1

glasilo skupine Hidria IMP KlimaSkupina Hidria IMP Klima

info hidria-imp-klima.siwww.hidria-imp-klima.si]@Maj

2007

2

2

PARTNERinformativni časopis

IzdajateljHidria IMP Klima d.o.o. Godovič 1505275 Godovičtel.: 05 374 30 00fax: 05 374 30 83

UrednicaMajda Flander

NaslovnicaSmart Črniče, foto Jože Hanc

Oblikovanje in tiskGaya Cerkno

Naklada1.500 izvodovLetnik VIII, št. 2/2007maj 2007

Glasilo je objavljeno tudi na naših spletnih straneh: http://www.hidria-imp-klima.si/glasiloPartner.asp

Kaj pravzaprav je ustvarjalno oziroma kreativno mi{ljenje? Najbolj splo{na opredelitev bi lahko bila, da je to proces odkrivanja novih idej, zamisli in re{itev oziroma uporaba `e znanih zamisli in re{itev na novih podro~jih.

reativnost je torej posebna sposob-nost, s katero se lahko izognemo tradicionalnim potem oz. sposobnost opustitve utečenega. Na kreativnost lahko gledamo na dva načina. Prvi

način je gledanje na ustvarjalnost kot na dihanje – to pomeni, da nam ni treba zavestno narediti prav ničesar, saj je ves ta proces “naraven” in se zgodi sam od sebe, naključno. Drugi pristop, ki bi moral biti prevladujoč, pa je v tem, da na ustvarjalnost gledamo kot na veščino, na primer kot na vožnjo avta, ki se jo je treba učiti in jo vaditi.

Ustvarjalnost nima neposredne povezave s tako imenovanim inteligenčnim kvocientom, katerega merjenje še zdaleč ne pokaže vseh človekovih sposobnosti. Nekateri pravijo, da se kar 90 do 95 odstotkov problemov lotevamo z uporabo logike in analitičnih metod in le pet do deset odstotkov s pomočjo ustvarjalnosti. Pogosto nam izobraževalni sistem privzgoji “okvire”, znotraj katerih naj bi razmišljali, in zato težko pridemo do ugotovitve, da je lahko nekaj (na primer rešitev poslovnega pro-blema) tudi zunaj teh okvirov.

Naše mišljenje je večinoma naravnano tako, da išče v omenjenih okvirih in ne poskuša iskati tudi zunaj njih. Na srečo pa je vendarle precej ljudi, ki se ne pustijo ujeti v to zanko – znan je primer nadarjenega matematika Gaussa, ki je na preprost način pokvaril veselje učitelju matematike, ki je nameraval uživati mirne trenutke, medtem ko naj bi učenci dolgotrajno seštevali vsa števila od 1 do 100 (Gauss je hitro in preprosto rešil problem s seštevkom po sistemu 50-krat enaka vsota prvega in zadnjega preostalega števila, kar skupaj znese 5050). Logično in ustvarjalno mišljenje nekateri primerjajo z iskanjem nafte – “logični” človek bi vztrajno kopal isto luknjo čedalje globlje, “ustvar-jalni” pa bi izkopal nove luknje na drugih krajih.

Raziskave dajejo čedalje večji poudarek spretno-stim na dokaj težko določljivem področju ustvarjal-nosti in intuicije; tu se skrivajo glavne konkurenč-ne prednosti. Vrsta vodilnih ljudi najuspešnejših svetovnih podjetij odkrito priznava, da zelo pogosto sprejemajo odločitve, ki jih praktično ne morejo “razumsko” utemeljiti – in na koncu se v večini primerov izkaže, da so imeli prav.

Tehnike O tehnikah ustvarjalnega mišljenja je napisane

kar nekaj literature. Danes poznamo več kot 50 takih metod. Deloma se osredotočajo na določen vidik, na primer na zmožnost asociacije, na inte-rakcijo v skupini, na “izpad” iz ustaljenega toka razmišljanja ipd. Najbolj znana in uporabljana meto-da je klasični brainstorming ter številne druge bolj analitične metode (analiza atributov, tehnika kaj-če, lateralno mišljenje …).

Razmi{ljate ustvarjalno?

UvodnikMAJDA FLANDER, vodja tr`enja

Vprašajte se: zakaj?Pogosto vrata ustvarjalnosti odpira preprosto

vprašanje “zakaj?” Zakaj se v industriji – predvsem v starejših – nekatere stvari delajo tako, kot se delajo, in ne drugače. Nešteto odličnih idej je pri-šlo na dan s pomočjo takega razmišljanja. V Toyo-ti se je šef vprašal, zakaj pravzaprav morajo imeti zaloge – in iz tega se je razvila svetovno znana zasnova just-in-time. Izdelovalec fotoaparatov se je vprašal, zakaj bi sploh morala biti bliskovica v skladu z dotedanjo prakso ločena od fotoaparata – in je doživel izjemen uspeh z vgrajeno bliskovico. Prodajni zastopniki prodajalca blaga za široko porabo so večino telefonskih klicev opravili, tako kot tudi drugi v tej industriji, med 15. in 18. uro. Po vprašanju, zakaj in kratki raziskavi trga so ugotovili, da je takrat uspešnost klicev najmanjša, zato so uvedli telefoniranje predvsem zunaj tega časa in posledično dosegli bistveno večje uspehe. Velika mera ustvarjalnosti je bila potrebna tudi za domislico o odprtju (zelo dobičkonosnega) frizer-skega salona za pse. Morda se bo katera od bank spomnila, da bi bilo dobro prilagoditi delovni čas sodobnemu delavniku zaposlenim.

Videti problem pomeni že polovico rešitve. Pri-ložnosti za novosti so na področjih, kjer se pojavlja rutinerstvo, ponavljajoče operacije, slaba volja, ozka grla itd. Vir idej so lahko naša lastna razmi-šljanja ali pa zunanji viri: strokovna srečanja, kupci, dobavitelji, strokovna literatura, internet in podobno.

Od ideje do inovacijeVendar pa smo s keativnim razmišljanjem, s čimer

ustvarimo veliko idej, šele na začetku. Kreativne zamisli je potrebno oceniti, preveriti z vseh po-membnih zornih kotov in ovrednotiti. Ideja, za katero se oceni, da ima potencial za realizacijo, se imenuje invencija. Invencija lahko preraste v ino-vacijo, če so izpolnjeni pogoji: uporabnost, dono-snost in koristnost. Ustvarimo lahko inovativen proizvod, storitev ali inovativni poslovni model. Zlasti inovativni poslovni modeli prinesejo največjo dodano vrednost (na primer Easy Jet, Zara, Ikea, Swatch ...). Inovativni pa niso le izdelki in storitve, temveč so lahko (in bi morali biti) prav vsi elemen-ti poslovanja: nabavni in prodajni kanali, proizvo-dnja, nabava, distribucija, dizajn, organizacija, promocija, itd. itd..

Za konec pa še misel Chaarlesa Ketteringa, nosilca več kot 300 patentov, izumitelja svečke za vžig avto-mobila (leta 1911): »Nikoli se ne boš brcnil v palec na nogi, če boš stal pri miru. Hitreje greš, večja je verjetnost, da se boš ranil. Toda hkrati je tudi večja verjetnost, da boš kam prišel.«

Bodite oziroma postanite ustvarjalni tudi vi.

K

3

Referen~ni objekti Tekst: Majda Flander, vodja tr`enja

Kon~ani in v gradnjiREFEREN^NI OBJEKTI V SLOVENIJI

zadnjem obdobju smo dobavili opremo za več velikih objektov:Krka (Notol III, Am-pule, centralna teh-

talnica, OPRE, Kilolab)Novi objekti Krke, tako v Slove-

niji kot tudi v tujini, so opremljeni z enotami za absolutno filtracijo,

Klimatizacija prostorov v farmaciji je za-htevna, saj je potrebno zagotoviti pogoje najvi{je ~istosti zraka.

Qlandija Maribor

Tehnolo{ki park Brdo: V prvi etapi se gradi sedem objektov ( 34.000 m2 bruto eta`nih povr{in). Vselitev v poslovne ob-jekte je na~rtovana do konca leta 2007.

V raz{irjenem Europarku bo 120 pro-dajaln in lokalov. Dokon~na otvoritev raz{irjenega Europarka se predvideva v avgustu 2007.

Grand Hotel Primus 4* na Ptuju bo odprt predvidoma v septembru 2007. Na voljo bo 250 le`i{~, 500 m2 vodnih povr{in, svet savn 400 m2, 700 m2 sodobnega wellness centra ter konferen~na dvorana s 150 sede`i. Bruto povr{ina hotela je 16.000 m2 oz. 12.000 m2 neto.

Gradnja igralni{ko-zabavi{~nega centra Park se nadaljuje. Slavnostno odprtje novega Parka se na~rtuje v septembru 2007.

Klimatiziramo tudi industrijske oz. proizvodne objekte:

Elvez Višnja Gora (proizvodnja kabelskih snopov in kabelske kon-fekcije za avtomobilsko industrijo in industrijo bele tehnike).

Dobavili smo 4 klimatske napra-ve in hladilni agregat.

Domel Železniki (proizvodno skla-diščni objekt površine 4500 m2) ter Niko Železniki

Dobavili smo klimatske naprave in hladilne agregate.

Pediatri~na klinika Ljubljana

17.500 m2 prodajnih površin), do konca leta 2007 pa naj bi ga zgra-dili še v Novi Gorici in Kranju.

Dobavljamo opremo tudi za nasle-dnje objekte v gradnji:Tehnološki park Brdo, Ljubljana I. faza

Dobavljamo: dimne in požarne lopute, elektronske regulatorje pre-toka, distributivne elemente.

Europark Maribor, II. fazaDobavljamo: distributivne ele-

mente, požarne lopute, ventilator-ske konvektorje.

Grand Hotel Primus, Terme PtujDobavljamo: dušilnike zvoka,

požarne lopute, distributivne ele-mente, ventilatorske konvektorje.

IZC park Nova Gorica, II. fazaDobavljamo: klimatske naprave,

distributivne elemente, požarne lopute, ventilatorske konvektorje.

Nova pediatrična klinika LjubljanaDobavili smo 25 klimatskih na-

prav in celo paleto distributivnih elementov, požarnih loput in dru-ge opreme.

klimatskimi napravami, regulatorji pretoka, zrakotesnimi loputami, ventilatorskimi konvektorji in dru-go prezračevalno opremo.

Nakupovalni center Qlandija Ma-ribor

Dobavili smo celotno paleto di-stributivnih elementov.

Prvi megacenter Qulandija je bil odprt v septembru 2006 na Ptuju, drugi v Mariboru (32 lokalov na

V

4

U^INKOVIT DIFUZOR ATRAKTIVNEGA DIZAJNA

Na podlagi pozitivnih izkušenj projektantov in uporabnikov pro-storov, kjer so nameščene naše stropne ventilatorske enote Clim-my Comfort z vpihovalnimi šoba-mi, smo se odločili, da trgu ponu-dimo tudi šobne difuzorje ŠD.

V praksi se kljub visoko kakovo-stnim izdelkom za prezračevanje in premišljeni namestitvi prezra-čevalnih enot s strani projektantov dogaja, da se ne doseže želenega ugodja za vse uporabnike v prosto-ru. Nekaterim ljudem je ob istih projektiranih pogojih pretoplo, dru-gim prehladno, nekateri pa so lahko veliko bolj občutljivi za hi-trost zraka v bivalni coni, kar je zlasti moteče in zdravju škodljivo pri hlajenju. Z difuzorjem ŠD in s posamičnimi nastavljivimi šobami pa je omogočeno individualno na-stavljanje smeri vpiha zraka, kar povečuje ugodje v prostoru za vsa-kega posameznika.

PrednostiPritrditev šobe omogoča, da se

jo lahko ročno zavrti za 360° oko-li njene lastne osi, ki je pravokotna na ravnino njene namestitve. Tako se lahko z nastavitvijo večjega šte-

vila šob nastavi različne načine vpiha vtočnega zraka, s čimer se lahko dosega izrazit stropni efekt pri hlajenju kot tudi učinkovit ver-tikalni curek in s tem večje dome-tne razdalje toplega vtočnega zraka pri gretju. Pri šobnih difuzorjih ŠD-K in ŠD-R si lahko vsak upo-rabnik prostora individualno na-stavi smer vpiha, tako da si zago-tovi ustrezno ugodje, pri tem pa ne vpliva negativno na ugodje dru-gih uporabnikov.

Šobni difuzorji ŠD-K in ŠD-R so namenjeni prezračevanju prosto-rov, kjer se poleg toplotnega ugod-ja zahteva tudi nizko šumnost, saj še pri velikih pretokih zraka gene-rirajo nizke emisije hrupa. Veliko število šob in njihova aerodinamič-na oblika tudi zagotavljata, da se na maskah dufuzorja dosegajo majhni padci statičnega tlaka.

Nenazadnje se šobni difuzor odlikuje s svojim lepim dizajnom, ki dodatno popestri videz prosto-ra.

Informativni list z več podatki lahko dobite na spletnem portalu za partnerje http://partnerji.imp-klima.si v rubriki Novi produkti.

Novi tipi difuzorjev

Tekst: Samo Venko, u.d.i.s., vodja projektov, Hidria In{titut Klima

Novosti[OBNI DIFUZORJI - [D LINIJSKI DIFUZORJI

program klimaK

Izvedba [D-K: kvadratna maska, kvadratna razporeditev {ob

Izvedba [D-R: kvadratna maska, okrogla razporeditev {ob

LINIJSKI DIFUZORJI ZA VGRADNJO V SUHOMON-TA@NE STENE

Z razvojem novih gradbenih materialov in tehnologij se spre-minjajo tudi trendi v gradbeništvu, kjer se pri novogradnjah in adap-tacijah vedno bolj uporablja suho-montažne mavčno-kartonske stene namesto klasično zidanih. V ta namen smo razvili družino sten-skih linijskih difuzorjev LD-13-S in LD-14-S za dovod oziroma od-vod zraka iz prostorov. Stenski linijski difuzorji se poleg že uve-ljavljenih lastnosti LD-13 in LD-14 odlikujejo s tanko in učinkovito komoro, ki se jo zaradi dobro premišljenih rešitev enostavno vgrajuje v suhomontažne mavčno-kartonske stene, katerih minimal-na debelina lahko znaša samo 100 mm. Komora se lahko vgradi tudi v klasično zidane stene, pri tem pa odsvetujemo uporabo razteglji-vih montažnih poliuretanskih pen, ker s svojo raztegljivostjo trajno poškodujejo ohišje komore. Komo-ra je oblikovana na način, da omogoča dovod zraka v komoro

nad spuščenim stropom

pro-stora, ki ga

prezračujemo ali nad prostorom na nasprotni strani pregradne stene. Ker prihaja pri vtoku zraka v komoro do genera-cije hrupa, smo njene notranje stene obložili z zvočno absorbcij-skim materialom, ki istočasno preprečuje širjenje emisij hrupa v bivalne prostore in odpravlja ne-varnost kondenzacije.

PrednostiNovi LD-13-S in LD-14-S prina-

šajo prednosti projektantom, saj omogočajo izrabo suhomontažnih predelnih sten za namestitev pre-zračevalnih elementov, kar je bilo do sedaj težje izvedljivo. Dobre lastnosti novih izdelkov pa bodo pri svojem delu hitro spoznali tudi montažerji prezračevalne opreme, saj bodo komore brez težav pritrjevali na profile mavčno-kartonskih sten. Največjo prednost pa bodo zagotovo občutili uporab-niki, saj novi LD-13-S in LD-14-S omogočajo optimatizacijo prezra-čevanja tudi v prostorih, ki so de-loma ali v celoti narejeni iz mavč-no-kartonskih sten.

5

NovostiNOVA DRU@INA ALUMINIJASTIH RE[ETK,NOV, ATRAKTIVEN IZGLED VPIHOVALNIH [OBPROIZVODNJA KANALSKIH VENTILATORJEV V IDRIJI

DOBAVLJIVA JE NOVA DRU@INA ALUMINIJASTIH RE[ETK

V lanskem letu smo razvili novo družino jeklenih rešetk, sedaj pa smo posodobili tudi družino alu-minijastih prezračevalnih rešetk, ki po novem obsega:• enoredne rešetke: AR-13 (vodo-

ravne lamele, prej AR-1) in AR- 14 (vodoravne lamele, prej AR-2) in

• dvoredne rešetke: AR-17 (prvavrsta vodoravne lamele, druga vrsta navpične lamele) in AR-18 (prva vrsta navpične lamele in druga vrsta vodoravne lamele).

Prednosti novih rešetk:• številne konstrukcijske posodo- bitve,• sodobnejši izgled (nov profil),• dodatno proizvajamo dvoredne

rešetke AR-17 in AR-18. Z uva-janjem dvorednih aluminijastih rešetk odpade potreba po nastav-nem delu,

• možnost vgradnje z vzmetjo (oznaka 3),• dodatne standardne dimenzije:

tri dodatne dolžine (B) 725, 925 in 1125 mm ter ena dodatna višina (H) 175 mm,

• dodaten spekter “okroglih” merin sicer: B = 150, 200 ... s kora-kom po 50 mm do B = 500 mm in H = 100, 150 ... s korakom po 50 mm do H = 1200 mm. Nove rešetke so dobavljive od

aprila letos in bodo postopoma nadomestile rešetke tipa AR-1 in AR-2. Tehnični list za AR rešetke je dosegljiv na spletnem portalu za partnerje http://partnerji.imp-klima.si v rubriki Novi produkti.

V pripravi pa je tudi nov tehnič-ni zvezek za rešetke, v katerega so vključeni vsi novi tipi JR in AR rešetk ter dodane izvedbe s termo-statsko regulacijo.

AR-13

AR-17

TUDI IZGLED JE POMEMBEN

Nudimo nov tip površinske ob-delave vpihovalnih šob. Alumini-jasta površina je polirana in laki-rana z brezbarvnim lakom. S tem dobimo zelo zanimiv izgled, ki spominja na kromiran material.

Vabimo vas, da nas kontaktirate za ponudbo.

Eloksirana v naravni barvi aluminija, po-lirana-lakirana, barvana v RAL 9010Polirana-lakirana povr{inska obdelava

NOVA PROIZVODNA LINIJA ZA KANALSKE VENTILATORJE

S 1. marcem se je na proizvodni lokaciji Idrija pričela proizvodnja pravokotnih kanalskih ventilatorjev IRB in IRBS. Enoti, ki sta bili razvi-ti v razvojnem oddelku programa Ventilatorji na Hidria Inštitutu Klima, sta v svojem razredu karakteristično med najmočnejšimi med svojimi konkurenti in dosegata največje iz-koristke delovanja. Proizvodnja pro-dukta je zasnovana na podlagi prin-cipa »vsi polizdelki na zalogo«. Trg kanalskih ventilatorjev namreč zah-teva izrazito kratke roke dobave ozi-roma prodajo iz zaloge skladišča.

program ventilatorjiV

Pokli~ite prodajno slu`bo za teh-ni~ni katalog. Pdf katalog dobite tudi na na{ih spletnih straneh, kjer najdete tudi navodila za uporabo ter izjavo o skladnosti.

Proizvodnja kanalskih ventilatorjev v Idriji

Kanalski ventilatorjiTekst: mag. Boris Gantar, vodja programov Ventilatorji in Absolutna filtracija, Hidria In{titut Klima

AR-14

AR-18

Tip IRBS (z zvo~no izoliranim ohi{jem)Tip IRB

6

PAKETNI HLADILNI AGREGAT MULTIPOWER

V klimatizaciji je hlajenje pro-storskega zraka za ugodno počutje v poletnih mesecih že dolgo znana in priljubljena praksa za dvig ka-kovosti življenja. Tudi dva principa hlajenja sta poznana – hlajenje z direktno ekspanzijo hladilnega sredstva v lamelnem uparjalniku ali pa hlajenje z vodo prek lamel-nega hladilnika zraka. Omenjeno hladno vodo pripravljamo v hla-dilniku tekočin, ki deluje na prin-cipu kompresorskega hladilnega kroga.

Omejimo se na kompresorske hladilne agregate, kjer smo pripra-vili novost, paketni hladilni agre-gat Multi Power, s katero največ pridobi uporabnik.

V preteklih letih se je branža skristalizirala na dve bazni smer-nici:• airconditioning hlajenje,• procesno hlajenje.

Airconditioning hlajenje je na-menjeno dvigu kakovosti bivanja v prostorih, potrebno pa je 4 do 6 ur dnevno v poletnih mesecih. Ugotovimo torej, da je število de-lovnih ur naprave v eni hladilni sezoni relativno majhno, po drugi strani pa je bila do sedaj konstruk-cija hladilnikov tekočin bolj ali manj enaka za obe aplikaciji. Vse to se je odražalo v visokih stroških pridobivanja hladilne energije, ki se je odražala v visokih računih za električno energijo.

Polhermetični vijačni kompre-sorji, največkrat zastopani v razre-du velikih hladilnih agregatov nad 200 kW, imajo ob vseh svojih pozitivnih lastnostih to značilnost, da kapaciteto hlajenja zmanjšujejo s spremembo točke vbrizga hladil-nega medija v vijak. Hladilno moč je na ta način mogoče zmanjšati tudi do 25 % nominalne hladilne moči. Ob tem poraba elektrike za vrtenje vijaka pade na minimalno 80-85 %. To pomeni, da nam COP (brezdimenzijsko hladilno število, ki pove, koliko kW hladilne moči

pridobimo na kW vložene električ-ne energije), podan za nominalno hladilno moč, drastično pade. V bistvu za relativno majhen hladil-ni učinek (če so potrebe takšne, kot so bile zadnje poletje) porabi-mo praktično enako vsoto denarja, kot če bi se soočali z izjemno vročim poletjem.

Princip delovanja in prednosti

hladilnega agregata Multi PowerIdeja agregata MultiPower je v

večjem številu manjših spiralnih kompresorjev, ki jih kaskadno vežemo v posamezni hladilni krog (sicer ima MultiPower razpon hla-dilne moči od 190 do 530 kW in 2 hladilna kroga). Zaporedno ve-žemo do 6 spiralnih kompresorjev v posamezni hladilni krog. Ti se stopenjsko vklapljajo po potrebi, nepotrebni pa v tem času stojijo, vzporedno z mirovanjem posame-znega kompresorja pa tudi ni od-jema električne energije. Vse skupaj se odraža v tudi do 9-krat manjši

Energetsko var~niTekst: Uro{ Gro{elj, u.d.i.s., vodja programa hladilna tehnika, IMP Kllimat

NovostiHLADILNI AGREGAT MULTIPOWER

program hladilna tehnikaH

REFERENCA: Poslovni center na Rudniku v Ljubljani, ki ga sestavljajo pisarni{ki in trgovski prostori ter restavracija.

Vgrajen je hladilni agregat MultiPower KVA 212, ki ima integrirano obto~no ~rpalko za distribucijo hladne vode po celotnem objektu. Po enem letu je odziv investitorja zelo dober, stro{ki obratovanja naprave so bistveno ni`ji, izkazalo pa se je tudi, da agregat prakti~no nikoli ne deluje s 100 % obremenitvijo. Investitor je zelo zadovoljen, ker se mu zaloga hladilne mo~i ne pozna na ra~unu za elektriko, obenem pa ga ne skrbi morebitno saharsko poletje.

Multipower, KVA 666

Katalog hladilni agregati je v pripravi za tisk in bo na razpolago konec maja. Pdf kataloga lahko dobite na spletnih straneh www.imp-klimat.si

porabi električne energije v pri-merjavi z agregatom z vijačnimi kompresorji (pri najmanjši obre-menitvi agregata). Za enakomerno uporabo vseh kompresorjev in vse ostale regulacijske detajle poskrbi namensko razvit in napreden mi-kroprocesor.

Dodatna prednost agregata MultiPower je tudi velika parcela-cija hladilnih stopenj, zaradi česar se bistveno zmanjša potrebna ko-ličina hladilne vode v sistemu za-radi potrebne inercije delovanja. To pomeni, da MultiPower dejan-sko ne potrebuje rezervoarja hla-dne vode (manjše dimenzije na-prave, nižja investicijska cena), obenem pa je količina protizmrzo-valnega sredstva v sistemu bistve-no manjša (nižja investicijska ce-na).

MultiPower je posebej primeren za trgovske, pisarniške in turistič-ne objekte (hotele), torej povsod

IZVEDBE:KVA hlajenje vode KVA/SSL super tiha izvedbaKVA/WP reverzibilna toplot- na ~rpalka KVA/WP/SSL reverzibilna toplot- na ~rpalka super tihe izvedbe

DODATNA OPREMATovarni{ko vgrajena: termo-ma-gnetna stikala, protihrupna izolaci-ja, kontrola kondenzacije do 0 °C, kontrola kondenzacije do -20 °C, desuperheater (rekuperator za pripravo sanitarne vode do 25 % kondenzacijske toplote), 100 % rekuperacija, obto~na ~rpalka, dvojna obto~na ~rpalka.

Posebej dobavljena dodatna oprema: manometri visokega in nizkega tlaka, daljinski tablo, vme-snik RS485, za{~itna mre`a kon-denzatorja, antivibracijske podlo-ge.

tam, kjer hladimo zaradi ugodja.Informacije in prodaja: Jernej

Rode, tel.: 01/ 3005 267, jernej.rode @imp-klimat.si

7

NovostiCLIMAFRIEND

redstavljamo novo inovativno rešitev s področja komfortne klimatizacije vaših poslovnih prostorov

ali stanovanjskih prostorov. Gre za paket generatorja hladne / tople vode s pripadajočimi odjemnimi elementi in nadzornim sistemom.

Priprava hladilnega / ogreval-nega medija: toplotna črpalka zrak/voda z integriranim rezervo-arjem in obtočno črpalko ter mi-kroprocesorsko regulacijo za po-polnoma avtomatsko delovanje. Kompresorski električni agregat z reverzibilnim hladilnim procesom pripravlja hladno vodo (režima 7/12°C) v poletnem času ali toplo

Komfortna klima v službi in doma

P

Tekst: Uro{ Gro{elj, u.d.i.s., vodja programa hladilna tehnika, IMP Kllimat

vodo (režima 45/40°C) v zimskem času. Medij preko izoliranega ce-vovoda prenaša hlad / toploto do odjemnikov.

Odjemni elementi: to so venti-latorski in talni konvektorji v vseh izvedbah: stenski, stropni, kasetni, v spuščenem stropu, v dvignjenih tleh, talni … Dimenzioniranje in postavitev konvektorjev sta odvisna od individualne prostorske situa-cije, s čimer dosežemo maksimalni učinek.

Nadzorni sistem: za uporabniko-vo popolno udobje so vsi elemen-ti sistema povezani v centralni »touch panel«, nameščen v preho-dnem delu prostorov (hodnik …), od koder sistem nastavljamo na

želeno temperaturo v posameznih prostorih ter nadzorujemo delova-nje posameznih elementov (do 30 notranjih konvektorjev).

Prednosti: • vrhunsko udobje bivalnih pro-

storov, omogočeno z izredno regulacijsko sposobnostjo siste-ma (na 1°C natančno), kar nam omogoča uporaba vode kot me-dija za prenos hladu / toplote,

• zanesljivost sistema, kajti freon-ski hladilni krog je omejen v sami toplotni črpalki, ki je tovar-niško izdelana, napolnjena in testirana, distribucija hladu / to-plote se izvaja z vodo,

• velika možnost različnih izvedbtoplotnih črpalk zrak / voda

prilagojenih vašemu objektu (zunanja postavitev, notranja postavitev s kanalsko mrežo, notranja postavitev z zunanjim kondenzatorjem, razpon moči od 5 do 200 kW),

• velika možnost različnih izvedbkonvektorjev prilagojenih vaše-mu prostoru (stenski, stropni, kasetni, v spuščenem stropu, v dvignjenih tleh, talni,…).

• odličen izkoristek in s tem po-vezani nizki obratovalni stroški; pridobljena moč v primerjavi z vloženo za hlajenje je cca 3 (pri zunanji temperaturi 35°C), za gretje pa cca 3,5 (pri zunanji temperaturi 7°C).

CLIMAFRIENDelegantna pot do udobja

Godovič 1505275 GodovičT: 05/ 3743 000info@hidria-imp-klima.siwww.hidria-imp-klima.si

• Ekološko prijazno

• Precizna regulacija

sistema z enega mesta

• Zanesljivost

• Kompaktnost

• Inovativnost

8

ed klimatizacijskim sistemom za poslovni objekt in klimatizacij-skim sistemom za pro-izvodni objekt je ve-

lika razlika. Pri poslovnih objektih težimo k

čim boljši lokalni regulaciji klimat-skih parametrov, torej, da si lahko osebje v posameznih prostorih sa-mostojno nastavlja želeno tempera-turo, včasih tudi količino vpihova-nega zraka.

Pri proizvodnem objektu pa so bolj kot ugodje zaposlenih pomemb-ne zahteve tehnologij, ki včasih zahtevajo klimatske parametre kot je npr. velika vlažnost v papirni, tiskarski ali tekstilni industriji ali dugačne zahteve. Projektiranje kli-matizacije za proizvodni proces zahteva popolnoma drugačna zna-nja in izkušnje kot projektiranje instalacij za stanovanjske ali poslov-ne objekte. Izkušnje in specializaci-ja projektantov strojnih instalacij so pri tem velikega pomena.

V nadaljevanju na kratko predsta-vljamo izvedbo klimatizacije v Le-sonitu Ilirska Bistrica.

V novi proizvodni hali, dolžine več kot 200 m in z razponom stre-šnih nosilcev čez 40 m, je posta-vljena nova tehnološko moderna proizvodna linija, ki za svoje obra-tovanje potrebuje 8 električnih transformatorjev visoke napetosti 10 kV in skupne moči več kot 20 MVA (MW). Ker se v transforma-torskih prostorih in prostorih z

Klimatizacija v industrijiTekst: Iztok Grandi~, u.d.i.s., direktor komerciale, IMP Monta`a Koper d.d.

Primer iz prakseNOVA PROIZVODNA HALA VLAKNENIH PLO[^ V LESONITU, ILIRSKA BISTRICA

IMP Monta`a Koper je delni{ka dru`ba s sede`em v Kopru, pro-fitnim centrom v Novi Gorici in Izoli. Opravlja in`eniring, svetova-nje, projektiranje in izvajanje strojnih instalacij za ogrevanje, hlajenje, vodovod, plin, prezra-~evanje in klimatizacijo.Podro~je delovanja obsega ce-lotno primorsko regijo, notranj-sko podro~je in Ljubljano s {ir{o okolico.Pri svojem delu stremijo h kako-vostni in celoviti storitvi za naro~-nika, ki zajema vse, od svetovanja in projektiranja pa do vgradnje, meritev in regulacije strojnih in-stalacij.

MKlimat – model KNNL D50, ki delujejo na obtočni zrak in ga prek sistema odvodnih kanalov vpihu-jejo v toplo cono prostora. Povra-tni zrak se vrača v klimate skozi vstopno rešetko na samem klima-tu. Instalirana hladilna moč vgra-jenih klimatov je 440 kW, volu-menski pretoki pa segajo od 20700 pa do 3500 m3/h vpihanega zraka.

Za potrebe priprave hladilne vode temperaturnega režima 7/12 oC je dobavljen hladilni agregat Hidria TWA 492 W/Z/NS hladilne moči 443 kW, z dvema ločenima hladil-nima krogoma ter dvema kompre-sorjema in kondenzatorjema.

elektrokrmilnimi omarami pojavlja-jo visoke temperature, je potrebno njihovo intenzivno prezračevanje

in hlajenje. Za te potrebe smo pod strop vsakega od prostorov mon-tirali 10 visečih klimatov IMP

MONTAŽA KOPER d.d.6000 Koper, ulica 15. maja 21, p.p. 57, SLOtelefon: 05/ 611 81 00, telefax: 05/ 639 52 75e-mail: uprava@imp-koper.si

9

diabatsko hlajenje, t.j. pršenje vode v zrak, ki ga vpihujemo v prostore, je v tehniki hlajenja v puščavskih

predelih že dolgo znano. Tudi naše podjetje IMP Klimat je vgra-dilo mnogo takšnih naprav, ime-novanih »Coolerji«, na objektih takratnega IMP-ja v Iraku in Alži-ru v letih od 1975 do 1991. V pu-ščavskih deželah je namreč zuna-nji zrak poleti zelo vroč, do 55 °C, vendar istočasno tudi zelo suh. Zato ga s tem procesom – le s porabo vode – uspešno ohladimo in istočasno navlažimo ter tako dosežemo ustrezne klimatske po-goje v prostoru.

V krajih severne in srednje Evro-pe pa so pogoji zunanjega zraka poleti drugačni, temperature so sicer tudi visoke, med 30 in 35 °C, vendar je tudi vlažnost bistveno višja kot v puščavskih predelih, med 40 in 50 % rel. vlažnosti. Zato je pršenje vode v dovodni zrak za evropske klimatske pogoje neustrezno, saj bi neugodno viso-ko vlažnost zunanjega zraka samo še povečali.

Zato je tu možen le t. i. Mun-tersov način adiabatskega hlajenja, ki je v Evropi sicer že precej časa znan, vendar do sedaj nismo raz-polagali z zadovoljivo tehniko za pripravo vlažnega zraka, ki bi bila primerna tudi za adiabatsko hla-jenje.

Klasične vlažilne enote, kot so npr. pršno vlažilne enote s šobami, delujočimi z nizkim vodnim priti-skom (3 bar), imajo zelo slab izko-ristek in zato lahko obratujejo le z vodo v obtoku, saj bi bilo obra-tovanje samo s svežo vodo neren-tabilno. Podobno tudi kontaktno vlažilne enote delujejo praviloma z obtočno vodo. Pri kontaktno vlažilnih enotah so pogonske čr-palke sicer manjših moči kot pri nizkotlačnem pršnem vlaženju, vendar pa polnila vlažilnikov ustvarjajo velike zračne upore skozi celo leto, tudi ko vlažilni sistem ne obratuje. To pomeni povečano porabo električne ener-

Klimatska naprava v Pediatri~ni kliniki

Adiabatsko hlajenje

A

AktualnoSODOBEN NA^IN PRIPRAVE HLADNEGA ZRAKA V KLIMATSKIH NAPRAVAH

njem npr. 26 °C in 50 % rel. vla-žnosti navlažimo do ca. 95 % rel.vl. in mu s tem znižamo tempera-turo na ca. 19° C. Tako ohlajen zrak pošljemo skozi odvodno stran ploščnega rekuperatorja, ki pa mora imeti senzibilni izkoristek vračanja toplote minimalno 80 %. Tako ohladimo sveži zunanji zrak z npr. 32 °C na ca. 24 °C. Takšno ohladitev zunanjega zraka doseže-mo torej le s porabo vode, brez klasičnih hladilnih agregatov, ki uporabljajo za svoje obratovanje freone, istočasno pa so tudi veliki porabniki električne energije. Po-gonske črpalke pri adiabatskem hlajenju porabljajo namreč le oko-li 0,6 kW el. moči.

V primeru, da potrebujemo niž-je vpihovalne temperature od 24 °C, npr. 20 ali 18 °C, moramo še ve-dno to razliko doseči s klasičnim hladilnim agregatom, vendar je ta lahko bistveno manjši npr. le za ca. 1/3 prvotne moči. Prednost je tudi ta, da lahko isti črpalčni agregat uporabljamo poleti za adiabatsko hlajenje, pozimi pa za vlaženje (v tem primeru mora biti sistem pršnih šob tudi na strani dovodnega zraka).

Referenčni primerHidria IMP Klimat je prvič vgra-

dila ta sodobni način hlajenja v stavbi pediatrične klinike v Lju-bljani. Tu smo sodelovali s tujo firmo, ki nam je dobavila visoko-tlačne agregate za pripravo vode in vodno razdelilne – pršne siste-me s posebno konstruiranimi šo-bami za tvorbo t. i. hladne pare. Ta sistem ima »higienik« certifikat po VDI 6022, pridobljen na ustre-zni nemški instituciji. Za ta objekt je bila karakteristika neoporečnosti glede prenosa legionele seveda bistvena.

Še nekaj zanimivih podatkov o tej rešitvi hlajenja na pediatrični kliniki:

Na objektu je 31 klimatskih na-prav. V prvi varianti naše ponudbe smo za vse sisteme predvideli t.i. glikolno obliko rekuperacije, torej z grelnikom na strani svežega in

gije za pogon ventilatorjev. Tudi vzdrževalni stroški enih in drugih vlažilnikov so razmeroma visoki. Oba sistema se sicer za vlaženje dovodnega zraka še vedno upora-bljata, nista pa smotrna za upora-bo pri adiabatskem hlajenju.

Šele z razvojem novih vlažilnih sistemov, kjer skozi posebno obli-kovane šobe potiskamo vodo pod visokim tlakom (ca. 70 bar), smo dobili bistveno boljše izkoristke vlaženja – do 70 %, kar pomeni precej manjšo potrebno količino vode. Zato lahko takšni sistemi

obratujejo samo s svežo vodo, kar jim zagotavlja higiensko neoporeč-nost. Tu ni nevarnosti prenosa bakterije legionela skozi klimatiza-cijski sistem. Istočasno so vzdrže-valno manj zahtevni od prvih dveh sistemov. Z razvojem teh visoko-tlačnih sistemov je adiabatsko hlajenje v Evropi dobilo nov za-gon, kar je bilo očitno tudi na letošnjem sejmu klimatizacijske opreme ISH v Frankfurtu.

Kako deluje adiabatsko hlajenje?Odvodni zrak iz prostora s sta-

Pr{no-hladilna enota v delovanju

Tekst: Karel Tiegel, u.d.i.s., skrbnik strate{kih kupcev, IMP Klimat

10

rva industrijska vrata so bila v takratnem IMP TIO Idrija izde-lana že daljnega leta 1985. Program indu-

strijskih vrat je v tem dolgem ob-dobju doživel številne vzpone in padce, od leta 2003 pa prodaja iz leta v leto strmo narašča in danes v Sloveniji predstavlja okrog 25 % tržni delež v prodaji industrijskih vrat.

Industrijska vrata Hidria so vi-soke kakovosti, za kar jamčimo z 2-letno garancijo. Smo zelo prila-godljivi potrebam in zahtevam naročnikov, tako glede nestandar-dnih dimenzij (npr. velikih, 8000 x 5000 mm), kot glede izvedbe (različni načini odpiranja – verti-kalno in horizontalno, možnost osebnih prehodov v vratih ...). Poleg izdelave nudimo tudi vgra-dnjo ter servis in vzdrževanje.

Program Vrata se deli na dva segmenta: industrijska vrata in garanžna vrata. Industrijska so primerna za industrijske hale, skladiščno-distribucijske centre, gasilske domove, pošte, bencinske servise, garažne hiše …

Industrijska in garažna vrataTekst: Matja` @igon, vodja programa vrata, Hidria IMP Klima

AktualnoSTANDARDNA VRATA IN VRATA PO MERI

P

zasnova omogoča poljubno prila-goditev vsem vrstam fasad, s čimer dajejo snovalcem objektov veliko možnosti načrtovanja in oblikova-nja. Izdelana so za zelo dinamičen način delovanja. Nemoteno delo-vanje zagotovimo s posebej prila-gojenimi nastavitvami pogonov (elektropnevmatski ali elektromo-torni) in namensko razvitim kar-danskim vpetjem vratnih kril.

Vrata je možno montirati na zunanje stene objekta kot tudi med

Scania – Ho~e pri Mariboru: 14 hitropregibnih aluminijastih vrat HP-AL

VRATA HIDRIA

• Industrijska vrata

Vrata za vgradnjo na zunanje stene objektov:

- hitropregibna aluminijasta vrata tip HP-AL in - sekcijska vrata.

Vrata za vgradnjo med notra-njimi prostori:

- hitrodvižna PVC rolo vrata tipHDR-PVC (osnovna in lahka izvedba)

- hitropregibna PVC vrata HP- PVC - nihajna PVC vrata

• Garažna vrata

Hitropregibna aluminijasta vrata Hidria tip HP-AL

Zaradi dobre toplotne in zvočne izolacije so namenjena predvsem za zapiranje objektov. Velika hitrost odpiranja in zapiranja vratnih kril zmanjšuje toplotne izgube. Njihova

notranjimi prehodi v objektu.• Vsi nosilni deli vrat so izdelani

iz kakovostnih jeklenih profilov, ki so protikorozijsko zaščiteni ter barvani z barvo po želji kupca v RAL lestvici.

• Elektropnevmatski ali elektro- motorni pogon.• Možna je uporaba vseh običaj-

nih dajalcev impulzov: pritisna tipka, potezno stikalo, fotocelica, iduktivna zanka, radar, daljinsko upravljanje.

Gasilski dom Velenje: 7 secijskih vrat, ena z osebnim prehodom

hladilnikom na strani odpadne-ga – zavrženega zraka ter po-vezujočo cevno instalacijo. Glikolni rekuperatorji imajo sicer najnižje izkoristke vrača-nja toplote med vsemi rekupe-rativnimi napravami v klimati-zaciji, le okoli 45 %, vendar pa je njihova velika prednost ta, da omogočajo absolutno ločitev dovodnega in odvodnega zrač-nega toka. Zato so primerni za klimatizacijo higiensko najzah-tevnejših prostorov. Celotna potrebna hladilna moč pri tej varianti je bila 2040 kW.

Pri drugi varianti, ki je bila nato tudi realizirana, smo pri 17 napravah glikolne rekupera-torje zamenjali s ploščnimi – z dvojno kocko, s katerimi dose-gamo izkoristke rekuperacije ca. 85 %, dodali pa smo jim vlažil-ne enote s prej opisanim siste-mom s pršenjem vode pod vi-sokim tlakom.

Naprave, predvidene za kli-matizacijo prostorov, kjer ni posebnih higienskih zahtev, smo opremili z rotacijskimi re-generatorji, z izkoristki vračanja ca. 80 %, glikolni rekuperatorji pa so ostali le pri higiensko najzahtevnejših prostorih.

S to rešitvijo smo celotno potrebno hladilno moč zmanj-šali z 2040 kW na 1528 kW, to je za 512 kW. Temu ustrezno se je potrebna električna moč hladilnih agregatov zmanjšala za ca. 170 kW. Za delovanje adiabatskega hlajenja bomo po-trebovali maksimalno ca. 0,46 m3 vode na uro. Ta voda mora biti sicer posebej pripravljena, ven-dar smo za njeno pripravo našli ustrezno tehnično rešitev, ki cenovno ne vpliva bistveno na skupno ceno sistema. Zato bo-mo naprave za pripravo vode v bodoče ponujali kot del naše standardne ponudbe.

Ti rezultati so seveda zanimi-vi za vsakega investitorja, zato v prihodnosti pričakujemo na-daljnjo rast prodaje klimatskih naprav z adiabatskim hlajenjem, saj ta tehnika sovpada s pove-čano skrbjo za zaščito okolja.

11

Gara`na vrata v stanovanjskih objektih (Jesenice in Logatec)

• Hitrost odpiranja in zapiranja: 2,00 m/s. • Varnost pri zapiranju vrat zago-

tavljamo z vertikalno pnevmat-sko kontaktno letvijo. Dodatno varnost zagotavlja varnostna fotocelica v okvirju vrat.

Izbrane reference: Alpina Žiri, Alpetour Kranj, In-

tegral Jesenice, Elma TT Ljubljana, Medis Ljubljana, LPP Ljubljana, Tekstilna tovarna Okroglica, Farm-tech Ljutomer, Agro servis Murska Sobota, Merkur Kranj.

Sekcijska dvi`na vrata Hidria Izdelujemo jih po naročilu, kar

omogoča optimalno izpolnjevanje zahtev kupca, ki lahko izbira med različnimi dimenzijami vrat, tipi sekcij, vodili, načini delovanja (ročna ali elektromotorna izvedba), kombinacijami oken, izvedbami vodil ter barvami vrat, kar omogo-ča veliko možnost prilagajanja fa-sadam. • Vodila so iz pocinkane pločevine

in jih lahko prilagajamo sami odprtini.

• Sekcije so izdelane iz sendvičplošč debeline 40,3 mm in pre-prečujejo ukleščenje prstov med odpiranjem in zapiranjem vrat. Standardna barva je RAL 9002.

• Elektromotorna ali ročna izved- ba vrat. • Različni dajalci impulzov. • Hitrost odpiranja in zapiranja

pri elektromotorni izvedbi je 0,3 m/s.

• Varovanje z varnostno fotocelico.

Starman [kofja Loka: montiranih 11 sekcijskih vrat, 4 HDR ter 6 po`arnih drsnih vrat

Prednosti: • velika možnost prilagajanja fa- sadam, • odlična toplotna in zvočna izo- lacija, • možnost zamenjave posamezne- ga krila ali segmenta, • možna vgradnja osebnega pre- hoda.

Izbrane reference: Liv Postojna, Lip Radomlje, Bine

Prestranek, Roto Murska Sobota, Javor Pivka, Zlatorog oprema Ma-ribor, Reja Transport Kozina, Dolce Vita Maribor, Kern Norma-lije Hrpelje, Insem Atmos Maribor, Medis Ljubljana, Creina Kranj.

Hitrodvi`na PVC ROLO vrata Hidria tip HDR-PVC

Namenjena so rabi v industriji. Z njimi rešujemo zahteve po hi-trem odpiranju in zapiranju ob najmanjši porabi prostora za mon-tažo vrat. Z njimi zmanjšamo toplo-tne izgube, obenem pa preprečimo prepihe na delovnem mestu ter omogočimo prijetno delovno oko-lje. Veliko število odpiranj in dolgo življenjsko dobo jim zagotavlja elektronsko krmiljenje zagona (po-stopno pospeševanje in zaviranje). • Vratno krilo je izdelano iz poli-

vinilkloridne (PVC) prozorne folije debeline 4 mm.

• Nosilna kostrukcija je izdelanaiz obstojnih jeklenih profilov, ki so protikorozijsko zaščiteni ter dodatno barvani v RAL lestvici po želji kupca.

• Pogon je elektromotorni. • Možna uporaba vseh običajnih

dajalcev impulzov: pritisna tip-ka, potezno stikalo, fotocelica, induktivna zanka, radar, daljin-sko upravljanje.

• Hitrost odpiranja: 1,5 m/s; hi- trost zapiranja: 0,75 m/s • Varovanje proti poškodbam (lju-

Med enostavnej{e izvedbe industrijskih vrat sodijo:• Avtomatska vrata tip HP-PVC:

hitrotekoča avtomatska vrata, namenjena za veliko število odpiranj iz zapiranj.

• Nihajna vrata: ročna vrata navzmet, montirajo se na odprtine, kjer ni potrebe po avtomatskem odpiranju (prehod z ročnimi vozički).

Gara`na vrataAvtomatska ali ročna garažna vrata so izdelana iz termoizolira-nih panelov dobeline 40 mm in imajo prekinjen toplotni most. Izgled vrat je prilagodljiv željam in potrebam naročnika. Možno je izbirati med linijskim in kasetnim motivom. Standardna barva vrat je bela (RAL 9002), možne pa so tudi barve RAL lestvice po želji kupca. V vrata je možno vgraditi tudi vgradna okna in vrata za osebni prehod. • Stranska vodila: standardna vo- dila. • Polna lamela izolirana s poliure-

tanom, dimenzij: 500 mm x 40,3 mm (višina x debelina).

• Pogon: elektromotor – sredinski. • Odpiranje: pritisna tipka, daljinec. • Hitrost odpiranja: 0,25 m/s; hi- trost zapiranja: 0,25 m/s. • Varovanje: varnostna fotocelica.

Vodja projekta (prodaja): tel. 05 37 34 110, e-mail: matej.nagode@hidria-imp-klima.si

Vodja programa: tel. 05 37 34 115, e-mail: matjaz.zigon@hidria-imp-klima.si

di, materiala) ob zapiranju vrat je zagotovljeno s spodnjo za-ključno letvijo, v kateri je name-ščen varnostni kontaktni trak s samonadzorom delovanja. Doda-tno varnost zagotavlja še fotoce-lica v okvirju vrat.

Izbrane reference: Liv Postojna, Liko Vrhnika, MKZ

Ljubljana, Alpina Žiri, Valkarton Logatec, Pekarna Brumat Krom-berk, Galvanizacija Fric Cirkovci, Kolektor Idrija, TPV Novo Mesto, Mizarstvo Grosuplje.

12

Ocena prezra~evanja in udobja

AktualnoSTROKOVNI ^LANEK IZ REVIJE REHVA – 2. DEL

Tekst: prevedeno iz revije Rehva, december 2006, recenzent dr. Peter Novak

Metodologija za kratkoro~ne {tudije

Upoštevati je treba naslednje tri vidike: intenzivnost prezračevanja, učinkovitost prezračevanja in to-plotno udobje.

Intenzivnost prezračevanjaMehansko prezračevane stavbe

običajno obratujejo pri nekoliko višjem tlaku od zunanjega, tako da so meritve intenzivnosti prezra-čevanja osredotočene na dovodni zrak do vsake cone. Načrtovalec bo opravil izračun zahtev potreb-nega prezračevanja na osnovi predvidene zasedenosti in količine notranjih emisij. Te količine se določijo med postopkom predaje v uporabo, običajno s procesom sorazmernega uravnoteženja. To je postopni proces merjenja in nasta-vljanja količine pretoka v dovo-dnih kanalih in skozi difuzorje. Na trgu so na voljo merilniki za mer-jenje pretoka (slika 1), ki omogo-čajo hitro in preprosto metodo preverjanja dovoda v prostor. Te se preprosto postavijo čez rešetke oz. difuzor za dovodni zrak oz. difuzorja. Instrument za merjenje zračnega pretoka je običajno kril-ni anemometer oz. diferenčni manometer, ki se nastavi glede na volumenski pretok.

Podobne tehnike se lahko upo-rabijo pri dovodnih oz. odvodnih odprtinah naravnega prezračeva-nja, pri čemer se z uporabo obču-tljivega anemometra za merjenje hitrosti z vročo nitko lahko izo-gnemo padcu tlaka. Vendar pa je za merjenje skupne intenzivnosti prezračevanja v prostorih z narav-nim prezračevanjem primernejša uporaba tehnik sledilnih plinov. Razlog za to pa so spremembe vetrovnih razmer, in zato tudi in-tenzivnosti prezračevanja, med zaporednimi meritvami na različ-nih dovodnih in odvodnih odprti-nah. Pri tehnikah sledilnih plinov je upoštevano tudi nenadzorovano vstopanje zaradi zračne netesnosti stavbe.

Učinkovitost prezračevanjaLjudje vdihavamo kisik (20,9-

odstotni delež v svežem zraku), izdihavamo pa ogljikov dioksid (4,5-odstotni delež v izdihanem zraku). Načeloma naj bi za vzdr-ževanje ene osebe pri življenju zadoščal en liter zraka na sekun-do, vendar pa bi bilo to zelo ne-prijetno. Priporočene minimalne količine zraka na osebo za vselje-ne prostore so po navadi precej višje, npr. 10–20 l/s na osebo. Ustrezna hitrost menjave zraka znaša: n x q x 3,6 / V menjava zraka na uro, pri čemer je:

V = prostornina prostora (m3),N = število uporabnikov,Q = količina zraka (l/s na osebo).V okoljih, v katerih so lahko

poleg ogljikovega dioksida tudi druge škodljive snovi, se hitrost prezračevanja za udobje načeloma določi kot desetkratna hitrost pre-zračevanja, ki je potrebna za zdravje [1], čeprav najnovejše raziskave kažejo, da lahko veliko višja intenzivnost prezračevanja ugodno vpliva na produktivnost [2]. Za običajno nezasedene pro-store se priporoča minimalna ko-ličina zraka v višini 0,25 volumna

nja za določen prostor,τ = nazivna časovna konstanta za določen prostor.Niti εC niti εA ne smeta preseči

vrednosti 1,0 za celoten prostor, vendar pa lahko višje vrednosti dosežeta lokalno, npr. pred rešetko dovodnega zraka. Veliko nižje vrednosti bodo izmerjene na mir-nih, obrobnih območjih, kot so koti sobe. Ogljikov dioksid je raz-meroma preprosto meriti, pogosto pa se uporablja za izračun učin-kovitosti prezračevanja. Vendar pa morate upoštevati dejstvo, da zrak iz ozračja vsebuje več kot 379 ppm ogljikovega dioksida [5], količina pa iz leta v leto še narašča. Že zdaj znaša več kot polovico naj-višje notranje koncentracije, ki jo še priporočajo nekatere ustano-ve.

Toplotno ugodjePri nekaterih stavbah sistem

prezračevanja prenaša celotno breme ogrevanja in hlajenja. Pri drugih lahko za ogrevanje in hla-jenje skrbita ločena sistema, npr. radiatorji in hladilni stropovi, vendar pa nekaj vzajemnega vpli-va med prezračevanjem in toplo-tnim ugodjem še vedno ostane. Parametri, ki prispevajo k toplo-tnemu udobju, so dobro znani, vendar pa se le redko podrobno spremljajo v zgrajenih stavbah, če ni pritožb uporabnikov prostorov. Med parametre toplotnega udobja sodijo: temperatura zraka, sevalna izmenjava, vlažnost in hitrost zračnega toka kot tudi obleka ljudi ter njihova aktivnost. Poleg tega pa ni pomembna povprečna vrednost parametra, ampak njego-vo spreminjanje v času in prosto-ru. Raziskave toplotnega ugodja so lahko sestavljene iz meritev na enem oz. več mestih (npr. pri de-lovnih postajah) v daljšem časov-nem obdobju (delovnem dnevu) ali pa iz ponavljajočega niza zapo-rednih kratkoročnih meritev na

V prej{nji {tevilki Partnerja smo objavili prvi del ~lanka Ocena prezra~evanja in udobja iz revije Rehva. Predstavljen je bil odnos med na~rtovanjem, predajo v uporabo in nadzorom nad prezra~evalnimi sis-temi stavbe z namenom doseganja optimalnega ravnote`ja med udobjem in energetsko u~inkovitostjo. V dana{njem nadaljevanju pa je opisano prakti~no merjenje parametrov prezra~evanja in udobja, ki so v pomo~ pri nastavitvi sistemov stavbe z namenom zagotavljanja potreb in pri~akovanj uporabnikov prostorov.

Slika 1: Merjenje pretoka iz difuzorjev

prostora na uro. Vendar pa pre-zračevalni sistemi niso popolni pri porazdelitvi zraka znotraj prostora. Pri načrtovanju prezračevanja stavbe se porazdelitev zraka in učinkovitost prezračevanja v pro-storih predvidi z računalniškim modeliranjem oz. se o njih sklepa na podlagi objavljenih podatkov o standardnih načinih prezračevanja [3] ter obratovalnih razmerah. Kjer je učinkovitost prezračevanja (ε) manjša od ena, je treba priporoče-no intenzivnost prezračevanja pomnožiti z 1/ε, s čimer zagotovi-mo potrebno raven zdravja in udobja. V priročniku Rehva Gui-debook, št. 2, [4] sta opredeljeni in predstavljeni dve alternativni meritvi učinkovitosti prezračevanja za merjenje v različnih razmerah. To sta učinkovitost odstranjevanja škodljivih snovi (εC) in učinkovitost menjave zraka (εA).εC = koncentracija onesnaževalca v izpušnem zraku, deljena s pov-prečno koncentracijo onesnaževal-ca v prostoru,εA = najkrajši možni čas menjave zraka za določen prostor (τ = V/qV) deljeno z dejanskim časom menja-ve zraka, pri čemer je:

V = prostornina prostora,qV = skupna hitrost prezračeva-

pretok zraka

odcep za difuzor

difuzor

merilnik pretoka

merilna naprava

indikator pretoka

13

Slika 2: Sede~a in stoje~a oseba

več mestih (običajno najmanj petih mestih na območje). Sen-zorji za temperaturo zraka, se-valno temperaturo in hitrost zračnega toka so nameščeni na dveh ali treh različnih višinah na okvirju ali drogu na kolešč-kih. Višine zaznavanja za po-slovna okolja ustrezajo višinam gležnjev, pasu in glave osebe v sedečem položaju (0,1 m, 0,6 m in 1,1 m). V prostorih, kjer uporabniki večinoma stojijo, pa je treba izvesti dodatno meritev v višini glave v stoječem polo-žaju (1,7 m).

Vsebnost vlage v zraku se z višino manj spreminja kot pa temperatura, zato se vlažnost meri le na eni višini. Upošte-vajte dejstvo, da je treba meri-tve relativne vlažnosti vedno povezati z meritvami tempera-ture na istem mestu. Kakovost instrumentov, ki se uporabljajo pri ugotavljanju ugodja v pro-storu je predpisana v standardu ASHRAE Standard 55 [6]. Tem-peratura zraka in povprečna sevalna temperatura skupaj določata delovno temperaturo (ta znaša približno povprečje obeh), ki se po dogovoru upo-rablja kot osnovno merilo za načrtovanje toplotnega udobja ter za določanje velikosti ogre-valnih in hladilnih sistemov. Z meritvami hitrosti zračnega to-ka se ugotavlja tudi intenziv-nost turbulence. Druge meritve, ki so lahko uporabne pri študi-jah udobja, vključujejo navpič-no in vodoravno sevalno asime-trijo (z merilnikom neto sevanja oz. izračunom iz meritev povr-šinske temperature). Ustreznost rezultatov teh meritev se pri-merja z navodili naročnika in relevantnimi standardi načrto-vanja, kot so EN ISO 7730 [6], EN 13779 [7], CEN CR 1752 [3], ASHRAE Standard 5 [6] itd. oz. z nacionalnimi smernicami.

AktualnoIZRA^UN SOLARNEGA SISTEMA

Izberite si svoj solarni sistemTekst: Ivan Habi~, u.d.i.s., direktor Poslovne enote Toplotni prenosniki in obnovljivi viri energije, IMP Klimat

Program sIMPlyProgram sIMPly je bil razvit v

sodelovanju s Fakulteto za strojni-štvo v Ljubljani. Projektanti in uporabniki si lahko z njegovo pomočjo izberejo najustreznejši solarni sistem za pripravo tople sanitarne vode. Program je skupaj z navodili na voljo na spletni strani www.imp-klimat.si.

Postopek izbora:• Ko odprete programsko datoteko,

se na monitorju prikaže okolje, ki ga prikazuje slika 1.

• Kliknete na sliko solarnega sis-tema. Izberete lahko med dvema osnovnima konfiguracijama so-larnega sistema (slika 2):• levo na ekranu je slika solar-nega sistema, pri katerem vodo dogrevamo z električnim grelni-kom. Program v nadaljevanju izbira samo med hranilniki to-plote, ki imajo samo en (solarni) prenosnik toplote.• desno na ekranu je slika solar-nega sistema, pri katerem vodo dogrevamo s kotlom ogrevalnega sistema prek zunanjega prenosni-ka toplote v hranilniku toplote.

Program je enostaven in prija-zen do uporabnika. Ponudi vam naslednje možnosti izbire:

Podjetje IMP Klimat je bilo med prvimi proizvajalci sprejemnikov son~ne energiije v Sloveniji. Danes nudimo kompletne sete solarnega sistema, ki poleg sprejemnika son~ne energije (SSE) vklju~uje hranilnik toplote (300, 400 in 500 l), digitalno regulacijo, ~rpalko, ekspanzijsko posodo in konstrukcijo za vgradnjo son~nega kolektorja na streho. Prek mre`e poobla{~enih monterjev v Sloveniji nudimo tudi kakovostno vgradnjo in vzdr`evanje na{ih solarnih sistemov.

Slika 1: Za~etna stran v programu sIMPly za dimenzioniranje sistema SSE

Slika 2: Primer izbire solarnega sistema s programom sIMPly

14

• najbližji kraj postavitve sistema,• tip SSE,• naklon SSE, • usmerjenost SSE (idealen je jug,

priporočamo odmik maksimalno do 15°,

• število uporabnikov tople sani-tarne vode,• porabo tople sanitarne vode na

osebo na dan (na izbiro so 4 možnosti: nizka, srednja, visoka, komfortna)

• vrsta primarnega energenta(elektrika, ekstra lahko kurilno olje, zemeljski plin, biomasa)

• dvakratno razdaljo med SSE in hranilnikom toplote (bojlerjem).

Po vnosu teh podatkov vam program sam priporoči solarni sistem: • število SSE, • hranilnik toplote, • obtočno črpalko, • razte-zno posodo, • regulacijsko enoto.

Omogoči vam tudi izpis poroči-la, ki zajema vhodne podatke, iz-brane elemente solarnega sistema, grafični prikaz pridobljene energi-je po mesecih ter letni prihranek denarja in energije.

Predstavitev osnovnih sistemov s SSE:1. Priprava sanitarne tople vode – indirektni sistem

Temperaturno tipalo na izstopu iz SSE 2 in temperaturno tipalo v HT 3 merita temperaturno razliko t2 - t3, ki se nato primerja s tem-peraturno razliko ∆t, nastavljeno na temperaturno diferenčnem re-gulatorju 1.

V primeru, da je izmerjena tem-peraturna razlika večja kot je na-stavljena na temperaturno dife-renčnem regulatorju 1, t2 - t3 > ∆t, se vključi obtočna črpalka 4 in toplota prehaja iz primarnega

Legenda:SSE – Sprejemnik son~ne energijeHT – Hranilnik toplote Elektronska regulacija: 1 – Temperaturno diferen~ni regulator 2 – Temperaturno nale`no tipalo 3 – Temperaturno potopno tipalo4 – Obto~na ~rpalka

5 – Dvojni termostat 6 – Enojni regulacijski termostat 7 – Obto~na ~rpalka

Opomba: V primarnem obtoku se lahko uporabljajo teko~ine za za{~ito proti zm-rzovanju.

Legenda:SSE – Sprejemnik son~ne energijeElektronska regulacija:1 – Temperaturno diferen~ni regulator

2 – Temperaturno nale`no tipalo3 – Temperaturno potopno tipalo4 – Obto~na ~rpalka5 – Omejevalnik temperature

Nekaj referenc:• Dom paraplegikov Piran, Pacug; 72 m2 SSE• Hotel Delfin, Izola; 380 m2 SSE• Turisti~no naselje »Slovenska pla`a«, Budva; 2.450 m2 SSE• Individualni stanovanjski objekti: preko 48.000 m2 SSE

Sprejemnik son~ne energije SI-SOL TISI-SOL TI je primeren tudi za kraje z ni`jim son~nim sevanjem. Ab-sorber je sestavljen iz bakrenega cevnega registra in bakrene plo-{~e z nanosom visokoselektivne TINOX plasti. S tem sprejemnik son~ne energije bolje izkori{~a difuzno svetlobo in deluje tudi pri obla~nem vremenu. Zna~ilnosti:• visoka kakovost materialov,• visoka u~inkovitost,• odli~ni izkoristek celo pri obla~-

nem vremenu (zaradi posebne-ga titanovega nanosa - TINOX),

• dolga ̀ ivljenjska doba (nad 25 let),• majhna lastna te`a,• ugodna cena,• so skladni zahtevam standarda DIN 4757, del 3 in 4, • atesti, certifikati in priznanja tu-

jih in doma~ih in{titutov: SPF, ITW, LOS in ZMRK.

SI-SOL TI se uvr{~a v gornji ra-zred evropskih sprejemnikov son~ne energije. Izdelujemo ga v dveh velikostih in sicer povr{ine 1,4 m2 in 2 m2. Za brezhibno delovanje jam~imo s petletnim garancijskim rokom.

UNIVERSITÄT STUTTGARTINSTITUT FÜR THERMODYNAMIK UND WÄRMETECHNIK

SolartechnikPrüfungForschung

Slika 3: Primer izpisa

obtoka v HT. Ko pa je izmerjena temperaturna razlika manjša od nastavljene t2 - t3 < ∆t, tempera-turno diferenčni regulator 1 izklo-pi obtočno črpalko 4 in prekine cirkulacijo fluida za prenos toplo-te v primarnem obtoku. Dvojni termostat 5 (omejevalnik tempera-ture in varovalni termostat), ki je nameščen v zgornjem delu HT preprečuje prekomerno ogrevanje sanitarne vode v HT in pri preko-račitvi nastavljene vrednosti izklo-pi obtočno črpalko 4. Varovalni termostat lahko nastavimo tudi na nižjo vrednost (na primer na 60° pri sistemih z zelo trdo vodo).

V času, ko je globalno sončno obsevanje za izkoriščanje premajh-no, pripravljamo toplo sanitarno vodo z vročo kotlovsko vodo. V zgornjem delu HT je nameščen cevni toplotni menjalnik za ogre-vanje sanitarne vode. Enojni regu-lacijski termostat 6 vklaplja obtoč-

Priprava sanitarne tople vode – indirektni sistem

Ogrevanje bazenske vode – direktni sistem

AktualnoIZRA^UN SOLARNEGA SISTEMA

15

Nova podoba prospektov in katalogov

SKUPINA HIDRIA IMP KLIMA UVAJA BLAGOVNO ZNAMKO HIDRIA

Skladno s korporativno strate-gijo uvajanje enotne blagovne znamke v diviziji Hidria IMP Kima, smo v skupini Hidria IMP Klima začeli s procesom uvajanja znamke Hidria, ki postopno za-menjuje dosedanjo znamko Hi-dria IMP Klima in IMP Klimat.

Z enotno znamko smo prvič nastopili na sejmu ISH v Fran-kfurtu. Tudi nova linija prospek-tov, katalogov in drugih marke-tinških materialov že nosi znam-ko Hidria.

Novi letaki za posamezne produktne skupine

INOVATORJI LETA

V Godoviču je 20. marca pote-kal 2. inovacijski forum Hidrie, na katerem so bili razglašeni inovatorji leta, avtorji najboljših koristnih predlogov ter avtorji najboljših diplomskih del v letu 2006. Inovatorji leta 2006 so bili letos razglašeni v treh kategorijah, in sicer kategoriji tehnološke re-šitve in tehnologija proizvodnje, kategoriji poslovni procesi in or-ganizacija poslovanja ter katego-riji izdelki in storitve. Iz skupine Hidria IMP Klima so nagrade prejeli:

dr. Erik Pavlovič in Uroš Bogataj – 3. nagrada v kategorji Izdelki in storitve

Avtorja sta razvila usmernik zraka, ki je sestavljen iz dveh usmerjevalnih lamel in ročičnega mehanizma, ki omogoča nasta-vljanje smeri izpihovanega zraka iz ventilatorskega konvektorja

Vesti iz podjetijBLAGOVNA ZNAMKA HIDRIA INOVATORJI LETA

dr. Erik Pavlovi~ in Uro{ Bogataj

Andrej Poljanec, Igor Rupnik in Marko Ogri~

Vinko Bogataj (IMP Klimat) je zamuden postopek montaže ven-tilatorjev zamenjal s postopkom, ki omogoča vpenjanje stranic z vgrajenim lijakom in ležajnimi kraki, s čimer je omogočeno na-vijanje ohišij preko rotorja z gredjo. Izračunana gospodarska korist predloga je 18.500 evrov.

Climmy 4. Usmernik zraka je oblikovan modularno, integriran v izpihovano rešetko in oblikovan skladno z njeno zunanjo podo-bo.

Andrej Poljanec, Igor Rupnik in Marko Ogrič – 2. nagrada v ka-tegoriji Tehnološke rešitve in tehnologija proizvodnje

Poleg avtomatiziranega spajanja kotnih požarnih loput so uvedli tudi zamenjavo samih spojev. Točkovne spoje so zamenjali s hladnimi, kar poleg večje kako-vosti in lepšega izgleda pomeni tudi prihranek energije pri spaja-nju. Inovativno so rešili prepo-znavanje velikosti izdelka, mani-pulacijo ter same detajle spaja-nja.

Vinko Bogataj – 2. nagrada za najboljši koristni predlog Vinko Bogataj

SUBVENCIJE IN KREDITI

Subvencije za gospodinjstva23. marca 2006 je v Uradnem listu RS {t 26/07 objavljen Javni razpis za finan~ne spodbude investicijskim ukrepom za izra-bo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih za leti 2007 in 2008, na podlagi katerega lahko fizi~ne osebe pridobijo subven-cije v vi{ini do 125 €/m2 absorb-cijske povr{ine sprejemnikov son~ne energije. Ve~ informacij na spletni strani www.aure.si/in-dex.php?MenuID=731&MenuType=E&lang=SLO&navigacija=on

Kreditiranje okoljskih naložbOd 2. marca 2007 je pr i Ekolo{kem skladu Republike Slovenije odprt razpis za kredi-tiranje okoljskih nalo`b in velja do porabe sredstev oz. do 20. oktobra 2007. Ve~ informacij na spletni strani www.ekosklad.si/razpisi/main.html

no črpalko 7 pri temperaturi 50 °C.

2. Ogrevanje bazenske vode – di-rektni sistem

Temperaturno tipalo vgrajeno v SSE 2 in temperaturno tipalo vgrajeno v povratni vod iz bazena 3 merita temperaturno razliko t2 - t3, ki se nato primerja z tempe-raturno razliko ∆t nastavljeno na temperaturno diferenčnem regula-torju 1.

V primeru, da je izmerjena tem-peraturna razlika večja kot je na-stavljena na temperaturno dife-renčnem regulatorju 1, t2 - t3 ∆t, se vključi obtočna črpalka 4 in bazenska voda kroži direktno skozi primarni obtok SSE. Ko pa je izmerjena temperaturna razlika manjša od nastavljene t2 - t3 ∆t, temperaturno diferenčni regulator 1 izklopi obtočno črpalko 4 in voda iz primarnega obtoka SSE steče nazaj v bazen. Na ta način so SSE zaščiteni proti zamrznitvi. V povratni vod iz bazena je vgra-jen omejevalnik 5, ki izklaplja obtočno črpalko 4 pri prekoračitvi maksimalne nastavljene tempera-ture. Ta sistem ni dober, če je sestava bazenske vode preagresiv-na za bakrene cevi v absorberju SSE!

Opomba: Temperaturno tipalo 2 je potrebno vgraditi med lamele SSE, kjer nastopi najvišja tempe-ratura absorberja!

16

ROBOTSKA CELICA ZA HLADNO SPAJANJE KOTNIH PO@ARNIH LOPUT

Robotska celica je namenjena spajanju stranic kotnih požarnih loput in zamenjuje obstoječo teh-nologijo, ki je bila ročna, sedaj pa je sestava stranic popolnoma av-tomatizirana. Zamenjali smo tudi način spajanja – doslej se je izva-jalo s točkovnim varjenjem, po novem pa se stranice spaja s »hla-dnimi spoji«, kar pomeni večjo zanesljivost in kakovost spajanja. To je za izdelke, ki so podvrženi strogim predpisom in testiranjem, še kako pomembno. Inovativno

Vesti iz podjetijROBOTSKA CELICA

smo rešili tudi prepoznavanje ve-likosti izdelka, manipulacijo in same detajle spajanja.

Robotsko celico sestavljajo trije glavni stroji: sistem za spajanje stranic, robot za strego in stiskal-nica za spajanje vogalnikov. Nova tehnologija v celoti pokriva redno proizvodnjo od začetka leta 2007. Investicija je znašala 400.000 €, pri konstruiranju in izdelavi pa sta sodelovali tudi podjetji Pilih d.o.o. iz Štor ter ABB d.o.o. iz Ljubljane.

Snovalci in izvajalci robotske celice so na Hidriinem inovacijskem forumu prejeli drugo nagrado v kategoriji tehnolo{ke re{itve in tehnologija proizvodnje.

Proizvodna linija po`arnih loput

Spoji, izdelani na star na~in (to~kovno varjenje) in spoji po novi tehnologiji hlad-nega spajanja

RetrospektivaSEJMI

Interklima Zagreb; Hrva{ka (17.–21. april) – Na Interklimi v Zagrebu smo prvi~ predstavili novo generacijo grelnikov zraka. Najve~ji magnet za obiskovalce pa je bil sprejemnik son~ne energije.

V prvih mesecih letošnjega leta smo se predstavilii na sejmih v Nemčiji, Zagrebu in Romuniji,

SEJMI

konec maja pa bomo razstavljali novosti na sejmu SHK v Moskvi.

ISH Aircontec, Frankfurt (6.–10. marec 2007) – Na 180 m2 velikem razstavnem prostoru je divizija Hidria Klima predstavila celovito ponudbo sistemov in kompo-nent za klimatizacijo, gretje in hlajenje. Razstavni prostor je bil zasnovan v obliki zgradbe, v kateri so posamezne komponente povezane v prezra~evalni oz. klimati-zacijski sistem, s ~imer smo poudarili, da se kot sistemski ponudnik celovitih kli-matizacijskih sistemov uvr{~amo ob bok najve~jim evropskim ponudnikom v tem segmentu.

Romtherm Bukare{ta (17.–21. april) – Na Romthermu v Bukare{ti so najve~ pozornosti pritegnili talni konvektorji in izdelki s termostatsko regulacijo.

17

Kot vsako leto, je skupina Hidria IMP Klima tudi letos (13. februarja) organizirala izobraže-valne delavnice za slovenske projektante z naslovom »Do boljših rešitev«.

116 udeležencev je v stavbi Hidria Inštituta Klima uvodoma pozdravil direktor skupine Hidria IMP Klima Ivan Rupnik. Sledilo je izo-braževanje v petih manjših skupinah, ki so krožile od delavnice do delavnice, na katerih smo predstavili novosti v ponudbi celovitih rešitev na področju klimatizacije, ogrevanja in hlajenja:1. kanalske ventilatorje, 2. novosti na področju ogrevanja in hlajenja,

IZOBRA@EVALNE DELAVNICE SKUPINE HIDRIA IMP KLIMA

3. klimatske naprave, hladilno tehniko, avtoma- tiko,4. klimatizacijo čistih prostorov, 5. novosti iz programa Klima, lokalno odseso- valne šobe podjetja GIF, sončne kolektorje.

Predavatelji so svoje predstavitve popestrili s predstavitvijo delovanja laboratorijev oz. me-rilnih prog. Po koncu delavnic je sledilo pre-davanje na temo načrtovanja kakovosti naprav za klimatizacijo, ogrevanje in hlajenje za vse udeležence skupaj.

Glede na rezultate izpolnjenih anket lahko rečemo, da so bili udeleženci zadovoljni, de-lavnice pa uspešne.

PrimorjeSkupina Hidria IMP Klima je gostila visok

obisk predstavnikov Primorja, d.d. iz Ajdovšči-ne, na čelu s predsednikom uprave Dušanom Črnigojem. Gostje so si najprej ogledali Hidria Inštitut Klima v Godoviču in se seznanili z novostmi v korporaciji Hidria, predvsem v obeh njenih ključnih divizijah Hidria Automotive in Hidria Klima. Delovni pogovor se je v prijatelj-skem poslovnem vzdušju nadaljeval na Ken-dovem dvorcu v Spodnji Idriji. Primorje in skupina Hidria IMP Klima vidita v prihodnje veliko skupnih izzivov na področju gradnje energetsko učinkovitih objektov.

DELOVNI OBISKI V APRILU

vljanja zgradb med Petrolom in korporacijo Hidria je bila osrednja tema pogovorov med predsednikom uprave Petrola Markom Kryža-nowskim in predstavniki korporacije Hidria na čelu s predsednikom Edvardom Svetlikom. Kryžanovski si je najprej ogledal HIK v Godo-viču, se podrobneje seznanil s poslovno dejav-nostjo korporacije Hidria in dejavnostjo njene skupine Hidria IMP Klima. Tako Petrol kot korporacija Hidria vidita veliko skupnih točk na področju učinkovitega upravljanja zgradb in racionalne rabe energije, ki bo v zaostrenih energetskih razmerah za vse uporabnike še kako pomembna.

IMP, d.d.Odlično poslovno sodelovanje med IMP, d.d.

Ljubljana in skupino Hidria IMP Klima, ki je izraženo v številnih projektih doma in po svetu, kjer ustvarjajo prijetno in zdravo klimo izdelki in sistemske rešitve, se je odrazilo z delovnim obiskom velikega števila projektantov in odgovornih za inženiring iz IMP, d.d. v HIK v Godoviču. S predstavitvijo nekaterih novosti iz posameznih programov družb skupine Hi-dria IMP Klima ter ogledom laboratorijskih meritev so se gostje prepričali, da tudi v pri-hodnosti lahko računajo na inovativne rešitve, ki bodo v celoti preverjene in optimirane. To je pri projektiranju in izvedbi strojnih instala-cij še kako pomembno, saj so zahteve investi-

torjev in uporabnikov objektov glede učinko-vitega in varčnega delovanja naprav za gretje, hlajanje in klimatizacijo vse ostrejše. Odlične domače reference dajejo domači inovativni industriji veliko priložnosti, da zmaguje v ostri konkurenci tudi na tujih trgih. V tem duhu se je zaključilo delovno srečanje s kosilom na Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji.

Primorje

Petrol

PetrolInovativne energije in iskanje skupnih siner-

gij na področju energetsko učinkovitega upra-

IMP

Krka

KrkaKrka in skupina Hidria IMP Klima imata že

dolga leta vzpostavljene odlične partnerske odnose. Veliko je Krkinih objektov doma in po svetu, kjer sistemske rešitve skupine Hidria IMP Klima zagotavljajo kvalitetne in zanesljive delovne in procesne pogoje. Stalni poslovni stiki naših sodelavcev s Krkinimi strokovnjaki so temelj uspeha. Krka bo v prihodnje zelo veliko investirala tako v Sloveniji kot v Rusiji. Stalen in uspešen razvoj programov skupine Hidria IMP Klima sledi vsem zahtevam inve-stitorja, zato si obetamo novih priložnosti in naročil za Krko.

DefrothermObiskal nas je tudi vodja projektov v firmi

Defrotherm iz Avstrije. Skupina Hidria IMP Klima vidi v dobrem sodelovanju z IMP, d.d. Ljubljana in Defrothermom veliko priložnosti za plasma svojih izdelkov in sistemskih rešitev v novih skupnih projektih.

RetrospektivaDELOVNI OBISKIIZOBRA@EVALNE DELAVNICE

17

18

Novice iz Hidrie

18

OBISK PRIMORSKIH POSLANCEV

Hidrio so 2. aprila 2007 obiska-li primorski poslanci Državnega zbora RS. Na srečanju, ki je do-poldne potekalo v prostorih Hidria Inštituta Klima v Godoviču, sta ugledne goste uvodoma nagovori-la predsednik korporacije Edvard Svetlik in direktor za razvoj in strateške projekte Miloš Šturm, ki sta predstavila poslovne uspehe Hidrie ter njen inovativni center. Gostitelji so pod vodstvom direk-

2. INOVACIJSKI FORUM HIDRIE

20. marca je v Godoviču potekal 2. inovacijski forum Hidrie, na katerem so bili razglašeni inova-torji leta, avtorji najboljših kori-stnih predlogov ter avtorji najbolj-ših diplomskih del v letu 2006. Celodnevni forum je bil namenjen razpravi o strateškem konceptu razvoja inovacijskega okolja v korporaciji ter predstavitvi uspe-šne prakse na področju inovacij-skega managementa.

150 vodilnih managerjev in so-delavcev Hidriinih družb sta na tokratnem forumu uvodoma nago-vorila predsednik Hidrie Edvard Svetlik ter direktor za razvoj in strateške projekte Miloš Šturm, ki sta poudarila, da korporacija že več let načrtno spodbuja in nagra-juje inovativno razmišljanje zapo-slenih. Gost Hidriinega inovacij-

skega foruma Poul Toft Frederi-ksen, vodja razvoja v korporaciji Grundfos, je v dopoldanskem delu srečanja spregovoril o inovativnih procesih in poslovni odličnosti. Direktorji treh Hidriinih inštitutov

mag. Vito Bratuš, mag. Rudi Kra-gelj in Egon Venko, direktor ra-zvoja v Hidrii Rotomatika Mirko Petrovčič in vodja produktnega vodenja v Hidrii Perles Peter Pe-trovčič so z moderatorko mag.

Matejo Mešl na popoldanski okro-gli mizi razpravljali o strategiji inovativnosti za prodor na global-ne trge.

V sklepnem delu srečanja so bila podeljena priznanja in nagra-de Hidrie za najvišje dosežke na področju inovativne dejavnosti v preteklem letu. Priznanja in nagra-de so prejeli avtorji treh najboljših diplomskih del ter avtorji treh najboljših koristnih predlogov. Inovatorji leta 2006 so bili letos razglašeni v treh kategorijah, in sicer kategoriji tehnološke rešitve in tehnologija proizvodnje, katego-riji poslovni procesi in organizaci-ja poslovanja ter kategoriji izdelki in storitve.

Glede na dosežena mesta v posameznih kategorijah je prejela priznanje za najbolj inovativno družbo v korporaciji v letu 2006 Hidria Rotomatika.

torja Hidria Inštituta Klima Egona Venka v nadaljevanju programa poslance popeljali skozi 15 labora-torijev Hidriinega inštituta, pri čemer so si med drugim ogledali simulacijo delovanja vpihovalne šobe v splošnem laboratoriju, pri-kaz izvajanja meritev konvektorja, prikaz meritev kaloriferjev v aku-stičnem laboratoriju ter razvojno delo na področju elektronike in ventilatorjev. Primorski poslanci so si ogledali sodobne, visokotehno-loške proizvodnje družbe Hidria IMP Klima pod vodstvom glavne-ga direktorja Ivana Rupnika, sre-čanje pa zaključili s kosilom na Kendovem dvorcu v Spodnji Idri-ji.

HIDRIA MED NAJUGLEDNEJ[IMI

Predsednik korporacije Hidria Edvard Svetlik se je po raziskavi Ugled direktorjev, ki jo je pripra-vila agencija Kline & Partner že peto leto zapored, uvrstil na viso-ko 19. mesto med najuglednejšimi managerji.

Po raziskavah je dokazano, da je v povprečju več kot polovica ugleda podjetja in približno 15 odstotkov finančnih rezultatov podjetja odvisno od stopnje ugleda njegovega direktorja.

Korporacija Hidria se je uvrstila na 10. mesto med podjetji z naj-

večjo inovativnostjo ponudbe ter na 59. mesto med podjetji z naj-višjo stopnjo poslovnega ugleda. Uvrstitev med najbolj inovativna podjetja za Hidrio nedvomno po-meni velik uspeh, saj je prav ino-vativnost ena ključnih vrednot korporacije.

V zadnjih letih strmo raste tudi splošni poslovni ugled Hidrie, ki se je z 214. mesta v očeh splošne javnosti in 158. mesta v očeh po-slovne javnosti v letu 2003 letos povzpela med prvih 60 najbolj uglednih podjetij v državi. Glede na dejstva, da je Hidria izrazito izvozno usmerjena, da večino

promocije namenja industrijskemu trženju ter da je korporacija svojo korporativno blagovno znamko začela načrtno promovirati šele leta 2001, ima rast prepoznavnosti in ugleda za Hidrio toliko večjo težo.

HIDRIA KUPILA DEL ISKRAEMECA

Hidria je od kranjske družbe Iskraemeco najprej prevzela 87 delavcev, v naslednjih mesecih se bo njihovo število povzpelo na 95. Delavci bodo zaposleni na enak način, kot so bili prej zaposleni v družbi Iskraemeco. Poleg dela

proizvodnje bo Hidria od družbe Iskraemeco odkupila tudi zaloge, povezane s proizvodnjo lamel. Proizvodnja lamel v Kranju bo delovala pod okriljem družbe Hi-dria Rotomatika, ki ima že danes svoje lokacije v matični Spodnji Idriji, na Jesenicah in v Kopru.

STE VEDELI?… Po podatkih, ki jih je 26.

marca letos objavil časopis Delo, je korporacija Hidria v letu 2006 predstavljala 20. največjega izvo-znika v Sloveniji in dosegala 19. mesto med slovenskimi izvozniki v države Evropske unije.

19

Podjetje ustvarjamo ljudje

Servis Hidria In`eniringzdružitvijo družb IMP Klima in IMP Klimat v letu 2005 je prišlo tudi do združitve ser-visov v skupnem pod-

jetju Hidria Inženiring d.o.o. S tem smo na trgu pridobili bistveno prednost naše servisne ponudbe, saj se področji dela dopolnjujeta in predstavljata celostno rešitev.

Servis Hidria Inženiring je raz-deljen na dve enoti – poslovno enoto Godovič, ki jo vodi Brane Zabukovec, in poslovno enoto Lju-bljana pod vodstvom Kristjana Brusa.

V obeh enotah je trenutno za-poslenih 22 oseb. Zaradi širitve dejavnosti in obsega dela pa to število narašča.

Področja, ki jih pokriva servis Hidria Inženiring so naslednja:

1. Klimatizacija:Klimatske naprave: servisne sto-

ritve zajemajo poleg servisiranja vseh funkcijskih elementov klimat-ske naprave tudi poznavanje delo-vanja – avtomatike. Lasten aplika-tivni razvoj programov avtomatike zahteva od serviserjev neprestana izobraževanja. Servis je specializi-ran predvsem za postavitev, ožiče-nje, zagon, opravljanje meritev in servis klimatskih naprav proizva-jalca Hidria IMP Klimat, za kar imamo tudi ustrezna pooblastila in certifikate.

Distribucija zraka: na tem po-dročju je servis specializiran za produkte Hidria IMP Klime. Po-znavanje delovanja, nastavitev parametrov na objektih, pravilna montaža in možnost sodelovanja z lastnimi razvojnimi in konstruk-cijskimi strokovnjaki nam dajejo veliko prednost na tržišču.

Požarne lopute: služijo za zašči-to pred širjenjem požara skozi prezračevalne kanale. Servisna storitev je poleg poznavanja delo-vanja različnih tipov požarnih lo-put tudi redni preizkus delovanja in izdajanje ustreznih dokumen-tov, za kar imamo pooblastila proizvajalca (Hidria IMP Klima) in ustrezno izobražen servisni ka-der.

Radiatorski konvektorji: upora-bljajo se za primarno gretje in hlajenje prostorov. Zaradi velikega

potrebuje rednega servisiranja. Praviloma so naprave težko dosto-pne, uporabniki jih ne poznajo, včasih niti ne vedo, kje so name-ščene. Na servisno službo se obr-nejo, ko te prenehajo delovati, oziroma postane stanje v prostorih nevzdržno. Vemo, da je takrat po-seg dražji in ponavadi tudi daljši.

Vzdrževanje je ena izmed naj-pomembnejših poprodajnih aktiv-nosti, zato je priporočljivo, da se sklene pogodbo o vzdrževanju. Vzdrževalna pogodba predstavlja bistvene prednosti:• prioriteta pri odzivnosti,• večja zanesljivost delovanja si- stemov,• nižji stroški vzdrževanja in ser- visiranja,

• nastavitev parametrov za nižje obratovalne stroške,• svetovanje pri predelavi in za- menjavi,• pravočasna zamenjava obrablje- nih delov,• strokovni pristop,• meritve …

3. VrataServis Hidria Inženiringa je

pooblaščen tudi za montažo in servisiranje industrijskih vrat. Na tem področju imamo bogate izku-šnje in dolgo referenčno listo. V zadnjem času vse večje število vgrajenih vrat predstavlja porast naših servisnih storitev.

Servisiranje celotnega klimatiza-cijskega sistema

Široko področje storitev, za ka-tere smo specializirani, predstavlja za stranke prednost, saj imajo lahko enega izvajalca za celoten sistem klimatizacije. Naše stranke imajo tudi vse večje zahteve po 24 urnem dežurstvu. Med njimi so predvsem bolnišnice, casinoji, pro-izvodnja in server sobe; za takšne potrebe uvajamo »dežurni telefon«, da lahko reagiramo takoj.

Servis Hidria Inženiring je na-ravnan k stranki, serviserji se izo-bražujejo za vedno nove tehnolo-gije in produkte, pridobivajo ustre-zne certifikate, vodstvo pa je narav-nano k neprestanemu izboljševanju in iskanju novih tržnih niš.

števila komponent na trgu se je v zadnjem času bistveno povečala tudi potreba po servisiranju.

Priprava vode: za pripravo vode skrbijo hladilni agregati in peči. Naša storitev zajema zagon in servisiranje različnih produktov na trgu.

2. VzdrževanjeVsakemu izmed nas je samou-

mevno, da se avtomobil po prevo-ženih cca. 15.000 km odpelje na redni servisni pregled. Vemo, da v primeru, da tega ne storimo, garancija ne velja, prav tako pri-haja tudi do večje verjetnosti od-povedi. V primeru klimatizacije pa mnogi uporabniki neupravičeno pričakujejo, da nova naprava ne

REFEREN^NA LISTA VZDR@EVALNIH POGODB:

• Casino HIT• Gorenjska banka• Casino Larix• Onkolo{ki In{titut• Klini~ni center• TCG Unitech• B/S/H Nazarje• In{titut Jo`ef [tefan• Kemijski in{titut• M hotel• Knji`nica Oton @upan~i~ Ljubljana• Kinoteka• Mercator• McDonalds• osnovne in srednje {ole

Servis poslovna enota Ljubljana.

Servis poslovna enota Godovi~.

Z

20

Nagradno vprašanjeZastavljamo vam nagradno vprašanje, ki temelji na vse-bini članka Ocena prezračevanja in udobja na straneh 12 in 13. Prepričani smo, da ni pretežko. Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžebali tri, ki bodo prejeli lepe praktične nagrade. Nagrade bomo poslali po pošti, zato ne pozabite napisati naslova.

Vprašanje:Kinodvorana, v kateri je po načrtu sedežev za 50 ljudi, ima prostor-

nino 1000 m3. Za sistem prezračevanja z menjavo zraka je na začetku predvidena učinkovitost prezračevanja, ki za vse uporabnike znaša 1,0. Kolikšna je povprečna količina zraka na uporabnika, če je izračunana izmenjava zraka 2-krat na uro?

Kuponček za odgovor:Odgovor na nagradno vprašanje se glasi (obkrožite pravilni odgo-vor):

a) 1 l/s na osebo

b) 5 l/s na osebo

c) 11 l/s na osebo

d) 22 l/s na osebo

Odgovore pošljite do 31. maja: • na naslov Hidria IMP Klima, Godovič 150, 5270 Godovič (s pripisom »za glasilo Partner«), • po faksu na števiko 05/ 374 30 83 ali • po elektronski pošti marketing@hidria-imp-klima.si.

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta in poštna številka:

Davčna številka:

Nagradno vpra{anjeNapoved 2. Klima foruma

20

Napovedujemo

2. slovenski Klima forum,

ki bo 18. septembra 2007

v Hidria Inštitutu Klima v Godoviču.

KLOBASEMesar se je peljal z avtobusom. K njemu je pristopil sprevodnik in mu zaračunal vozovnico.“Vi imate pa cene vedno višje!” je rekel mesar. “Jaz kot mesar pa že pet let prodajam klobase po isti ceni!”

“Vi lahko, mi pa avtobusa ne mo-remo pomanjšati!” mu je odgovoril sprevodnik.

SPODNJE PERILO“Veš, Marjan se je ločil od Marja-ne samo zaradi spodnjega peri-la!”

“Kako to?”“Kadar mu je prala spodnje perilo, je v pralni stroj zlila tudi mehča-lec.”

POMOTAPetra so povabili v davčni urad. Tam mu je uslužbenka pojasnila:

“Računalnik se je zmotil, zato se vam iskreno opravičujemo. Dobili boste vrnjenih 50.000 tolarjev pre-več plačane dohodnine.”“Kje je?” je vprašal Peter nejever-no in pogledal okoli sebe.“Kdo?”“Skrita kamera, vendar!”

Pet minut za smeh

20