so bila večinoma kombinacija odprtega in zaprtega tipa.

3.3.3 Postopek zbiranja podatkov

Zbiranje podatkov je potekalo v drugi polovici meseca maja 2015 po predhodnem

dogovoru in soglasju vodstva šole. Vsi udeleženci so sodelovali prostovoljno. Po

predstavitvi namena raziskave smo učiteljem in učencem razdelili anketne vprašalnike.

Za izpolnjevanje vprašalnika so sodelujoči potrebovali približno pet minut. Učiteljem in

učencem smo pred reševanjem zagotovili anonimnost.

3.3.4 Postopek obdelave podatkov

Pridobljene podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS. Izvedli smo

osnovno opisno statistiko.

3.4 Rezultati in razprava

V nadaljevanju predstavljamo rezultate anketnih vprašalnikov in statistične

obdelave le teh.

3.4.1 Varnost šolskega okolja v osnovni šoli

Zanimalo nas je, kako vidijo šolsko okolje učitelji in učenci. V kolikšni meri

zaznavajo šolsko okolje kot varno in prijetno. V preglednici 1 smo prikazali mnenje

učencev četrtih razredov, v kolikšni meri je šolsko okolje varno in prijetno za učence.

Med četrtošolci jih je 44 % odgovorilo, da je šolsko okolje varno le včasih, za 56 % pa


PEF.

13

je varno pogosto ali vedno. Razredni učiteljici teh dveh razredov sta ocenili, da je

šolsko okolje pogosto varno.

V petih razredih je 43 % otrok odgovorilo, da je šolsko okolje varno le včasih, za 57

% otrok pa je varno pogosto ali vedno. Učiteljici sta v tem primeru odgovorili, da je

šolsko okolje varno vedno. Tu so rezultati podobni kot pri učencih četrtih razredov, saj

zopet opažamo, da so se glasovi razdelili med včasih, pogosto in vedno.

Varnost in prijetno počutje v učnem okolju vplivata na veliko stvari. Pri

spodbudnem učnem okolju so tudi rezultati učencev boljši in prisotno je manj frustracij,

strahu in negativnih čustev. Prisotnost nasilja v šoli vpliva na to, da se učenci ne

počutijo varno in hodijo s strahom in odporom v šolo (Peterson in Skiba, 2001).

Raziskava (Žalar, 2006), ki je bila izvedena v okviru diplomske naloge in obsega

vzorec 536 učencev razredne stopnje, je prikazala da večina učencev meni, da je

varnost na šoli srednja, medtem kot je varnost šolskega okolja 22 % učencev ocenilo

kot visoko, 27 % pa kot nizko.

Preglednica 1: Zaznavanje šolskega okolja kot varnega in prijetnega pri učencih četrtih

in petih razredov.

nikoli redko včasih pogosto vedno skupaj

f 0 0 17 15 7 39

f % 0 0 44 38 18 100

f 0 0 17 12 10 39

f % 0 0 43 31 26 1005. razred

4. razred

3.4.2 Zaznana pogostost vrstniškega nasilja v osnovni šoli

V nadaljevanju so učenci ocenjevali (preglednica 2), ali se vrstniško nasilje v šoli

dogaja in 48 % sodelujočih učencev je odgovorilo, da se dogaja pogosto ali vedno. Ti

odgovori kažejo, da se učenci nasilja dobro zavedajo in ga opažajo ter da se nasilje

očitno dogaja pravzaprav vsakodnevno. Razredni učiteljici četrtih razredov odgovarjata,

da se vrstniško nasilje na šoli dogaja včasih. Med različnimi oblikami nasilja učenci

četrtega razreda razmeroma najpogosteje opažajo telesno nasilje, pri katerem 54 %

otrok odgovarja, da se pojavlja telesno nasilje pogosto oz. vedno. Besedno nasilje se

po mnenju 46 % četrtošolcev dogaja pogosto oz. vedno. Razmeroma redko pa se

pojavlja psihično nasilje v četrtih razredih, saj je le 10 % četrtošolcev navedlo, da se

dogaja pogosto oz. vedno, ostali pa menijo, da se dogaja zgolj včasih. Učiteljici menita,

da se vse oblike nasilja pojavljajo redko oz. včasih. Glede raziskovalnega vprašanja,


PEF.

14

kako pogosto učitelji in učenci zaznavajo različne oblike vrstniškega nasilja v njihovi

šoli, lahko zaključimo, da so sodelujoči učenci četrtih razredov poročali o precej pogosti

prisotnosti različnih vrst nasilja, medtem ko se učitelji slabše zavedajo oz. ga opažajo v

manjši meri.

Do nestrinjanja med učiteljicami in učenci 4. razredov je prišlo tudi glede tega, v

kolikšni meri nasilje v razredu opazijo razredne učiteljice (preglednica 2). Tu so se

odgovori pri učencih razdelili med nikoli, redko in včasih, 38 % četrtošolcev pa je

odgovorilo, da učiteljici opažata nasilje vedno oz. pogosto. Razredni učiteljici sta menili,

da nasilje opazita pogosto. Pri reševanju vrstniškega nasilja, sta učiteljici ravno tako

odgovorili, da vedno pomagata pri nasilju, učenci pa so tudi navedli, da pomagata

pogosto oz. vedno. Ugotovimo lahko, da se učitelj popolnoma ne zaveda prisotnosti

nasilja v razredu, vendar pomaga, ko do tega pride. Sklepamo lahko, da pomaga v

primeru, ko učenci povedo, da je prišlo do nasilja, saj ga sam ne zaznava. Učenci so v

59 % odgovorili, da razredni učitelj pomaga dovolj, da nudi premalo pomoči je

odgovorilo 28 % učencev.

Preglednica 2: Zaznana pogostost vrstniškega nasilja med učenci četrtih razredov.


f 0 3 17 15 4 39

f % 0 8 44 38 10 100

f 0 3 18 12 6 39

f % 0 8 46 31 15 100

f 5 11 19 4 0 39

f % 13 28 49 10 0 100

f 1 6 11 13 8 39

f % 3 15 28 33 21 100

f 8 12 4 10 5 39

f % 21 31 10 25 13 100

f 0 0 11 12 16 39

f % 0 0 28 31 41 100Razredni učitelj pomaga pri reševanju vrsniškega nasilja.

Medvrstniško nasilje se dogaja v šoli.

Besedno nasilje (zmerjanje, kletvice) se dogaja v razredu.

Psihično nasilje se dogaja v razredu.

Telesno nasilje (pretepanje, brcanje) se dogaja v razredu.

Razredni učitelj opaža nasilje.

Preglednica 3 prikazuje odgovore učencev petega razreda o pogostosti nasilja. S

pomočjo prve trditve smo izvedeli, da je 28 % učencev menilo, da se vrstniško nasilje

dogaja vedno oz. pogosto. Skoraj polovica učencev je menila, da se nasilje dogaja

včasih. Razredni učiteljici sta ravno tako odgovorili, da se nasilje dogaja včasih.

Odgovori učencev in učiteljic se torej precej skladajo. Med različnimi oblikami nasilja

sta v petih razredih po ocenah učencev najbolj prevladovala telesno in besedno nasilje.

Tako kot pri četrtih razredih je zopet najmanj psihičnega nasilja. Lahko sklepamo, da

se psihičnega nasilja ne zavedajo v popolnosti, saj ga večkrat ne prepoznajo kot

nasilje. Učiteljici sta navedli, da je najbolj pogosto besedno nasilje. Za telesno in


PEF.

15

psihično nasilje sta odgovorili, da se zgodita redko. Tu vidimo nekaj ujemanj in zopet

odstopanja v zaznavanju različnih oblik nasilja. Glede raziskovalnega vprašanja o

zavedanju učencev o prisotnosti različnih vrst nasilja, lahko zaključimo, da se

sodelujoči učenci zavedajo prisotnosti različnih vrst nasilja, medtem ko se ga učitelji

slabše zavedajo oz. ga opažajo v manjši meri.

V raziskavi Pojavne oblike nasilja (2009), v kateri je sodelovala vsaka deseta šola

v Sloveniji, so ugotovili, da je najbolj pogosta oblika nasilja ravno tako besedno nasilje.

Poleg besednega nasilja se pojavlja tudi psihično nasilje. Učitelji oz. zaposleni na šoli

ravno tako najbolj opažajo besedno nasilje. Dodatna ugotovitev omenjene raziskave je

bila, da pri besednem nasilju ne kaznujejo učenca oz. ne posegajo v tovrstno obliko

nasilja. Tako je postalo besedno nasilje oblika nasilja, ki se dogaja vsakodnevno.

Psihično nasilje učitelji le delno zaznavajo, zato je lahko ta oblika nasilja najbolj

problematična. V primeru, ko pride do usmerjenega trpinčenja posameznega otroka, so

lahko posledice grozljive.

O tem, kako pogosto razredne učiteljice opažajo nasilje v razredu, je 61 % otrok

petega razreda odgovorilo, da nasilje opazijo nikoli, redko ali včasih. Ostali so menili,

da ga zaznajo vedno oz. pogosto. Učiteljici sta odgovorili, da nasilje opazita vedno.

Lahko bi sklepali, da se nekatere nasilne situacije dogajajo, ko učiteljice niso prisotne

in tega ne zaznajo. Učenci so v nadaljevanju navedli, da učiteljici pomagata pri

reševanju vrstniškega nasilja. Tudi učiteljici sta odgovorili, da vedno in priskočita pri

tovrstnih dogodkih. Več kot polovica petošolcev (59 %) je menila, da razredni učitelj

pomaga dovolj, le 18 % jih je menilo, da nudi premalo pomoči. Tudi tega mnenja ne

smemo prezreti, saj lahko sklepamo, da tako mislijo žrtve nasilja.

Preglednica 3: Zaznana pogostost vrstniškega nasilja med učenci petega razreda.


f 0 11 17 9 2 39

f % 0 28 44 23 5 100

f 0 7 18 10 4 39

f % 0 18 46 26 10 100

f 6 16 11 5 1 39

f % 15 41 28 13 3 100

f 2 14 11 11 1 39

f % 5 36 28 28 3 100

f 2 11 11 6 9 39

f % 5 28 28 16 23 100

f 0 4 3 11 21 39

f % 0 10 8 28 54 100Razredni učitelj pomaga pri reševanju vrsniškega nasilja.

Medvrstniško nasilje se dogaja v šoli.

Besedno nasilje (zmerjanje, kletvice) se dogaja v razredu.

Psihično nasilje se dogaja v razredu.

Telesno nasilje (pretepanje, brcanje) se dogaja v razredu.

Razredni učitelj opaža nasilje.


PEF.

16

Pajić (2011) ugotavlja, da 83 % otrok ne prepozna psihičnega nasilja, ko psihično

nasilje preide v telesno nasilje, pa ga učenci prepoznajo. S tem podatkom lahko

povežemo naše ugotovitve o prisotnosti psihičnega nasilja v razredu, saj lahko

sklepamo da učenci psihičnega nasilja ne prepoznajo in so posledično odgovorili, da je

redko prisotno oz. ga nikoli ne zaznavajo.

Dosedanje zbrane raziskave Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (2004), kažejo

da je v Nemčiji najbolj pogosto besedno nasilje in ga je trikrat več kot telesnega nasilja.

Enako ugotavljajo v Španiji, kjer je najpogostejša oblika nasilja besedno nasilje. To

skušajo rešiti z uvedbami različnih programov proti nasilju v šolah.

Na Danskem 11% vseh otrok doživlja nasilje v šoli, 7 % otrok doživlja nasilje vsak

teden skozi celotno šolsko leto. V povprečju doživljata nasilje na vsak razred dva

otroka (DR dk., n.d.). Opazimo lahko torej, da imajo problem z reševanjem in

pojavljanjem nasilja tudi v drugih državah.

3.4.3 Nudenje pomoči pri pojavu vrstniškega nasilja

Zanimalo nas je, kdo učencem nudi največ pomoči, ko pride do nasilja v razredu.

Pri tem vprašanju so učenci lahko obkrožili več odgovorov. Učenci četrtih razredov

(preglednica 4) so v večini navajali, da jim priskočijo na pomoč starši. Skoraj tri četrtine

otrok je odgovorilo, da jim pomagajo razredni učitelji in sošolci, le redko pa so navajali

vodstvo šole. Poleg danih odgovorov so četrtošolci omenjali še starejše brate, prijatelje

in policijo. Sklepamo lahko, da veliko otrok skuša rešiti problem samostojno brez

pomoči učitelja, saj prosijo za pomoč prijatelje in sorodnike. V tem primeru lahko

odgovorimo na raziskovalno vprašanje, da učenci velikokrat prosijo za pomoč razredne

učitelje, bodisi žrtev sama ali opazovalci. Učiteljici sta menili, da so za reševanje nasilja

v šoli pristojni učitelji in svetovalni delavci. Navedli sta tudi, da pri preprečevanju nasilja

lahko pomagajo starši, vrstniki, učitelji in strokovni delavci.

V sodelujočih petih razredih so bili odgovori podobni kot v četrtih razredih.

Največkrat učenci iščejo pomoč pri svojih starših, razrednih učiteljih in sošolcih.

Razmeroma očitna razlika med odgovori četrtošolcev in petošolcev se kaže v

pogostosti pomoči svetovalne službe, saj so učenci petih razredov navajali, da v 41 %

primerov prosijo za pomoč svetovalnega delavca, enako pa je navedlo 25 % učencev

četrtih razredov. Učiteljici navajata, da so pristojni za reševanje nasilja učitelji,

svetovalni delavci in vodstvo šole. Po mnenju učiteljic pa pri preprečevanju nasilja

lahko pomagajo zgolj učitelji in strokovni delavci šole.


PEF.

17

Preglednica 4: Nudenje pomoči v četrtih in petih razredih pri pojavu vrstniškega nasilja.

Frekvence Odstotki Frekvence Odstotki

Razredni učitelj 28 72 28 72

Svetovalni delavec 10 25 16 41

Starši 36 92 30 77

Sošolci 29 74 31 79

Vodstvo šole 1 3 2 5

Drugo 4 10 5 13

Skupaj 39 100 39 100

4. razred 5. razred

Učitelji naj bi pri nasilnih situacijah takoj reagirali ter jih reševali na različne načine.

Pri resnejših sporih je priporočljivo, da vključijo in pokličejo starše nasilneža in žrtve ter

se pogovorijo. Namen takega pogovora je priprava načrta za reševanje nastalega

problema (Olweus, 1995).

Učitelji naj bi prvi zaznali, ali je otrok v vlogi nasilneža, žrtve ali opazovalca, saj

učenci v šoli preživijo večino svojega časa. Potrebno je dobro opazovanje in

preventivno preprečevanje, o nevarnosti vrstniškega nasilja pa naj bi ozaveščali tudi

javno (Polak, Smrtnik in Vošnjak, 2011).

3.4.4 Vzrok nasilja med učenci

V preglednici 5 smo prikazali, katerim glavnim vzrokom učenci pripisujejo

medvrstniško nasilje. Dve tretjini otrok četrtih razredov je menilo, da je to posledica

gledanja nasilnih filmov. V nadaljevanju so tudi dopisali, da učenci skušajo izvajati na

drugih, kar vidijo v filmih. Učenci so napisali tudi predlog, da bi se starši bolj posvečali

temu, kaj gleda njihov otrok. Približno polovica jih vidi težavo pri vzgoji doma, saj otroci

prinesejo vzorec obnašanja od doma ter se doma naučijo reševanja konfliktnih situacij

(Mugnaioni Lešnik in sodelavci, 2009). Učiteljici in kar nekaj učencev je zapisalo, da je

vzrok tudi nasilje doma. Ob anketah smo ugotovili da se nekaj učencev zaveda, da

nekateri sošolci doživljajo nasilje doma. Tega se zaveda tudi učiteljica, ki pa na to

seveda ne more vplivati. Učiteljici sta poleg nasilja doma, navedli tudi igranje video igric

in vpliv vrstnikov, saj se otroci želijo dokazati pred drugimi z nekaterimi dejanji.

V preglednici 5 smo tudi prikazali, čemu so otroci nasilni v šoli z vidika petošolcev.

Največ otrok je menilo, da je vzrok v gledanju nasilnih filmov, ki se vse bolj pogosto

pojavljajo v medijih in so dostopni vsem. Zopet so dali velik poudarek na vzgoji doma,

vplivu sovrstnikov in igranju video igric. V primerjavi s četrtošolci so petošolci v večjem


PEF.

18

številu rekli, da je vzrok nasilja v šoli tudi igranje igric. Veliko jih je pri zadnjem odprtem

vprašanju odgovorilo, da je premalo nadzorovan prosti čas oz. odmori. Tu smo lahko

sklepali, da se verjetno veliko nasilja dogaja med odmori. Nekateri so celo napisali, da

je problem v dokazovanju in omenili revščino kot vzrok nasilja. Nasilneži reveža z

besednim nasiljem izpostavijo pred celim razredom. Tudi učiteljici sta videli vzrok v

vseh naštetih stvareh.

Zanimivo je, da so sodelujoči otroci našli vzroke za medvrstniško nasilje tudi v

tekmovalnih igrah, saj so omenili izpostavljenost sporom v tovrstnih igrah enega proti

drugemu. Pri tovrstnih igrah so videli tudi problem o izbiranju igralcev za ekipi, saj

potem po takih igrah poteka zbadanje na račun nekoga, zaradi kogar so bili mogoče

slabši od drugih. Predlagali so ukinitev teh iger in večje število socialnih iger, ki

spodbujajo sodelovanje in niso tekmovalne.

Na podlagi opisanih rezultatov lahko odgovorimo na raziskovalno vprašanje o

vzrokih nasilja med učenci po mnenju učiteljev in učencev in lahko zaključimo, da

največ učencev vidi vzrok v vzgoji doma, gledanju nasilnih filmov in vplivu vrstnikov.

Tudi učiteljice so v tem primeru bile enakega mnenja.

Preglednica 5: Vzrok nasilnosti učencev z vidika četrtošolcev in petošolcev.

Frekvence Odstotki Frekvence Odstotki

Vzgoja doma 20 51 17 44

Gledanje nasilnih filmov 26 67 24 62

Igranje video igric 8 21 16 41

Vpliv vrstnikov 15 38 16 41

Drugo 9 23 6 16

Skupaj 39 100 39 100

4. razred 5. razred

Raziskava, ki je bila izvedena na Osnovni šoli Šmarje (2009), je vključevala vzorec

83 učencev predmetne stopnje. Po mnenju učencev te šole so ugotovili, da največ

učencev vidi vzrok za medvrstniško nasilje v tem, da nasilneži želijo pritegniti

pozornost. Na ta način se skušajo tudi dokazovati pred svojimi vrstniki.

Mnogi avtorji ugotavljajo, da si otrok v domačem okolju izoblikuje svoj vrednostni

sistem. Ravno tako se doma nauči reševati težave in spoprijemati z njimi. Če otrok živi

ob čustveno hladni mami, ne dobi občutek sprejetosti. Tudi nasilen oče, ki je lahko tudi

alkoholik, vpliva na nasilnost otroka (Pušnik, 1996).


PEF.

19

Mnoge študije v Ameriki (Anderson, 2000) so pokazale, da igranje nasilnih video

igric vpliva na nasilnost otroka v večji meri kot gledanje nasilnih filmov, saj se otrok

identificira z nasilno osebo v igrici. Otrok osebo tudi kasneje posnema. V eni od

raziskav je sodelovalo 227 študentov, ki so poročali o svojih igralnih navadah. Ugotovili

so, da je večina študentov, ki je v preteklosti igrala nasilne video igrice in jih bodisi

igrajo še danes, bolj nasilna in uporablja nasilje za reševanje sporov. Tovrstne video

igrice lahko sprožijo agresivne misli, ki lahko spremljajo otroka dolgoročno.

Ravno tako kot vpliva igranje nasilnih igric na nasilnost otroka, vpliva tudi gledanje

nasilnih filmov. Tudi to so raziskovali v Ameriki (Kunkel, 2007) in potrdili povezanost

med nasilnimi upodobitvami v filmih ter škodljivih učinkih na otroke. Škodljive učinke so

razvrstili v tri kategorije: učenje agresivnega vedenja, zmanjšanje občutljivost za žrtve

nasilja in povečan strah ob misli, da bi bili žrtve nasilja. Dejstvo je, da nasilje v medijih

povečuje nasilje v naši družbi.

3.4.5 Načini učinkovitega preprečevanje nasilja v razredu

Učenci so tudi prosto odgovarjali na vprašanje, kako bi lahko učitelji preprečevali

vrstniško nasilje na šoli. Če povzamemo mnenja četrtošolcev in petošolcev, je tri

četrtine otrok odgovorilo, da bi morali bolj nadzorovati odmore. Tu so predlagali, da bi

bila učiteljica med odmori v razredu in opazovala dogajanje. Nekateri so navedli, da je

potreben video nadzor, saj bodo edino tako videle kaj se dogaja. Pušnik (2008) navaja,

da bi šola morala biti bolj občutljiva za nepregledne hodnike in pomanjkanje nadzora.

Veliko odgovorov učencev, ki so sodelovali v naši raziskavi, omenja bolj stroge kazni,

saj menijo, da so sedanje preveč mile. Velikokrat se zgodi, da učitelji zgolj grozijo in se

nato ne držijo sankcij, ki so jih določili. V nekaterih razredih je po odgovorih sodeč

opazno, da so razredna pravila samo napisana in se jih ne upošteva. Učenci so

predlagali za kazen pri neupoštevanju pravil odstranitev učenca, več domače naloge,

izključitev iz šole, več pogovorov s starši in podobno. V raziskavi avtorjev Krajnčan in

Stenko (2010) se je pokazalo, da učenci poudarjajo učinkovitost kaznovanja z

ocenami, čeprav se učitelji ne poslužujejo tovrstnega kaznovanja.

Zmotno je razmišljanje, da kazen motivira in spodbuja učence k boljšemu vedenju.

Kazen le začasno reši nastali problem in ga postavi v ozadje. Dokler je grožnja prisotna

se kazen obrestuje in izkaže kot dobra rešitev nastalih konfliktov (Skalar, 1978).

Učenci si želijo tudi več pogovorov in več časa namenjenega tematiki nasilja v šoli.

Vidno je, da se tej temi ne posvečajo veliko, saj jih veliko sprva sploh ni poznalo vseh


PEF.

20

oblik nasilja. Nekateri so tudi omenili, da se med seboj slabo poznajo in zato eden

drugega ne morejo razumeti. Ne morejo razumeti izvora obnašanja in početja

določenega otroka. Izredno si želijo več pogovora in razmišljanja v tej smeri.

Učiteljice so pri prostem vprašanju in predlogih za preprečevanje nasilja na šoli

omenile igro vlog, ki pa se je zaradi pomanjkanja časa premalo poslužujejo. Socialne

igre ravno tako pridejo na vrsto redko, saj preprosto ne najdejo časa. Zanimivo je, da

so učiteljice prav tako omenjale doslednost pri kaznih. Dejstvo je, da niso dosledne pri

kaznih, kar so opazili tudi učenci. Zavedale so se tudi potrebnosti dežuranja med

odmori, ki ga je na tej šoli očitno premalo. Primanjkuje jim pogovorov z učenci in s

starši, pri hujših oblikah nasilja pa so predlagale družinsko terapijo. Učenci in učiteljice

so se torej večinoma strinjali pri predlogih za preprečevanje nasilja na šoli.

Učitelj kot posrednik v konfliktnih situacijah, ko opazi izvajanje nasilja, lahko

uporabi alternativni obliki reševanja konflikta, in sicer mediacijo in restitucijo. Učitelj

lahko kot tretja nevtralna oseba pomaga z nasveti, da učenca najdeta mirno pot iz

nastale situacije, skuša doseči opravičilo učencev ali miren pogovor. Učitelj lahko

učencem tudi ponudi možnost popravljanja storjenih napak, povrnitev škode (Prgič,

2010).

»Moderni dobi primerna oblika discipliniranja je, po najinem mnenju, restitucija, saj

se je izkazala za vzgojen način kaznovanja, ki daje kršitelju pravil priložnost, da

prevzeme odgovornost ter napako popravi. « (Krajnčan in Stenko, 2010, str. 155)

Rezultati pričujoče študije so podobni z rezultati danske študije, saj imajo tudi na

Danskem velik problem s pojavitvijo nasilja. Učiteljice se pri pojavitvi nasilja ne znajo

soočiti in ukrepati. Ravno tako imajo problem pri opažanju nasilja v razredu. Ravno to

prikazuje primer Danskega članka (DR dk, 2014), ko je deklica doživljala nasilje in so

reagirali šele na pobudo sošolcev, ko so deklici že grozili z ubojem. Nasilje se je tu

sprevrglo v nekaj, kar bi se lahko rešilo že prej, če bi učitelji zaznali, kaj se dogaja v

njihovem razredu. V tem primeru ni zadostoval niti pogovor z vsemi vpletenimi, zato so

na Danskem začeli sestavljati ekipo strokovnjakov, ki bodo hodili od šole do šole in

usposabljali učitelje. Ustanovili so tudi vrsto seminarjev za starše in učence, da se

nasilje zaustavi.


PEF.

21

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

V tej diplomski nalogi smo ugotovili, da je vrstniško nasilje pogosto prisotno v

šolah, kar potrjujejo tudi raziskave, ki so bile narejene predhodno pri nas in drugje po

svetu (npr. Dekleva, 1996; Bučar Ručman, 2004;Pajić, 2011). Več kot polovica

vprašanih učencev je odgovorila, da je vrstniško nasilje pogosto prisotno. Na podlagi

te informacije lahko zaključimo, da je veliko narejeno na področju ozaveščanja učencev

o tem pojavu, saj se prisotnosti nasilja zavedajo. Tudi različne oblike vrstniškega

nasilja so jim znane ter se jih zavedajo.

Izvedena raziskava je tudi pokazala neskladje med zaznanim nasiljem v razredu s

strani učencev in učiteljev. Lahko sklepamo, da učitelji ne opažajo vsega nasilja v šoli,

možno pa je tudi, da imajo učenci od učiteljev drugačne kriterije za to, da nečemu

rečejo vrstniško nasilje. Ugotovimo lahko, da se večina nasilja dogaja v razredih med

odmorih, ko učitelji niso prisotni. Ugotovili smo, da se največkrat dogajata telesno in

besedno nasilje. To kažejo tudi do sedaj že narejene raziskave (Ministrstvo za šolstvo,

znanost in šport, 2004).

Poleg tega je naša raziskava pokazala, da so učiteljice in učenci vzroke za

vrstniško nasilje najpogosteje pripisovali družinskemu okolju, pa tudi nasilnim video

igricam in želji po dokazovanju pred vrstniki.

Ugotovili smo, da se v primeru doživljanja nasilja, večina učencev obrne po pomoč

k učiteljem in svetovalnim delavcem. Verjetno so tudi učitelji velikokrat uspešni pri

reševanju le-tega, ker če ne bi bili uspešni, se učenci k njim ne bi zatekli po pomoč.

Rezultati torej kažejo, da učitelji v šoli zaznavajo manj nasilja kot učenci, ko pa ga

zaznajo (ali pa so nanj opozorjeni), so pripravljeni pomagati in učenci pomoč najprej

iščejo pri njih. Predvsem pa je veliko raziskovalcev ugotovilo (npr. Grosspietisch,

2009), da če učitelj uspe razviti pozitivno klimo v razredu in se učenci počutijo sprejete

in del socialne skupine, je učni proces boljši in je tudi manj nasilnih dogodkov. Iz tega

lahko zaključimo, da je učitelj s svojo osebnostjo in vedenjem zelo pomemben pri

preventivnem in kurativnem delovanju na področju nasilja.

Kako pomembno je preventivno delovanje na področju nasilja, je razvidno iz

raziskav narejenih na Danskem. Razvili so različne projekte, ki so zelo uspešni (DR

dk,n.d). Glede na rezultate naše raziskave bi lahko rekli, da si učenci in učiteljice v

naših šolah želijo, da bi se več ukvarjali s preprečevanjem nasilja. Lahko bi rekli, da je

tega premalo, ker strnjen učni načrt ne omogoča prostega časa za razvijanje


PEF.

22

preventivnih projektov. Menimo, da bi naš šolski kurikulum lahko vseboval načrt za

preventivno delovanje na področju nasilja. Samo zavedanje o problemu še ne pomeni

rešitve. Zavedati se moramo, da je naša dolžnost poskrbeti, da se učenci počutijo

prijetno in varno v šolskem okolju. Raziskave (npr. Carlsson, 1999; Savić, 2014)

kažejo, da je pri spoprijemanju z nasiljem v šoli bolj kot sankcioniranje pomembna

preventiva. Eden od načinov preprečevanja nasilja v šolah bi bila na primer priprava

jasne strategije, v katero naj bi bili vključeni vsi akterji, vključno s starši. Priporočljivo bi

bilo tudi, da bi vsaka šola opravila raziskavo na tem področju, da bi ugotovila jasno

sliko dejanskega stanja, ker če ne poznamo dogajanja v razredih, težko ukrepamo.

Moramo se truditi, da postane šola institucija, ki jo bodo učenci obiskovali z veseljem in

se v njej počutili prijetno in sprejeto.

To raziskavo bi bilo, da bi dobili večji vpogled v dejansko stanje v slovenskih šolah,

zanimivo razširiti na večje število učencev. S primerjavo več odgovorov učencev bi

lahko naredili bolj podrobne analize in dobili več možnih idej za preprečevanje nasilja v

šolah. S tem bi tudi ozavestili večje število učiteljev o stanju v njihovih razredih in bi jih

tako usmerjali k večjem opazovanju dogajanja v svojem razredu. Tudi z opazovanjem

učencev bi lahko dobili drugačne rezultate kot zgolj z odgovori na ankete.


PEF.

23

5 VIRI IN LITERATURA

Anderson, C. A. in Dill, K. E. (2000). Video Games and Aggressive Thoughts, Feelings,

and Behavior in the Laboratory and in Life. Journal of Personality and Social

Psychology, 78 (4), 772-790.

Berčnik, S. (2009). Vzgojni načrt. Didakta, 129, 13-18.

Carlsson, K. (1999). Violence prevention and conflict resolution. Malmö: School of

Education.

Cvek, M. in Pšunder, M. (2011). Učenci, žrtve medvrstniškega nasilja. Revija za

elementarno izobraževanje, 4, 105-116.

DR dk (2014). Julie blev slået og mobbet i skolen: De voksne gjorde ikke nok.

Pridobljeno 11.6.2015 s http://www.dr.dk/nyheder/indland/2014/03/12/110224.htm.

DR dk. Mobning i tal (n.d.). Pridobljeno 11.6.2015 s

http://www.dr.dk/skole/Klassenstime/Mobning/Mobberne/20100514155607_2.htm.

Društvo za nenasilno komunikacijo (n.d.). O nasilju. Pridobljeno 6.6.2015 s

http://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/kaj-je-nasilje.html).

Družina ena (2012). Nasilja v šolah več ,kot se zdi. Pridobljeno 6.6.2015 s

http://druzina.enaa.com/otroci/Nasilja-v-solah-vec-kot-se-zdi.html.

Fekonja, U. in Kavčič, T. (2004). Čustveni razvoj v srednjem in poznem otroštvu. V L.

Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 428–439).

Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Filipčič, K., Klemenčič, I., Lešnik Mugnaioni, D., Muršič, M. in Pušnik, M. (2012). (O)

krog nasilja v družini in šoli. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v

Ljubljani.

Flannery, D. J., Vazsonyi A. T. in Waldman, I. D. (2007). The Cambridge hand book of

violent behaviour and aggression. Cambridge: Cambridge Univesity Press.


PEF.

24

Gogala, S. (2005). Izbrani spisi. Ljubljana: Društvo 2000.

Gorenak, V. (2009). Ocene in stališča osmošolcev osnovne šole Šmarje pri Jelšah do

pojavnih oblik nasilnega vedenja. Maribor: Fakulteta za varnostne vede Maribor.

Grosspietisch J. (2009). Bewalt in der Schule: Berliner Forum Gewaltpravention

Sondernumer, 1, 7-8.

Habbe, J. (2000). Nasilje in varnost otrok v šolah: nasveti za ravnatelje, učitelje, starše

in vse, ki skrbijo za varnost v osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana: Lisac & Lisac.

Hagen, J. (2009a). Schulsoczialarbeite »Restaschulen«. Sozialmagazin, 7-8, 54-62.

Hagen J. (2009b). Nah am ganz normalen Wahnsinn. Sozialmagazin, 34, 6-10.

Kunkel, D. (2007). The effects of television violence on children. Arizona: University of

Arizona.

Inštitut za varnostno kulturo (n.d.). Nasilje in varnost v šolah. Pridobljeno 6.6.2015 s

http://www.institut-ivk.si/nasilje-in-varnost-v-solah.html.

Kramer, A., Kundija, M., Semič, E., Čuš, A., Velkavrh, T., Pavlin, N. (2008/2009).

Raziskava o nasilju na srednjih šolah. Pridobljeno 4.6.2015 s

http://dos.omnia.si/uploads/dosraziskava-o-nasilju-n.pdf.

Kristančič, A. (2002). Socializacija agresije. Ljubljana: Združenje svetovalnih delavcev

Slovenije.

Kroflič, R., Klarič, T., Štirn, P. in Stolnik, K. (2011). Kazen v šoli?. Ljubljana: Center RS

za poklicno izobraževanje.

Kroflič, R. (2004). Učiteljeva zaveza vzgojnim ciljem javne šole. Sodobna pedagogika,

55 (121),76-88.

Lešnik Mugnaioni, D. (2005). Strategija preprečevanja nasilja. Ljubljana: Šola za

ravnatelje.


PEF.

25

Lešnik Mugnaioni, D. , Koren, D., Logaj, A. in Brejc, M. (2009). Opredelitev,

prepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje. Ljubljana: Narodno univerzitetna

knjižnica.

Lipej, U. in Medevšek, Ž. (2009). Nasilje med mladimi. Celje: Mestna občina Celje.

Medved, J. ( 2007). Nasilje med vrstniki. Otrok in družina, 7, 11-13.

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. (2004). Smernice za analizo in

obravnavo/obvladovanje nasilja v šolskem prostoru. Pridobljeno 6.6.2015 s

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/p

rojekti/Smernice_nasilje.pdf.

Mladi in nasilje v šoli (2006). Zbrani prispevki z okrogle mize (zbornik). Ljubljana:

Zavod Emma.

Olweus, D. (1995). Trpinčenje med učenci. Ljubljana: ZRSŠ.

Pajić, S. (2011). Nasilje v šoli-popolnoma normalna »norost«. Vzgoja in izobraževanje,

3, 43-47.

Pantley, E. (2009). Skrita sporočila. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Peček Čuk, M. in Leser L. (2009). Moč vzgoje: sodobna vprašanja teorije vzgoje.

Ljubljana: Tehnična založba Slovenije.

Pečjak, S. (2014). Medvrstniško nasilje v šoli. Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta.

Peterson, L. R. in Skiba, R. (2001). Creating School Climates That Prevent School

Violence. The clearing house, 74, 155-163.

Polak, A., Smrtnik, H. in Vošnjak, Š. (2011). Doživljanje različnih vlog v situacijah

vrstniškega nasilja. Socialna pedagogika, 3, 212-222.

Pušnik, M. (1996). Trpinčenje med otroki in mladostniki. Ljubljana: ZRSŠ.

Pušnik, M. (2008). Vloga šole pri zmanjševanju nasilja: dnevi psihologov. Bled, ZRSŠ.


PEF.

26

Prgić, J. (2010). Šolska in vrstniška mediacija: Vse, kar morate vedeti o mediaciji v šoli.

Griže: Svetovalno-izobraževalni center MI.

Pšunder, M. (2004). Disciplina v sodobni šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za

šolstvo.

Pšunder, M.(2011). Vedenje razreda.Maribor: Mednarodna založba Oddelka za

slovanske jezike in književnost, Filozofska fakulteta.

Pšunder, M. in Dečman Dobrnjič O. (2010). Alternativni vzgojni ukrepi med teorijo,

zakonodajo in prakso. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Rigby, K. (2008). Children and bullying: how parents and educators can reduce bullying

at school. Oxford: Blackwell.

Savič, N. (2014). Vzgojni ukrepi v očeh učitelja razrednega pouka. Diplomsko delo.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Skalar, V. (1978). Kazen v vzgoji. Ptički brez gnezda, 4 (13).

Sullivan, K. (2011). The anti-bullying handbook. Los Angeles: SAGE.

Smiljanič, V. in Toličič, L. (1979). Otroška psihologija. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zloković, J. in Dečman Dobrnjič, O. (2007). Zaprte oči ne vidijo zla: trpinčenje,

zanemarjanje in spolna zloraba otrok. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za

šolstvo.

Žalar, J. (2006). Obvladovanje nasilja v osnovni šoli. Diplomsko delo. Kranj: Univerza v

Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.


PEF.

27

6 PRILOGE

MEDVRSTNIŠKO NASILJE

ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UČENCE

Sem Anaela Pajić, študentka Pedagoške fakultete v Kopru, smer razredni pouk. Za svojo diplomsko nalogo raziskujem nasilje v posameznih razredih. Nasilje je, ko ti nekdo govori

neprijetne stvari, te zafrkava, udari, vzame tvojo stvar, te izloči iz skupine …

Tvoje sodelovanje v anketi bo prispevalo h kakovosti rezultatov, zato te vljudno prosim, da

na anketo odgovoriš v celoti. Anonimnost je zagotovljena, zato se na anketni vprašalnik ne podpisuješ.

Za tvoje sodelovanje se ti iskreno zahvaljujem.

1. Starost ____ let.

2. Spol (obkroži): a) Moški b) Ženski

3. Kateri razred obiskuješ (obkroži)?

a) Četrti b) Peti

4. Za vsako od spodnjih trditev označi, kako pogosto ti opažaš navedene stvari, tako da

obkrožiš ustrezno številko v vsaki vrstici.

Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno

Šolsko okolje je varno in prijetno za

učence. 1 2 3 4 5

Medvrstniško nasilje se dogaja v šoli. 1 2 3 4 5

Besedno nasilje (zmerjanje, kletvice) se

dogaja v razredu. 1 2 3 4 5

Psihično nasilje (npr., da učenci izločijo učenca iz svoje skupine) se dogaja v razredu.

1 2 3 4 5

Telesno nasilje (pretepanje, brcanje) se


Razredni učitelj opaža nasilje. 1 2 3 4 5

Razredni učitelj pomaga pri reševanju vrsniškega nasilja.

1 2 3 4 5


PEF.

28

5. Pri reševanju medvrstniškega nasilja mi pomaga (lahko obkrožiš več odgovorov):

a) Razredni učitelj

b) Svetovalni delavec

c) Starši

d) Sošolci

e) Vodstvo šole

f) Drugo (napiši, kdo): ______________________

6. Ali meniš, da so otroci v šoli nasilni zaradi (lahko obkrožiš več odgovorov):

a) Vzgoje doma

b) Gledanja nasilnih filmov

c) Igranja video igric

d) Vpliva vrstnikov

e) Drugega (napiši, zaradi česa): ______________________________

7. Ali meniš, da bi morali razredni učitelji pomagati pri preprečevanju nasilja?

a) da

b) ne

8. Koliko razredni učitelji pomagajo pri preprečevanju vrstniškega nasilja?

a) premalo

b) dovolj

c) veliko

9. Napiši, kako ti misliš, da bi lahko učinkovito preprečevali vrstniško nasilje v vašem razredu in

šoli?

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________


PEF.

29

MEDVRSTNIŠKO NASILJE

ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UČITELJE

Sem Anaela Pajić, študentka Pedagoške fakultete v Kopru, smer razredni pouk. Za svojo diplomsko nalogo raziskujem nasilje v posameznih razredih. Vaše sodelovanje v anketi bo prispevalo h kakovosti in objektivnosti rezultatov, zato vas vljudno prosimo, da na anketo

odgovorite v celoti. Anonimnost je zagotovljena, podatki, ki jih bomo dobili z raziskavo, bodo

uporabljeni izključno v raziskovalne namene. Prosimo vas, da odgovarjate zbrano in upoštevate navodila, ki so napisana pri vprašanjih.

Za vaše sodelovanje se vam iskreno zahvaljujem.

1. Spol

a) Moški

b) Ženski

2. Kateri razred poučujete?

a) Peti

b) Četrti

3. Ocenite spodaj navedene trditve in obkrožite.

Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno

Šolsko okolje je varno in prijetno za učence.

1 2 3 4 5

Medvrstniško nasilje se dogaja v šoli. 1 2 3 4 5

Besedno nasilje (zmerjanje, kletvice) se


Psihično nasilje (osama sošolca) se dogaja v razredu.

1 2 3 4 5

Telesno nasilje (pretepanje, brcanje) se


Vrstniško nasilje v razredu opazim. 1 2 3 4 5

Pri reševanju vrstniškega nasilja pomagam.

1 2 3 4 5


PEF.

30

4. Za reševanje nasilja v šoli in razredu so pristojni (obkrožite lahko več

odgovorov):

a) učitelji

b) svetovalni delavci

c) vodstvo šole

d) Starši

e) drugi (napišite):________________________________

5. Menim, da so otroci v šoli nasilni zaradi (lahko obkrožite več odgovorov):

a) vzgoja

b) vrstniki

c) gledanje nasilnih filmov

d) igranje nasilnih video igric

e) drugo (napišite): ________________________________

6. Pri preprečevanju nasilja lahko pomagajo (lahko obkrožite več odgovorov):

a) vrstniki

b) učitelji

c) strokovni delavci šole

d) Starši

e) drugi (napišite):_________________________________

7. Prosim, če lahko napišete, kako po vašem mnenju lahko učitelji preprečujejo

vrstniško nasilje v razredu in šoli.

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

Documents

Pajić Anaela 16 07 - upr · 2015-12-18 · po mnenju učiteljev in učencev vpliva na nasilje v šoli. V raziskavo smo vključili 39 učencev četrtih razredov, 39 učencev petih