PENZIONERSZPM BESPLATEN VESNIK

» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3213 227 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

INICIJATIVAZA DOPOLNUVAWENA ^LEN 246OD ZAKONOT ZA RABOTNI ODNOSI

str.4

REZIME OD REGIONALNITESREDBI SO POTESNITERAKOVODSTVA NA ZDRU@ENIJATANA PENZIONERITE

PENZIONERITEPEAT

str. 6

POSAKUVANO KAT^ENA PENZIONERITE

str. 12

VIDICI

16-ta SEDNICA NA IO NA SZPM

str. 2

14-TI REGIONALNISPORTSKI NATPREVARI IIGRI VO 2009 GOD.

str. 7

str. 14

ZABAVA

IZBOR

str. 13

ZDRAVSTVO

str. 15

str. 5

pplluussGodina II, broj 12-13, juli - avgust 2009 godina

Na 25 juli se navr{u-va edna godina odizleguvawe na pr-

viot broj na na{iot ves-nik "Penzioner plus#.Zna~i vesnikot go slavisvojot prv rodenden.

Rodendenite po svojatapriroda se mnogu zna~aj-ni. Vo oblasta na novi-narstvoto ozna~uvaat po-java i `iveewe na edensubjekt so informativenkarakter kako osnovnoobele`je, no ne i edinst-veno. Vo golema mera jazadovoluva, pred se pot-rebata da soop{ti rabo-ti koi se od zna~ewe za~itatelite, da informi-ra za zbidnuvawa po od-redeni pra{awa, vo od-redeno vreme, vo konkre-tni sredini i sl. Na tojna~in, pokraj ispolnuva-weto na informativnatafunkcija, vr{i i vlija-nie vrz javnoto mislewe,pomaga vo razmena na gle-di{ta, poveduva aktuel-ni pra{awa i inicijati-vi, pridonesuva za razre-{uvawe na nepoznatici idilemi, donesuvawe su-dovi i zaklu~oci i.tn.

Na{iot vesnik ima{e iima konkretni zada~i.

Pred se, da nosi infor-macii za aktuelnosti vovrska so ostvaruvawe napravata na na{eto ~lens-tvo za realizacija naprogramiranite aktivno-sti vo zdru`enijata napenzionerite i Sojuzot

na zdru`enijata, za prev-zemawe na inicijativipo razli~ni pra{awa odinteres za ~lenstvoto imnogu drugo.

Rodendenite se dobarpovod da se frli poglednanazad za da se sogleda-at u{te edna{, analiti~-ko i potemelno mnogusostojbi, fakti, pri~ini,razvojni trendovi, konk-retni akcii i drugo {tovlijaelo na uspe{en ili

nedovolno rezultatenrast, kvalitet, pridones,vlijanie vo svojata obla-st, zadovoluvawe na o~e-kuvawata na korisnicitena mediumot i tn. Vo na-{iot slu~aj nekolku glo-bali bea dominantni vo

rabotata, odnosno `ivo-tot na vesnikot.

Prviot i osnoven pre-duslov za uspeh be{eobezbeduvaweto na mate-rijalnata, odnosno fi-nansiskata osnova za pe-~atewe i podmiruvawedrugi tro{oci. Izminaedna godina, pra{awetona materijalno-finansi-skata sostojba e se u{teotvoreno, no za toa pove-}e vo druga pogodnost.

Vtoriot preduslov be-{e i postojano }e e, obez-beduvaweto na kvlitetnadopisni~ka mre`a koja}e ja hrani redakcijatana vesnikot so materija-li. Cenime deka toj delod pra{awata uspe{no gire{avame, bidejki se po-golem e interesot na zd-ru`enijata i poedinci dase javuvaat i izvestuvaatza nastani od nivnatasredina.

Tretiot preduslov be-{e, i se u{te aktuelen, e~itaweto na vesnikot.Na{a `elba e sekoj pen-zioner da go ~ita svojotvesnik. Znaeme deka toane e mo`no no sepak saka-me nekolkute iqadi pri-meroci da minat niz racena {to pogolem broj ~ita-teli. Vpro~em ova pra-{awe sekoga{ e aktuelnoi }e go okupira na{etovnimanie i ponatamu vosite mo`ni uslovi.

^etvrtata odrednica zauspeh e dobro odbrana iekipirana redakcija. Zana{a sre}a imame mnoguagilen, sestrano zainte-resiran, kvaliteten vosvojata oblast zamenikna glavniot i odgovoren

urednik Dragi Argirovs-ki, bi rekol du{a na re-dakcijata, koj maksimal-no se anga`ira i ostvaru-va vidliv uspeh vo `ive-eweto na vesnikot.

Mnogu ne ohrabruva po-zitivnoto mislewe na~lenstvoto, zdru`enija-ta i drugi ~itateli navesnikot.

Se trudime da sme votek so sovremenite dos-tigawa na tehnikata itehnologijata. Edna godi-na imame svoja VEB stra-nica. Na{ata VEB strani-ca isto taka go slavi pr-viot rodenden

Tuka e podr{kata od Iz-dava~kiot sovet na ves-nikot na ~elo so pretse-datelot na Sobranieto inegoviot Izvr{en odborDu{ko [urbanovski kajkogo redakcijata seko-ga{ naiduva na ohrabru-vawe i razbirawe.

Ima u{te elementi isegmenti za odbele`uva-we, kako zna~ajni za se-ga{niot moment i roden-den na vesnikot no zaovakov vid osvrnuvawena izminatata godina edostato~no.

^edo Georgievski

Primajte ja Va{ata penzijapreku Srebren paketvo NLB Tutunska banka

Vo organizacija na SZPM odplaniranite pet, ve}e se odr-

`aa tri regionalni revii na pesni,muzika i igri. Za ovie revii {to seodr`aa vo Probi{tip, Tetovo iKru{evo vladee{e golemo intere-

sirawe, ne samo kajpenzionerite, tuku ikaj po{irokata javnost.Vo septemvri region-alni revii na pesni,muzika i igri }e seodr`at vo Kavadarci iBerovo.

Ovaa kulturna mani-

festacija na penzionerite e tra-dicionalna i godinava se odr`uvapo sedmi pat.

Reviite pridonesuvaat za za~u-vuvawe i zbogatuvawe na folklo-rot vo Republika Makedonija, kakoi na kulturniot identitet.

Po povod godina dena od izleguvawetona vesnikot ,,Penzioner plus#UVODNIK

Tetovostr. 10

MULTIETNI^KA PROGRAMA NAIZVOREN I STAROGRADSKI FOLKLOR

str. 8, 9 i 16

\

\

NASTANI PENZIONERplus juli - avgust 20092

Sednica na Sobranieto na ZP Resen

Transparentnost vo rabotata

Na 17 juli vo Zdru`enieto na penzioneri naResen se odr`a redovna sednica na Sobranie-

to na Zdru`enieto na koja prisustvuvaa 27 pret-stavnici na ogranoci, kako i gosti na SZPM. Prekuodr`uvawe na vakvi sednici so koi rakovode{epretsedatelot na Sobranieto na Zdru`enietoDor~e Krstevski, a na koi prisustvuvaa golembroj na ~lenovi, Zdru`enieto uspeva{e i uspevada ostvari javnost i transparentnost vo rabotatavo uslovi koga vo o{tinata ne funkcionira nitueden elektronski ili pe~aten medium.

Sobranieto najprvo gi razgleda izve{taite odIzvr{niot odbor i Nadzorniot odbor, a potoa igodi{nata smetka za 2008 godina i po iscrpna iplodna diskusija istite bea usvoeni.Pri toa beaizneseni pofalbite za dobroto i doma}insko ra-botewe na zdru`enieto, izrazeno preku pozi-tivnite finansiski rezultati.

Vo minatata godina ne izostanaa redovnite ak-tivnosti na zdru`enieto, bea organizirani edno-dnevni ekskurzii, a Zdru`enieto se poka`a kakodobar organizator i doma}in na regionalnitesportski penzionerski natprevari na koi u~estvu-vaa 160 natprevaruva~i - penzioneri qubiteli nasportot, a vo mesec septemvri be{e doma}in nakulturni sredbi na 660 penzioneri od deset zdru-`enija od jugozapadniot region na Republikava.

^esta tema za diskusija na sednicite na organ-ite na zdru`enieto be{e zdravstvenata za{tita iproblemi svrzani so zdravjeto na ~lenstvoto. Neizostanaa i humanitarnite aktivnosti, pri {toposebno bea naglaseni onie {to gi sprovedeAktivot na `enite penzionerki za domot za decaso posebni potrebi vo Bansko I drugo.

Goce Butevski

Obedinetite Nacii na svojasednica vo 2001 god. donesoa

Rezolucija za proglasuvawe na21 septemvri za Me|unaroden denna mirot. Zemajki gi vo predvidsite stravotni nastani vo tekotna Vtorata svetska vojna preku50 milioni lu|e zaginati, 35 mi-lioni raneti i osakateni, 110milioni begalci, 45 milioni za-tvorenici i logora{i, 20 mi-lioni deca bez roditeli i og-romna materijalna {teta, razru-{eni 1 710 gradovi, 70 000 sela,28 milioni lu|e ostanati bezpokriv na glava, 162 000 razru-{eni stambeni zgradi, 19 000 in-dustriski objekti, 65% uni{teniosnovni, sredni i visoki {koli ifakulteti, onesposobeni mnogu-brojni laboratorii i drugo.Zemeni se vo predvid i ogrom-nite {teti nastanati vo ograni-~enite vojni vodeni posle Vto-rata svetska vojna (Korejska, Vi-etnamska, Ira~ka i drugi voenikonflikti vo Afrika i drugikontinenti).

Obedinetite Nacii so ovaa Re-zolucija sakaat da i stavat naznaewe na celokupnata svetskajavnost deka so vojnite se posti-gnuvaat samo nesogledivi posle-dici vo ~ove~ki `rtvi i ma-terijalna {teta, a nikakvo dobroi napredok.

Isto taka se uka`uva deka eve-ntualnata idna treta svetskavojna, koja mo`e da bide is-provocirana od lokalni vojni,nema da bide vodena so klasi~no

vooru`uvawe, tuku }e bide upo-trebena najmoderna voena tehni-ka i tehnologija (nuklearna,raketna, elektronska, biolo{ka,hemijska i dr,) i }e bide vodenaglobalno, na seta teritorija.

Vo edna takva globalna vojna }ebide uni{teno se {to do denes gosozdala civilizacijata, naukata,kulturata i da ne vrati vo ka-meno doba. ^ove~kite `rtvi bibile nesogledivi, a tie {to biostanale `ivi bi bile biolo{kinesposobni za `ivot.

Poradi toa sekoja godina trebada se potsetuvame na Rezolu-cijata na O.N. za Me|unarodniotden na mirot 21 septemvri i sepotsetuvaat site ~lenki na Obe-dinetite nacii da se so~uva mi-rot i sekoj konflikt da se re-{ava so dijalog i na miren na~in,a ne so oru`je.

Samo vo mir mo`e da se tvori ida se kreira na site poliwa nanaukata, kulturata, prosvetata,za podobar, pokvaliteten i posre}en `ivot za sekoja edinka,sekoja zaednica i celoto ~ove{-tvo. Zatoa gi povikuvame sitepenzioneri i gra|ani kako isite nevladini organizacii na21 septemvri ovaa godina daizlezeme masovno i da go odbe-le`ime Me|unarodniot den namirot.

D-r Nikola StojanovskiPretsedatel na Organizaconen

odbor za odbele`uvawe naMe|unarodniot den na mirot

Na den 23 juli 2009 god. Iz-vr{niot odbor na SZPM jaodr`a svojata 17-ta sednica

na ~ij dneven red bea: Usvojuvawena Inicijativa za dopolnuvawe na~l. 246 od Zakonot za rabotni od-nosi; Pravilnikot za rabota naOdborot na solidarniot fond zaposmrtna pomo{ i sredstva za ~le-narina na Zdru`enijata na pen-zioneri na Makedonija; Spogodbaza na~inot i postapkata za vr{ewepri isplata na penzija za Solida-

rniot fond - posmrtna pomo{ i~lenarina i isplata na posmrtnapomo{ na semejstvata na po~ina-tiot korisnik na penzija, Izve{-tajot na Komisijata za sport za od-r`anite Regionalni sportski nat-prevari, kako i Rezime od odr`a-nite regionali sostanoci so rako-vodstvata na zdru`enijata.

Po konstruktivnata diskusijaseto ova be{e ednoglasno usvoeno.

Posebno be{e pozdravena Ini-cijativata za dopolnuvawe na ~l.

246 od Zakonot za rabotni odnosi,koja go legitimitira SZPM kakobiten faktor vo op{testvoto kojse gri`i za statusot na sega{ni iidni penzioneri.

Se istakna deka usvojuvaweto naPravilnikot za rabota na Odborotna solidarniot fond za posmrtnapomo{ i sredstva za ~lenarina nazdru`enijata na penzioneri naMakedonija i Spogodba za na~inoti postapkata za vr{ewe priisplata na penzija za Solidarni-ot fond - posmrtna pomo{ i ~le-narina i isplata na posmrtna po-mo{ na semejstvata na po~inatiotkorisnik na penzija, }e vovede redvo ovaa problematika i }e dadepozitivni rezultati.

[to se odnesuva do Izve{tajotna Komisijata za sport za odr`a-nite Regionalni sportski natpre-vari, be{e konstatirano deka iz-ve{tajot e seopfaten i gi otsliku-va slu~uvawata i uspesite na spo-rtskite penzionerski natprevari

na koi penzionerite zedoa masovnou~estvo.

Na sednicata Stamen Filipov,be{e izbran za nov ~len naPravno-ekonomskiot sovet naIzvr{niot odbor na SZPM.

K.S.A.

Dostojno da go odbele`ime denot na mirot

Ednogodi{noto izleguvawe na ve-snikot "Penzioner plus” be{eodbele`ano na 23 juli ovaa godi-

na, na zaedni~kata sredba na Izvr{-niot odbor na SZPM, Izdava~kiot so-vet i Redakcijata, vo prisustvo na po-ve}e gosti i pretstavnici na infor-mativnite glasila. Prigodnata pros-lava na rodendenot na vesnikot ja ot-vori pretsedatelot na SZPM i na Iz-dava~kiot sovet, Du{ko [urbanovs-ki, pri {to izrazi zadovolstvo zauspe{noto pojavuvawe i brzoto afir-mirawe na ova glasilo na penzioner-ite. Retrospektiven i analitikipogled iznese glavniot i odgov-oren urednik, ^edo Georgievski.Toj istakna deka vesnikot uspe{-no gi ispolnuva definiraniteceli vo informiraweto na pen-zionerskata populacija, posebnoso tretiraweto sodr`ini od ni-ven interes, za pravata i obvrs-kite, za socijalnata i zdravstve-nata za{tita, za kvalitetot na`ivotot vo tretata doba, za aktivnos-tite preku klubovite, sportot, re-viite, ekskurziite i taka natamu. Po-sebno priznanie za uspesite na "Pen-zioner plus” mu be{e oddadeno nainicijatorot za pokrenuvawe na ves-nikot i zamenikot glaven i odgovorenurednik, Dragi Argirovski, za kogorekoa deka e "du{a” na Redakcijata.Toj istakna deka posle {eesetgodi{-noto postoewe na penzionerskataorganizacija vo Republika Makedonijaprvpat penzionerite dobivaat svoe

samostojno glasilo, koe vo golemakonkurencija vo informativniot pro-stor zazede vistinsko mesto i ja is-polni postojnata praznina vo infor-miraweto na pripadnicite od tretodoba. So izleguvaweto na vesnikot"Penzioner plus” pred edna godina, seispolni sonot na mnogumina penzione-ri, kako i na Sojuzot na zdru`enijatana penzionerite na Makedonija. Ves-nikot e namenet za sega{nite i idnipenzionerite i e naslednik na pod-listokot za penzioneri „Penzionerskividici” koj izleguva{e vo „Nova Make-

donija”. Izleguva vo 5 000 primeroci ie besplaten. Potvrda deka napisite seaktuelni i interesni se pismenite iusmenite odyivi na onie {to go ~itaat,no ne zna~i deka ne mo`e da bide u{tepodobar! Andon Markovski, ~len naIzdava~kiot sovet, pojavuvaweto na"Penzioner plus” i odbele`uvawetona rodendenot i godi{ninata na Veb-stranicata, gi okarakterizira kakoistoriski vrednosti, a Vasko Kale-ski, ~len na IO na SZPM, vesnikot gosporedi so artileriski top, kako

silno oru`je vo racete na penzioner-ite, preku koe se slu{a i }e se slu{anivniot odglas za `ivotot i za prob-lemite so koi se soo~uvaat. Kon ~es-titkite za rodendenot, so pofalnizborovi za vesnikot, se pridru`ija i

Miroslava Petrovska, NurieKadriu, kako i Besnik Pocestai Qubomir Janev.

Pokraj vesnikot rodendenslavi i Veb stranicata naSZPM, na koja e pomesten i ves-nikot "Penzioner plus”. Za pr-viot rodenden vovedena e mo`-nost na Veb stranicata da seobjavuvaat site va`ni i bitniinformacii i dokumenti povr-

zani so `ivotot i rabotata na zdru-`enijata, SZPM i samoto ~lenstvopreku linkot INFO. So pomo{ na Vebstranicata site ovie sodr`ini dopi-raat nasekade, nadvor od granicite nana{ata dr`ava.

So drugi zborovi nivoto na infor-mirawe na penzionerite se potkrenaza nekolku stepeni, {to spored mis-leweto na mnogumina e za po~it i poz-dravuvawe i treba da prodol`i vo taanasoka.

Mendo Dimovski

Odbele`uvawe na godi{ninata od izleguvaweto na "Penzioner plus”

Zbogateno informiraweto na penzionerite

Na viso~ina od nad 900metri vo podno`ieto naIlinski Vrv, pred pove-

}e vekovi e izgraden, gordoopstojuva na daleku poznatiotLesnovski manastir Sv. Gav-ril Lesnovski. Vo nego predmnogu vekovi rabotela pozna-tata prepi{uva~ka Lesnovska{kola. Za `al nejzinite cr-kovni dela sudbinski zavr{i-le vo tu|ite biblioteki. Les-novskiot manastirski komp-leks i novite istoriski i et-no - postavki vo restavrira-noto i obnoveno u~ili{te, be-{e predizvik penzionerite,

prosvetni rabotnici od Probi-{tip i Zletovo, tokmu tamu da

go proslavat Denot na prosve-titelite i da go formiraat svojaktiv. Tie se poklonija na gro-bot na golemiot kulturno-pro-sveten i duhoven deec, profe-sorot Parnaxiev i episkopGavril Svetogorski. Za zna~e-nieto na Lesnovskiot manastirzboruva{e Stojan Stefanovski- Lesnovski, profesor vo pen-zija i poznat hroni~ar na ovieprostori. Za pretsedatel naAktivot be{e izbran Milo{Veli~kovski, a be{e izbran iUpraven odbor od sedum ~leno-vi. Isto taka be{e usvoenaPredlog programa za aktivno-

stite na aktivot vo naredniotperiod. Na osnivaweto na Ak-tivot prisustvuvaa: NevenaMileva, Violeta Karagunova iZorka Me{inkova, gosti od[tip, porane{ni pedago{kisovetnici.

Dru`eweto, se}avaweto naspomenite za ubavite vremiwa,ja polnea du{ata so voshit nasekoj u~esnik. Lesnovskite yvo-na sve~eno odeknuvaa kako svetpozdrav na prosvetnite rabot-nici koi sekoga{ se i }e bidat~uvari na nepokorot {to se vi-ka prosvetitelstvo.

A. Aleksovska

Aktiv na prosvetni rabotnici - penzioneri vo Lesnovo

Kon krajot na juni na loka-litetot na opeanite"Biljanini izvori”, za prv

pat se odr`a turisti~ko-za-bavnata manifestacija "LETO

2009” za zbogatuvawe na for-mite na prezentacija na ohrid-skata turisti~ka ponuda i tu-risti~kata dejnost. Celta namanifestacijata be{e prezen-

tirawe na po-tencijalite naugostitelstvo-to, hotelierst-voto, ruralnioti urbaniot tu-rizam, kultura-ta i kulturno-zabavniot `i-vot, prirodnotobogatstvo i

folklorot. Na manifestacija-ta okolu 100-tina turisti~kiagencii, hotelski objekti, nev-ladini organizacii, proizvod-ni firmi na pijalaci i na sta-ri doma{ni nacionalni jade-wa, se prestavija pred nekolkuiljadnite prisutni gosti odzemjava i od sosednite dr`avi.

Pokraj ova, celta be{e i rea-firmacija na ubavinata na lo-kalitetot "Biljanini izvori”,kako izletni~ko mesto i ponudakako turisti~ki proizvod nalegendata za devojkata {to naOhridskoto Ezero go belela

svoeto platno, od {to narodni-ot peja~ ja ispeal antologiska-ta pesna i "himna“ na Ohrid,"Biljana platno bele{e”.

Turisti~kata manifestacijabe{e zbogatena i so nastap napove}e KUD dru{tva, koi is-polnija starogradska i izvornamakedonska muzika. Zabele`i-telen uspeh prosleden so apla-uzi ima{e peja~kata grupa "Ras-peani ohri|anki”, gajdaxijataCvetko Bla`eski, gradskiotPenzionerski hor i drugi solo-izveduva~i.

K. Spaseski

Na "Biljanini izvori”, Ohrid

Turisti~ko-zabavna manifestacija "LETO 2009#

Sednica na Izvr{niot odbor na SZPM

Usavoena inicijativata za dopolnuvawe na Zakon za rabotni odnosi

fot

o: T

ome

Man

ov

REKLAMIPENZIONERplus juli - avgust 2009 3

SORABOTKA PENZIONERplus juli - avgust 20094

Vo organizacija na SZPM vo tekotna juni se odr`aa regionalnisostanoci so potesnite rako-

vodstva na penzionerskite zdru`eni-ja na koi se rasprava{e za aktuelno-sti i problemi od zaedni~koto dejst-vuvawe na ovaa najmasovna penzioner-ska asocijacija vo na{ata zemja.

Toa vsu{nost zna~e{e realizirawena zaklu~okot od poslednata sednicana Izvr{niot odbor na Sobranieto naSZPM da im predlo`i na zdru`enija-ta na penzionerite - ~lenki na Soju-zot, prodlabo~uvawe na sorabotkatame|u organite na Sojuzot i rakovodst-vata na zdru`enijata, pokraj formatasostanoci so pretsedatelite na zdru-`enijata, da se vovede praktika za in-

formirawe i konsultirawe za pra{a-wa od interes za ~lenovite na zdru-`enijata - ~lenki na Sojuzot prekusredbi na negovoto rakovodstvo so po-tesnite rakovodstva na zdru`enijataod odreden region vo Republikata.Ovaa forma na komunikacija be{e os-tvarena vo Prilep, Tetovo, Probi{-tip, Peh~evo i Negotino.

Temite {to bea predmet na razgovo-rot treba{e da proizlezat od intere-sot na ~lenstvoto na Zdru`enieto sonaglasok na zacrtanite celi i intere-si na ~lenovite utvrdeni so Statutotna Zdru`enieto: standardot na penzi-onerite i usoglasuvaweto na penziite,zdravstvenata za{tita, smestuvawetovo penzionerski - starski domovi, ge-rijatriski centri, klubovi za dnevenprestoj, centri za dneven prestoj napenzionerite, odnosot i sorabotkataso organite na lokalnata samouprava(spogodba za sorabotka so gradona~al-nikot na op{tinata), sorabotka so op-{tinskiot organ na Crveniot krst,funkcioniraweto na Solidarniotfond, distribucijata na ~lenarinataod strana na Registriranata organi-zacija na sojuzite na penzionerite, so-rabotkata so organite na FPIOM, po-sebno so podra~nite edinici na Fon-dot, sorabotkata so organizaciite nainvalidskite penzioneri i drugo.

Naedno se o~ekuva{e da se dadeocenka na sostojbata so isplatata napenziite preku po{tenskite dostavu-va~i i kolku Zdru`enieto mo`e dapridonese za celosen opfat na penzi-onerite koi treba da otvorat transak-ciski smetki vo delovnite banki.

Vo oblasta na informiraweto nakorisnicite na penzija da se dadeocenka za kvalitetot na vesnikot"Penzioner plus”, za emisijata "Tretadoba” na MTV, za sorabotkata so lo-kalnite sredstva za informirawe iformite na informirawe preku izda-vawe bilteni, razni pe~ateni publi-kacii, tematski konferencii, raznidebati i sli~ni formi na u~estvo na~lenovite na Zdru`enieto.

Se nastojuva{e da ne izostanat ipra{awata od oblasta na kvalitetotna `iveeweto na ~lenovite na Zdru-`enieto: sportskite igri, reviite napesnata, muzikata i igrite i drugitevidovi sredbi na penzionerite.

Na sostanokot so rakovodstvata nazdru`enijata na penzionerite od jugo-zapadniot region na 3 juni vo Prilepposeben akcent se dade na odnosot isorabotkata so SZPM i na nekoi prob-

lemi so koi se soo~uvaat zdru`enijataso predlozi za nivno re{avawe. Seistakna zalo`bata pokraj regionalni-te da prodol`i praktikata za pozna-~ajni temi da se odr`uvaat zaedni~kisredbi so pretsedatelite na zdru`e-nijata vo SZPM, da se podobri izvor-noto informirawe na Sojuzot od baza-ta, za {to kako pozitiven primer be{enavedeno Zdru`enieto na penzioneri-te od Debar, koe redovno dostavuvazapisnici od sednici i drugi infor-macii. Se naglasi i potrebata da sezbogati i sorabotkata so Fondot naPIOM.

Pretsedatelot na SZPM Du{ko[urbanovski informira{e za nekoiaktuelni pra{awa i otvori nekoi di-

lemi, zalo`uvaj}i se komunikacijatana ~lenovite na IO so zdru`enijatada bide na potrebnoto nivo, gri`ataza podobar standard na penzioneriteda prodol`i, da zajakne sorabotkatana zdru`enijata so lokalnata samoup-rava so potpi{uvawe spogodbi sogla-sno Memorandumot pome}u ZELS I SZ-PM, kako i so Crveniot krst i sli~no.

Toj posebno se zadr`a i na o~ekuva-wata od Spogodbata so Fondot na PI-OM za solidarnite sredstva, naedno ida se podobri evidencijata na ~lens-tvoto i informiraweto za isplatatana pogrebninata, a najavi i barawe zavra}awe na sredstvata zadr`ani oddekemvriskata penzija vo 2007 godinanameneti za posmrtnina.

Na 10 juni regionalen sostanok seodr`a vo Tetovo so prisustvo na ra-kovodstvata od skopskite zdru`enija,Tetovo i Gostivar.

Pritoa pretsedatelot [urbanovskiinformira{e i za sredbite so mini-sterot za trud i socijalna politikaXeqal Bajrami i zamenik-ministerotSpiro Ristovski vo vrska so predlogna Vladata za privremena promena nana~inot na usoglasuvawe na penziiteporadi voveduvaweto na noviot na~inna presmetnuvawe na platite, so {todojde do ve{ta~ko zgolemuvawe na ne-to-platite zaradi dodavaweto natro{ocite za hrana i prevoz. Poraditoa se predlaga usoglasuvaweto napenziite godinava da se presmetuvavrz osnova na realnoto zgolemuvawena platite, bez vrednosta na prevozoti hranata.

[urbanovski ja istakna potrebata ipokraj recesijata Vladata da go isko-risti zakonskoto pravo za zgolemuva-we na penziite na zagrozenite penzi-oneri, {to e zacrtano vo Vladinata

programa za 2009 i 2010 godina, a in-formira{e i za inicijativata za pro-pi{uvawe pravo na socijalna penzijana postari lica od 65 godini, za stra-tegijata na Vladata za sorabotka sonevladiniot sektor, kako i za donesu-vawe Zakon za u~estvo na penzioneri-te vo rabotata na Ekonomsko-socijal-niot sovet.

Na 15 juni se odr`a regionalen sos-tanok vo Probi{tip so u~estvo napretstavnici na zdru`enijata od Ku-manovo, Kratovo, Kriva Palanka, Pro-bi{tip, Zletovo, Lozovo, Radovi{,Sveti Nikole i [tip. Se diskutira{eza sostojbite i za pra{awata vo vrskaso servisiraweto na Solidarniotfond od strana na FPIOM, za materi-jalno-finansiskata sostojba na zdru-`enijata, za ostvaruvawe na Progra-mata na SZPM i na zdru`enijata, zausoglasuvawe na penziite spored iz-menetata {ema, 20 otsto od porast naplatite i 50 otsto od porastot na tro-{ocite na `ivot, kako i za problemi-te so penzionerskite domovi, za gri-`ata za starite lica, za penzioners-kite sportski igri, folklornite re-vii itn.

Potpretsedatelot na SZPM ^edoGeorgievski objasni pove}e dilemi zadejstvuvaweto na Sojuzot i zdru`eni-jata po usvojuvaweto na noviot Zakonza PIOM i uka`a na potrebata zdru-`enijata so pogolem interes da gisledat site zbidnuvawa i da se naso-~at kon najaktuelnite potrebi na ~le-nstvoto. Poseben akcent se dade i napotrebata od podobra sorabotka so

lokalnata samouprava i so Crveniotkrst, od interaktivnost vo sorabotka-ta so SZPM, bidej}i osven ZP Kumano-vo site drugi zdru`enija od ovoj regi-on ne najdoa za potreba rakovodstvotona SZPM da bide pokaneto na ot~etni-te sednici na sobranijata, a ne se dos-taveni i zapisnici od odr`anite sed-nici.

Na 24 juni regionalen sostanok seodr`a vo Peh~evo so u~estvo na pote-snite rakovodstva (pretsedateli nasobranija, na izvr{ni odbori, sekre-tari, pretsedatelki na aktivi na `e-ni i delegati vo Sobranieto na SZPM)na zdru`enijata na penzionerite odStrumica, Berovo, Ko~ani, Del~evo,Makedonska Kamenica, Vinica, NovoSelo i Peh~evo.

Pretsedatelot na SZPM Du{ko[urbanovski vo uvodot gi potsetiprisutnite za aktuelnite problemi vodejstvuvaweto na penzionerite vo na-{ata zemja, za standardot i kvalite-tot na `ivotot vo tretata doba, zapromenite vo sistemot na usoglasuva-weto na penziite, za servisirawetona penziite i ~lenarinata i rabotatana Registriranata organizacija, zaPredlog-spogodbata za sorabotka soFondot na PIOM, za spogodbite za so-rabotka na zdru`enijata so lokalnatasamouprava i Crveniot krst, kako i zainicijativata dostavena do Vladata iSobranieto na RM za u~estvo na pen-zionerite vo Ekonomsko-socijalniotsovet.

Vo diskusijata be{e pozdravenaovaa nova forma na sredbi za pottik-nuvawe na sorabotkata na zdru`enija-ta so SZPM. Se pobara Fondot na PI-OM da dava po~esti informacii zatro{eweto na sredstvata za pogreb-ninata kako i za dvi`eweto na ~lens-

tvoto, a ~lenarinata na zdru`enijatada se dostavuva ponavremeno. Be{ekonstatirano deka servisiraweto nasredstvata od Solidarniot fond zapogrebninata preku podra~nite edi-nici na FPIO se odviva na zadovoli-telno nivo. Me|utoa, penziite stagni-raat, no treba porealno da se gledaatrabotite i da bideme poedinstveni, sotoa rezultatite }e bidat podobri. Be-{e potencirana i potrebata od izg-radba na regionalen dom na penzione-ri vo Ko~ani, a stana zbor i za najave-nata inspekcija vo zdru`enijata napenzionerite od Dr`avniot inspekto-rat na Ministerstvoto za pravda, iakoSZPM i zdru`enijata ne se dr`avniorgani, tuku nevladini organizaciibez posobeni javni ovlastuvawa. Seistakna i potrebata organite na zdru-`enijata na penzionerite redovno dasorabotuvaat i me|usebno da se in-formiraat so delegatite vo Sobrani-eto na Sojuzot i so ~lenovite na IO naSZPM.

So u~estvo na potesnite rakovodst-va na zdru`enijata na penzionerite odVardarskiot region sostanokot seodr`a na 25 juni vo Negotino.

Vo uvodnite zabele{ki pretsedate-lot na SZPM Du{ko [urbanovski po-seben akcent dade na usoglasuvawetona penziite i napravi paralela za pa-dot na standardot na penzionerite votranzicijata, a zboruva{e i za zna~e-weto na prestojnoto potpi{uvawe naSpogodbata so Fondot na PIOM i us-vojuvaweto na Pravilnikot za soli-darnite sredstva i ~lenarinata. Sezalo`i za principot na solidarnost ihumanost i za zdravstvena za{tita nasite stari lica, da se zbogatat for-mite na aktivnost vo zdru`enijataosobeno za aktivirawe na ogranocite,a se zalo`i i na kulturen plan zaformirawe dramski, literaturni ilikovni sekcii, da se zbogati izda-va~kata dejnost, da se otvoraat klubo-vi na penzioneri so galerii i sli~no.

Vo del od diskusijata be{e poten-cirano deka SZPM docni vo reakciitei deka nedostasuva zaedni~ka strate-gija, deka se potrebni izmeni na Sta-tutot na SZPM, a Pravno-ekonomskiotsovet da go prou~i pra{aweto na vi-sinata na nagradite na funkcioneritevo zdru`enijata na penzionerite i dapredlo`i nivno izedna~uvawe.

Me|utoa, pove}e diskutanti gi pod-dr`aa aktivnostite na SZPM vo sitepoliwa od dejstvuvaweto, imaj}i gopredvid minatogodi{noto zgolemuva-we na penziite, zgolemeniot rejting,povedenite inicijativi do Vladata iSobranieto na RM, potpi{anite Me-morandumi za sorabotka so ZELS i Cr-veniot krst, se pomasovnite i pokva-litetnite sportski natprevari ifolklorni revii, podobrenata zdrav-stvena za{tita i snabdenosta so le-kovi, izdavaweto na vesnikot "Penzi-oner plus” i negovata veb-stranica,zgolemenata zastapenost vo republi~-kite i lokalnite mediumi i drugo. Be-{e dadena i celosna poddr{ka zaodr`uvawe na regionalni sostanocipo oddelni temi, a za pozna~ajniteaktuelnosti da se odr`uvaat so pret-sedatelite na zdru`enijata. Iakosredstvata od Solidarniot fond za

pogrebnina vo podra~nite edinicinavremeno se isplatuvaat se pobaranatamo{no podobruvawe na sorabot-kata so FPIOM, osobeno za navremenoinformirawe za dvi`eweto na ~len-stvoto i sli~no. Se postavi i pra{a-weto zo{to i pokraj golemoto glasa~-ko telo, penzionerite imaat mal bro-jot pratenici i ~lenovi na op{tinski-te soveti? Se naglasi i potrebata odizgradba na sovremen penzionerskidom vo ovoj region.

Be{e iznesena pozitivna ocenka zasodr`inata i kvalitetot na dotoga{-nite 10 broja na vesnikot “Penzionerplus” i deka treba da se sozdadat tra-jni uslovi za negovo natamo{no redov-no izleguvawe.

Sublimirano od pette regionalnisostanoci mo`e da se izdvojat ne-kolku konstatacii:

- Na odr`anite sredbi prisustvu-vaa 122 pretstavnici na potesniterakovodstva od re~isi site zdru`e-nija na penzioneri - ~lenki na SZ-PM, a vo diskusijata u~estvuvaa 48.

- Sredbite se ocenija kako kori-sni, deka i natamu treba da se odr-`uvaat za oddelni temi, a za pozna-~ajni da ima i sostanoci vo SZPM sopretsedatelite na zdru`enijata napenzionerite, so prisustvo na re-sornite ministri, direktorite naFondot na PIOM i na Fondot za zd-ravstvo i drugi.

- Se poddr`uvaat aktivnostite naSZPM vo site poliwa na dejstvuva-weto, osobeno za za{tita na pravatana penzionerite i za podobar stan-dard i kvalitet na `ivotot vo tre-tata doba (organizirawe sportskinatprevari, folklorni revii i sl.).

- Se poddr`uvaat inicijativite zadonesuvawe Zakon za u~estvo na pen-zionerite vo rabotata na Ekonoms-ko-socijalniot sovet i za pravo nasocijalna penzija za site lica pos-tari od 65 godini.

- Da se po~ituva interaktivnostavo informiraweto, bidej}i ima zd-ru`enija na penzioneri - ~lenki naSZPM {to retko izvestuvaat za odr-`uvaweto na ot~etnite sednici ilidrugite zna~ajni sredbi i ne dosta-vuvaat zapisnici ili informaciiza odr`anite sednici.

- I pokraj po~etnite rezultatipotrebno e da se zbogati sorabotka-ta so FPIOM. Da se nastojuva vra}a-we na zadr`anite sredstva od de-kemvriskata penzija vo 2007 godinai poredovno da se informira za ra-botite od zaedni~ki interes.

- Se ~uvstvuva potreba i od podob-

ra sorabotka pome|u organite na zd-ru`enijata na penzionerite i dele-gatite na Sobranieto na Sojuzot i~lenovite na Izvr{niot odbor naSZPM, kako i nivno zaedni~ko anga-`irawe za realizirawe na Memo-randumite za sorabotka so ZELS i soCrveniot krst (potpi{uvawe spo-godbi so gradona~alnici, izgradbana domovi i otvorawe klubovi napenzioneri, gri`a za stari lica idrugo.)

- So ogled na pozitivnite ocenkiza sodr`inata i kvalitetot na ves-nikot ”Penzioner plus” se naglasipotrebata da se obezbedat trajni iz-vori za redovno izleguvawe na ovojvesnik na SZPM.

Podgotvi:Dragi Argirovski, sekretar na

Izvr{niot odbor na SZPM

Rezime od regionalnite sredbi so potesnite rakovodstva na zdru`enijata na penzionerite

\

Peh~evo

Prilep

Negotino

TRIBINAPENZIONERplus juli - avgust 2009 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina II - broj 12-13 - juli - avgust2009 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Du{ko [urbanovski (pretsedatel)Andon Markovski\or|i SerafimovNurie Kadriu\or|i Trp~eskiGido Boj~evski^edo Georgievski iDragi ArgirovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:^edo GeorgievskiGlaven i odgovoren urednik;Dragi Argirovskizamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Kalina Slivovska Andonova, urednik;Ivan~o Kuzmanovski,Kostadinka Kajmakovska,Cvetanka Ilieva,Hisen [akiriLektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM ”12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Proekt Razvoj Makedonija

tel. 02 321 3227E-mail: prm@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:PRM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Navremeno servisirawe na sredstvataSolidarniot fond se potvrdi vo praktikata koga po~naa sredstvata da se servisiraat vo Fondot na PIOM

Koga pred dve - tri godini se aktueli-zira{e pra{aweto za trajno re{ava-we na sredstvata {to se ispla}aat

na semejstvata na po~inatite penzioneri(t.n. Solidaren fond) da se servisiraat odFondot na PIOM, ima{e poedinci koi sesomnevaa vo toa, pritoa nudej}i raznorazni“argumenti”. Me|utoa, ova zakonska obrskana Fondot na PIOM, sredstvata za pogreb-nina na penzionerite da gi servisira pre-ku podra~nite edinici, dade dobri rezul-tati. Imeno, se poka`a deka Fondot na PI-OM od januari 2008 godina uspe{no go ser-visira Solidarniot fond na korisnicitena penzija, otkako so nivna soglasnost imzapira del od penzijata za obezbeduvawesredstva za posmrtna pomo{ i ~lenarinaza ~lenuvawe vo zdru`enijata na penzio-neri.

Vo periodot od januari do maj godinava sezadr`ani sredstva za isplata na posmrtnapomo{ vo iznos od 316.734.240 denari. No,vo prvite dva meseci od ovaa godina priisplatata na penziite izvr{ena e zadr{kaod penzijata vo dvoen iznos, odnosno name-sto 140 denari zadr`an e iznos od 280 de-nari, zaradi postignuvawe na kontinuitetvo akumulacijata na sredstvata za Soli-darniot fond i za ~lenarina, a po odlukana Odborot na registriranata organizacijana Sojuzite na penzionerite. Ova e napra-veno poradi toa {to Fondot na PIOM priisplatata na penziite vo noemvri i dekem-vri 2008 god. ne vr{e{e zadr{ka za Soli-daren fond (poradi odlukata na Ustavniotsud na RM U.br.266 od 17.09.2008 god., so ko-ja bea ukinati odredbite od Zakonot koi seodnesuvaa na Solidarniot fond).

Od akumuliranite sredstva vo 2009 god.,Fondot na PIOM izvr{i vra}awe na sred-stvata vo iznos od 27.479.860 den. pozajme-ni od zdru`enijata na penzioneri od Kise-la Voda vo iznos od 22.755.600 den. i odGevgelija vo iznos od 4.724.260 den. Oviesredstva se isplatija za posmrtniot fondvo 2008 god., dodeka Fondot na PIOM nevr{e{e vakva zadr{ka. Po odbivawe naovie sredstva, raspolo`ivite sredstva zanavedeniot period iznesuvaat 193.907.800den.

Vo periodot januari-maj 2009 godina seisplateni vkupno 173.280.000 denari za po-~inati 5.776 korisnici na penzija. Kako{to e poznato, na semejstvata na po~inati-te korisnici na penzija im se ispla}a po-smrtna pomo{ od 30.000 den., soglasno od-lukata na registriranata organizacija nasojuzite na zdru`enijata na penzioneritena Republika Makedonija.

Na 29 maj 2009 god. saldoto na smetkata

za solidarni sredstva iznesuva{e23.190.589 den., od koi razlika me|u akumu-lirani i isplateni sredstva vo iznos od20.627.800 den. (193.907.800 - 173.280.000),vrateni sredstva na smetkata od izvr{enipogre{ni uplati vo iznos od 393.660 den. ipreneseni sredstva na krajot na 2008 god.od 2.169.129 den.

Od podatocite {to gi dava Stru~nataslu`ba na Fondot na PIOM, mo`e da se vi-di deka 50.550.000 den. ili 29% od vkupnoisplatenite sredstva vo iznos od173.280.000 den. se odnesuvaat na podra~je-to na Skopje so negovite op{tini, no, istotaka, pogolem iznos na isplateni sredstvase zabele`uvaat i vo op{tinite Bitola,Kumanovo, Tetovo, Prilep i Veles, poraditoa {to vo ovie gradovi `iveat i najgolembroj korisnici na penzija.

Vo periodot od januari do maj godinava,brojot na po~inati korisnici na penzija iz-nesuva 5.776 i istiot sporeden so vkupniotbroj na korisnici iznesuva 2,12%.

Isto taka, vo periodot od januari do majgodinava, Fondot na PIOM vr{e{e uplatana sredstvata za ~lenarina na regis-triranata organizacija. Izdvoeni sredstvaza ~lenarina za januari i fevruari za263.743 penzioneri isplateni se 5.274.860denari; za mart za 263.303 penzioneri sedadeni 5.266.060 denari; za april za263.177 penzioneri se izdvoeni 5.263.540denari i za maj za 263.134 penzioneri5.262.680 denari.

Toa zna~i deka za prvite pet meseci odovaa godina na ime ~lenarina se zadr`anisredstva vo iznos od 36.897.720 den. Oviesredstva Fondot na PIOM, kako {to e poz-nato, gi dozna~uva{e do registriranataorganizacija na Sojuzite na penzioneri, aponatamu tie gi raspredeluvaa na zdru`e-nijata ~lenki na SZPM, Sojuzot na invali-di na trudot, Sojuzot na invalidski penzi-oneri i na Sojuzot na invalidi na trudot ikorisnici na invalidska penzija.

Na krajot, da go dodademe u{te i ova: vovrska so servisiraweto na Solidarniotfond, Stru~nata slu`ba na Fondot na PI-OM vr{e{e redovna isplata na posmrtnatapomo{ i vo dosega{noto rabotewe nemazabele{ki od strana na semejstvata na po-~inatite korisnici na penzija. Toa zna~ideka e staven red vo koristewe na sredst-vata {to mu pripa|aat na Solidarniotfond, a toa zna~i deka sorabotkata me|uFondot na PIOM i zdru`enijata na So-juzite na penzionerite e na potrebno nivo,{to e garancija za ponatamo{na uspe{narabota i sorabotka.

M-r. Sne`ana Kutuzovska

I N I C I J A T I V Aza dopolnuvawe na ~len 246 od Zakonot za rabotni odnosi

Soglasno ^l. 71 stav 2 naUstavot na RepublikaMakedonija, Sojuzot na

zdru`nijata na penzioneritena Makedonija (SZPM) im pre-dlaga na ovlastenite pred-laga~i za donesuvawe na Za-kon - Vladata i Pratenicitena Sobranieto na RM (^l. 71stav 1 na Ustavot na R.M.) damu predlo`at na Sobranietona R.M. da donese Zakon za do-polnuvawe na Zakonot za Ra-botni odnosi (Sl. Vesnik naRM br. 62/05) so koj }e se pro-pi{e pravo na u~estvo napenzionerite na Makedonija,vo rabotata i odlu~uvawetona Ekonomsko-socijalniotSovet.

Penzionerite na RepublikaMakedonija imaat pravo sog-lasno ~l. 20 na Ustavot naRepublika Makedonija da sezdru`uvaat vo zdru`enija nagra|ani zaradi ostvaruvawe iza{tita na nivnite ekonoms-ki i socijalni prava, garan-tirani so ^l. 34 na Ustavot,utvrdeni so Zakonot za pen-zisko i invalidsko osiguri-vawe (Sl. Vesnik na RM br.80/93).

Soglasno spomenatite Us-tavni principi, penzioneritetreba ramnopravno, so nivni-te aktivni kolegi rabotnici-te,organizirani vo Sindikat,da u~esatvuvaat vo odlu~uva-weto za ostvaruvaweto iza{titata na nivnite pravaod penziskoto i invalidskoosiguruvawe preku ekonoms-

ko-socijalniot sovet, odno-sno tripartitniot organ kojbi imal karakter na ,,tripar-titen plus”. Pretstavnicitena penzionerite da u~estvu-vaat vo rabotata i odlu~uva-weto na Ekonomsko-Socijal-niot Sovet koga se odlu~uvaza pravata od zadol`itelno-to penzisko i invalidskoosiguruvawe: visinata napenzijata, na~inot na usogla-suvawe na penziite so dvi-`ewata na prose~nite platina penziskite osigurenici iindeksot na tro{ocite na`ivot, pravata od zdravstve-noto osiguruvawe, za op{te-stveniot standard: domuvawe,odmor i rekreacija, u~estvovo upravuvaweto so Fondot napenzisko i invalidsko osigu-ruvawe.

Sistemot “Tripartiten plus”}e ovozmo`i pokraj socijal-nite partneri, rabotodava-~ite, sindikatot i Vladatavo dogovaraweto da u~estvu-vaat i organizacii od nevla-diniot sektor, vo slu~ajot,penzionerite, koj e poznat vosistemite na dr`vi - ~lenkina Evropskata unija. Takovprimer imame vo rabotnotozakonodavstvo na [panijakade toa funkcionira. Nemapri~ini da ne se vgradi vofunkcioniraweto na soci-jalno ekonomskoto dogovara-we i kaj nas.Taka }e dojde dopoln izraz garancijata utv-redena so ~l. 34 od ustavot naRM „pravo na socijalna sigur-nost i socijalno osiguruvawe“so {to }e se nadmine sega{-nata sosotojba, prose~nitepenzii vo Dr`avata vo odnosna prose~nite plati od 79%vo 1992 god.da padnat na50,5% denes.

Penzionerite vo nivniotraboten vek uplatuvale pri-dones vo Fondot na penziskoi invalidsko osiguruvawe, vovisina {to ja utvrduvaloSobranieto na RM. Visinatana penziite treba da ja sledivisinata na prose~nata platana vrabotenite. Ovoj odnos od1992 godina se naru{uva na{teta na visinata na prose~-nata penzija. Vo 1992 godinaprose~nata penzija iznesuva-{e 79% vo odnos na prose~-

nata plata, a prose~nata pen-zija samo na starosnite pen-zioneri iznesuva{e 83%. De-nes taa iznesuva 50,5% odprose~nata plata.

Vakvata disproporcija napenziite i platite treba dase podobruva, a vlijanie voodnos merkite koi treba da seprimenuvaat }e se ostvaruvapreku u~estvoto vo rabotata iodlu~uvaweto na Ekonomsko-Socijalniot Sovet na prets-tavnici na penzionerite.

Penzionerite o~ekuvaavakvo vlijanie da ostvaruva-at preku Strategijata za so-rabotka me|u Vladata i Nev-ladinite organizacii kakva{to e penzionerskata, usvoe-na od Vladata na RM vo po~e-tokot na 2007 god. Penzione-rite nikoj ne gi konsultira zamerkite {to se propi{uvaatod strana na Parlamentot iVladata koi se odrazuvaat nastandardot na penzionerite.Zatoa ima potreba da se soz-dade osnov vo Zakonot za ra-botni odnosi, vo delot zaekonomsko-socijalniot so-vet, odnosno "tripartitniotorgan plus” .

Od ovie pri~ini vo ~l. 246stav 1 vo tretiot red po zbo-rot "rabotnicite” da se doda-de zborot "i penzionerite”.

Vo to~ka 2 po zborot "sin-dikatite” da se dodade zbo-rot "i penzionerite”. Vakvaintervencija treba da se nap-ravi i vo to~ka 4 na stav 1 od~l. 246 na Zakonot za rabotniodnosi taka {to po zborot"sindikatot” se dodava za-pirka i zborovite "Sojuzot nazdru`enijata na penzioneritena Makedonija”.

Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Makedonija easocijacija na 48 zdru`enijana starosni, semejni i inva-lidski penzioneri so nad213.000 ~lenovi - korisnicina penzija ili nad 80% odvkupniot broj korisnici napenzija - ~lenovi na zdru`e-nijata na penzioneri, ta zatoapretstavuva reprezent na si-te korisnici na penzija voMakedonija.

Pretsedatel na SZPMDu{ko [urbanovski

Pove}e od 339 milioni evra sesleale vo Fondot za penzisko iinvalidsko osiguruvawe (PIOM)vo prvata polovina od godinata.Od niv za rashodi bile potro{e-ni 332,3 milioni evra, a se ostva-reni sedum milioni evra vi{ok.Godinava pridonesite vo Fondotse pogolemi od lani, koga prekucelata godina bile sobrani 661,7milioni evra poradi voveduva-weto na konceptot bruto - plata.I porane{niot minister za fi-

nansii, Trajko Slaveski na zain-uvawe istakna deka prihodite vobuxetot po osnova na pridonesi voprvata polovina od godinata sezgolemeni za ~etiri procenti.

”Namaluvaweto na stapkata napridonesot za penzisko i invali-dsko osiguruvawe od 21,2 na 19procenti godinava nema pogolemovlijanie vrz namaluvawe na pri-hodite vo Fondot. Toa e taka za-toa {to od prvi januari vo plati-te na vrabotenite e vklu~en na-

domestot za hrana i za prevoz, koivlijaat na zgolemuvaweto nabruto - osnovicata od koja se pre-smetuva i pla}a pridonesot zapenzisko i invalidsko osiguru-vawe”, pi{uva vo izve{tajot zafinansiskata sostojba na Fondotvo 2009 godina.

Brojot na osigurenici za koi eplaten pridones e zgolemen za12.000 vo sporedba so lani i tojsega iznesuva 430.000.

Spored PIOM prihodite voFondot obezbeduvaat redovnaisplata na penziite na okolu273.000 korisnici.

E.K. (”Vreme”)

Ovaa inicijativata SZPMja dostavi do Vladata i dopretsedatelot na Sobrani-eto na Republika Makedo-nija Trajko Veqanovski, odkogo e dobien odgovor dekavrz osnova na ~len 133, stav2 od Delovnikot na Sobra-nieto Inicijativata za do-nesuvawe na zakon za do-polnuvawe na Zakonot zaraboni odnosi, e dostavenado site pratenici vo Sobra-nieto na RM.

I od Vladata e dobien od-govor deka inicijativata eprosledena do nadle`niteorgani na natamo{no posta-puvawe so cel da dobie so-odveten tretman.

Izve{taj na PIOM

Sedum milioni evra vi{okGodi{no ot~etno sobranie na ZP Lozovo

So podobra sorabotka, }e ima podobri rezultati

Zdru`enieto na penzioneri od Lozovo, odr-`a godi{no ot~etno sobranie. Vo rabotna-

ta atmosfera, vo prisustvo na site ~lenovina sobranieto i kako i na pretsedatelot naIO na SZPM Du{ko [urbanovski, potppret-sedatelot na ^edo Georgievski i ~lenot naIO Andon Markovski, se razgovara{e zaednogodi{nite aktivnosti na Zdru`enieto,za Programata za rabotaza 2009 godinai i zazavr{nata smetka za 2008 god. Vo diskusijatavo koja u~estvuvaa i doma}inite i gostite,be{e oceneto deka iako rezultatite se pozi-tivni, postojat seu{te ne realizirani pra{a-wa, kako {to se podobruvawe na rabotata na

selskite ambulanti, snabduvawe so ogrevnodrvo, koristewe na klubskite prostorii zapove}e nameni i drugo.

Isto taka be{e poddr`ana i inicijativatana SZPM za zgolemuvawe na penziite i nivnousoglasuvawe. Be{e oceneto i deka zdru`e-nieto nema finansiski sredstva za u~estvona kulturno-zabavni, sportski i drugi aktiv-nosti, kako i za bawsko lekuvawe, ekskurzi idrugo. So podobra sorabotka so gradona~al-nikot na Op{tina Lozovo i Op{tinskiot od-bor na Crveniot Krst postojat mo`nostirezultatite od rabotata na ovaa Zdru`enietoda bidat u{te podobri. G.^.

KULTURA PENZIONERplus juli - avgust 20096

25-ta Me|unarodna umetni~ka kolonija "Debrca 2009”

Nezaboravno do`ivuvawe za penzionerite od Debrca

Na 30 juni vo Bel~i{ta, Op{-tina Debrca, be{e zatvorena25-tata jubilejna Interna-

cionalna umetni~ka kolonija "De-brca 2009”. Za godina{noto jubilej-no izdanie na Kolonijata zboruva-{e likovniot umetnik Aco Taneski,a za zatvorena ja proglasi ~lenotna Upravniot odbor Jordan Bla-`eski.

- Godina{noto jubilejno izdaniena Kolonijata, izmina vo najdobar

red i sme zadovolni od site sodr-`ini {to bea planirani, veli os-nova~ot i organizator na Kolonija-ta, penzioniraniot nastavnik polikovno, \oko Celeski. Na Koloni-jata godinava nastapija 12 likovniumetnici od pove}e dr`avi od so-sedstvoto i porane{nite ju-pro-stori, koi izrabotija 25 umetni~kidela. Likovnite umetnici tvoreana pove}e ruralni predeli na De-brca vo razni likovni tehniki.

Na zatvoraweto na jubilejnataInternacionalna umetni~ka kolo-nija, be{e otvorena Izlo`ba nanovosozdadenite sliki vo Galeri-jata vo Domot na kulturata vo Bel-~i{ta. Godinava, se planira da bi-de otvorena retrospektivna iz-lo`ba na site sozdadeni sliki naKolonijata vo izminatite 25 godiniod nejzinoto postoewe so izrabotkana katalog i monografija. Inaku,25-te dela sozdadeni na godina{-noto izdanie na Kolonijata }e bi-dat prezentirani so izlo`ba vopove}e gradovi vo Republikava, azadol`itelno vo Ohrid i Skopje.

Ovaa tradicionalna likovna ko-lonija e zna~aen kulturen i liko-ven nastan za penzionerite na De-brca, bidej}i tie se redovni pose-titeli, i desetina dena zaedno soslikarite niz prijaten razgovor ievocirawe spomeni od pobliskotominato vo prijatelska atmosferago minuvaa denot.

K. Spaseski

Vo gradot na muzikata [tip ne-kolku godini se odr`uva kva-

litetno kulturno leto so promo-

cii na knigi, teatarski pretstavi,likovni izlo`bi i mnogu muzi~kinastani. I ovoj pat ne izostana

u~estvoto na najvozrasnite {tip-jani koi se pretstavija so celove-~eren koncert so u~estvo na horot"Penzionerski cvetovi”, narodni-ot orkestar i "Trio Veselinovi”.Vo imeto na Zdru`enieto na pen-zionerite prisutnite vo polnatasala na Domot na kulturata "Aco[opov” gi pozdravi pretsedate-lot Mihail Kralev.Starograds-kite i izvornite pesni naidoa naubav priem kaj gleda~ite. Na ovaakulturna manifestacija sekojagodina ima zabele`itelni muzi~-ki nastani, a koincertot na pen-zionerite be{e ocenet kako mo{-ne kvalitetna izvedba .

C.S.

Legendata na makedonskatapesna Vawa Lazareva, iako

ve}e stapnata vo devettata dece-nija od `ivotot, be{e del od pro-motivniot koncert na "NAV”, odr-`an na 2 juli vo Kur-{umli An, vo ramkitena manifestacijata"Skopsko Leto”.

Od poseben agoltreba da se gleda naprisustvoto na VawaLazareva na ovoj kon-cert, za{to taa sosvojot nastap poka`adeka glasot ne mo`eda se penzionira.Nejziniot nastap be{e na nivo nanejzinite standardi. Be{e na vi-sina na zada~ata potpomognata odhorot "Harmoni”, samostojna grupana avangardni kreativci, koi voceliot proekt se vlezeni so og-romna qubov kon idejata modernoda ja ozvu~at Makedonija.

Konceptot na koncertot vo os-nova se potpira na sovremenataelektronska muzika, pa zatoaprisustvoto na Vawa Lazareva e

u{te po interesno i po atraktiv-no, bidej}i taa pripa|a na ednapoinakva i postara interpreta-torska generacija. No, od drugastrana toa ni najmalku ne ~udi,

ako se ima na um nej-zinata dosega{na so-rabotka i verojatnonejzinata umetni~kapotreba nesebi~no dasorabotuva so mla-dite muzi~ki tvorci,so onie {to gi potpi-{uvaat progresivni-te idei vo svetot namuzikata. Nejzinataizvedba be{e burno

pozdravena od publikata, kako i{to prilega. Aplauzot zna~e{epo~it ne samo kon nejziniot ta-lent tuku i kon nejzinata vozrast.

Ova be{e u{te eden primer de-ka godinite i vozrasta ne se pre-~ka, tuku naprotiv mo`at da bi-dat prednost zaradi zdobienotoiskustvo, vo ovoj slu~aj na scena-ta i estradata.

T. Gavrovska

Vawa Lazareva

I vo devettata decenija prisutna na scenata

[tipsko kulturno leto

Folklorniot ansambl od Kumanovo na "\akova~ki vezovi”Penzionerskoto kulturno-umet-

ni~ko dru{tvo "\oko Simonovs-ki” so svojot folkloren ansaml,denovive u~estvuva{e na 43-otMe|unaroden folkloren festival"\akova~ki vezo-vi” vo \akovo, Re-publika Hrvatska.

Vo defileto nakoe u~estvuvaa 54ansambli so nad4.500 u~esnici,kako i vo revijal-niot nastap kuma-novskite penzio-neri nastapijame|u prvite i beasrde~no pozdra-veni za spektaku-larnata izvedbana spletot "Bil-jana platno bele{e”.

Pesnata, muzikata, dru`equbi-vosta, radosta, smeata i {irewetona prijatelstvoto bea posebna ka-

rakteristika na festivalot i naprestojot vo Republika Hrvatska.Kumanovskite penzioneri bea sme-steni vo Forku{evci, a be{e orga-nizirana i poseta na katedralata

vo \akovo i na nadaleku pro~uena-ta ergela so elegantnite, gordeli-vi {picaneri.

V. Deur

Penzionerite peatVo rekreativniot centar Ni`o

Pole na padinite na PelisterKulturno-umetni~koto dru{tvo“Sirma Vojvoda” od Bitola be{e

doma}in na tradicionalnata ma-nifestacija “Penzionerite peat”na koja u~estvuvaa i ansambli ipeja~ki grupi na zdru`enijata na

penzionerite odBogdanci, Gevge-lija, Valandovo,Kavadarci, Ne-gotino i Prilep.Na ovoj na~inpenzionerskatapeja~ka grupa“Sirma Vojvoda”dostojno ja odbe-le`a 30-godi{-ninata od for-miraweto.

Sorabotkata me|u zdru`enija-ta na penzionerite pretsta-vuva mo`nost za drugaruva-

we, me|usebno zapoznavawe i raz-mena na iskustva od `ivotot vopovozrasnite godini.

Takva sredba se odr`a vo Bero-vo. Kako gosti na Zdu`eneitp napenzionerite od op{tinata Bero-vo vo gradot dopatuvaa penzioneriod kulturno-umetni~ki dru{tvana penzionerite od Ko~ani i [tip.

Na koncertot, koj pri toa go odr-`aa pred berovci, najnapred sepretstavija gostite od [tip. Sonego vsu{nost i zapo~na prakti~-noto postoewe na novovospostave-nata sorabotka me|u berovskoto i{tipskoto zdru`enie na penzio-neri. Gostite od [tip vo svojataprograma se pretstavija, me|u dru-goto, i so grst starogradski pesni

so {to poka`aa deka muzi~kataumetnost bila vistinskiot na~inlu|eto da go poka`at razvieniotsocijalen i urban `ivot.

Gostite od Ko~ani, ~ie{to pri-sustvo na koncertite vo Berovo etradicionalno, prika`aa del odmakedonskoto tradicionalno mu-zi~ko bogatstvo, dodeka pak be-rovci pretstavija del od male-{evskoto narodno tvore{tvo.

Se na se, i ovoj koncert ja poka-`a vitalnosta na lu|eto koi {tose penzioneri, nivnata qubov konza~uvuvaweto na makedonskatamuzi~ka tradicija no i, u{te po-va`no, da ja prenesat na pomladi-te generacii.

tekst i foto: Dragi Rolevski

Nastap na penzionerite od Berovo na koncertot

ZPO Berovo

Drugaruvawe so Ko~ani i [tip

Cveta Spasikova,penzionerka od [tip

Mora da se iznedri vistinataod jadroto na du{ata za{to lagata ima kusi nozezaviena e vo maglina.

Lu|eto ne sekoga{so darovi ja daruvaatso |avolski bakne` ja celuvaati ako so te{ka makataa se snao|a vo haosot na Lucifer.

Ne xabe se velii o~i da i ma`e{i ve|i da i tegne{koga-toga{ }e izleze na videlina.Vistinata e nade` za ~ove{tvoto.

Od najnovata zbirka "Himena “

VISTINAPOETSKO KAT^E

\ \

HRONIKAPENZIONERplus juli - avgust 2009 7

Godina{nive 14-ti po red regio-nalni sportski natprevari i igrivo site osum Regioni vo Republi-

kava se odr`aa vo vremenskiot periodod 28 maj do 14 juni 2009 god. po sled-niot redosled:

Na 28.05.2009 god, natprevar se odr-`a vo prviot Region na koj doma}in iorganiztor be{e Zdru`enieto na pen-zionerite od Op{tina Centar Skopje.

Na 30.05.2009 god. natprevar se odr-`a vo petiot Region na koj organizatori doma}in be{e Zdru`enieto na pen-zionerite od Kavadarci.

Na 31.05.2009 god. natprevar se odr-`a vo vtoriot Region na koj organiza-tor i doma}in za prvpat be{e Zdru`e-nieto na penzionerite od Op{tina\or~e Petrov.

Na 11.06.2009 god. natprevar se od-r`a vo sedmiot Region na koj organi-zator i doma}in be{e Zdru`enieto napenzionerite od Op{tina Novo Selo.

Na 13.06.2009 god. natprevari seodr`aa vo:

- ^etvrtiot Region na koj organiza-tor i doma}in be{e Zdru`enieto napenzionerite od Ohrid,- [estiot Region na koj organiza-tor i doma}in be{e Zdru`enieto napenzionerite od Op{tina Zletovo,- Vo osmiot Region na koj organiza-tor i doma}in be{e Zdru`enieto napenzionerite od Op{tina Vinica.

Na 14.06.2009 godina posledniot re-gionalen natprevar se odr`a vo tre-

tiot Region na koj organizator i doma-}in be{e Zdru`enieto na penzioneri-te od Op{tina Kru{evo.

Na regionalnite natprevari nepo-sredno u~estvo vo dvete kategorii(ma`i i `eni) imaa site zdru`enija napenzioneri, osven zdru`enieto na pe-nzionerite od [uto Orizari koe e nov~len vo prviot Region. Ovde sakam dapotenciram deka ovaa godina za prvpat na regionalnite natprevari u~e-stvo zema i Zdru`enieto na penzione-rite od s. Labuni{te, se natprevaru-va{e samo vo edna sportska discipli-na (domino), no bitno e deka u~estvu-va{e.

Na 14-tite Regionalni natprevari iigri vo site osum Regioni neposrednou~estvo imaa 45 zdru`enija so 1307natprevaruva~i - sportisti (minata-ta godina u~estvuvaa 1291 natpreva-ruva~) od koi 813 natprevaruva~i voma{ka konkurencija (minatata godina791) i 494 natprevaruva~ki vo `enskakonkurencija (minatata godina 501) vosite 11 sportski disciplini predvi-deni so Pravilnikot.

Od brojkite se gleda deka vkupni-ot broj na natprevaruva~i, e vo blagopoka~uvawe (1307:1291), a po katego-rii kaj ma`ite ima zgolemuvawe nabrojot na natprevaruva~i a vo `enskakonkurencija namaluvawe.

Mora da se potencira deka iakovkupniot broj na natprevaruva~i e voblago poka~uvawe vo odredeni Regio-ni kako {to se: tretiot Region vo kojbrojot na natprevaruva~ite vo spo-redba so minatata godina e namalen od140 na 104 i vo osmiot Region brojot nanatprevaruva~ite vo ovaa godina spo-redeno so minatata godina e namalenod 204 na 139.

Vakvoto namaluvawe ne se sovpa|aso intenciite, odnosno zalagawata naKomisijata za sport i na drugite orga-ni i tela na Sojuzot na zdru`enijatana penzionerite, koi se zalagaat za{to pogolemo u~estvo na na{ite pen-zioneri vo sportskite i rekreativni-te aktivnosti.

Me|utoa, vo vtoriot Region brojot nanatprevaruva~ite e zgolemen vo dvetekategorii za 25 natprevaruva~i, do-deka vo {estiot Region e zgolemen vodvete kategorii za 46 natprevaruva~i.

Nezna~itelno zgolemuvawe ili na-maluvawe e prisutno i vo ostanatiteRegioni.

Isto taka za istaknuvawe e deka ovagodina brojot na sportskite discipli-ni vo koi se natprevaruvaa penzione-rite e zgolemen za dve sportski dis-ciplini dvoboj i troboj. So ogled natoa deka ovie sportski disciplini zaprvpat se primenuvaat od ovaa godinavo 1 i 8 Region natprevaruva~i vo oviesportski disciplini od dvete katego-rii ne se natprevaruvaa, pa taka naRepubli~kite sportski natprevari voovie disciplini neposredno u~estvo}e zemat samo {est Regioni.

Sakam da napomenam deka vo dis-ciplinite dvoboj i troboj nanivo na Regionalnite natpre-vari, verojatno poradi maliotbroj na natprevaruva~i vo pra-ksa se slu~uva dva ili tri nat-prevaruva~i da imaat isti brojbodovi. Zaradi ova potrebno ekomisijata da iznajde soodvet-no re{enie vo bodiraweto nadisciplinite dvoboj i troboj, adotoga{ dokolku se slu~i dvaili tri natprevaruva~i daimaat isti broj na bodovi prva-kot da se opredeluva so vle~e-

we `drepka kako {to be{e slu~aj voNovo Selo i \or~e Petrov.

Ako se ima vo predvid deka maksi-malniot broj na natprevaruva~i naRegionalnite natprevari vo site 11disciplini vo dvete kategorii e 2040natprevaruva~i, a se natprevaruvaasamo 1307, prostor za aktivnosti pozdru`enijata koi ne bele`at zadovo-litelna aktivnost na ovoj plan imaprili~no dosta. Osobeno za istaknu-vawe vo negativna konotacija se slu-~uvawata vo tretiot i ~etvrtiot Re-gion natprevaruva~i od zdru`enijatana penzionerite od Prilep i Ohridbez konkurencija vo golem broj na dis-ciplini se plasiraa direkno na Re-publi~kite natprevari za {to tie nese vinovni, tuku vinata e kaj ostanati-te zdru`enija od ovie Regioni {to neprojavuvaat pogolema aktivnost.

Pokraj natprevaruva~i na Regional-nite natprevari prisustvuvaa i me|usebe se dru`ea, navivaa za svoiteekipi okolu 800 drugi penzioneri~lenovi na zdru`enijata ili nivnigosti.

Ako se ima vo predvid deka vo edenpodolg vremenski period pred odr`u-vawe na Regionalnite natprevari sesproveduvaa masovni podgotovki pozdru`enijata i nivnite ogranoci voramkite na zdru`enijata se doa|a dopodatok deka vo podgotovkite za ovienatprevari vo podolg vremenski peri-od na sportski plan se aktivni pri-li~no golem broj na penzioneri kojaaktivnost pridonesuva za odr`uvawena nivnata psihi~ka i fizi~ka spo-sobnost. Pokraj ova mnogu e va`no dase istakne me|usebnoto dru`ewe i za-poznavawe kako i izdvojuvawe pa ma-kar i za moment od sekojdnevnite pro-blemi koi ne sledat vo ovoj prili~nodolg tranziciski period od koj ne sepo{tedeni nitu penzionerite.

Inaku, mo`e da se konstatira dekanatprevarite po Regioni so isklu~okna eden mal broj, se odr`uvaa mnogupoorganizirano gledano od sekoj as-pekt. Site Regionalni natprevari bea

zaka`ani i odr`ani vo vremenski pe-riod od samo 15 dena i vo pogolemiotbroj iskordionirani so Republi~katakomisija kako bi se obezbedila mo`-nost za nivno pokrivawe, sledewe ka-

ko i uka`uvawe na soodvetnapomo{ vo razre{uvawe naodredeni problemi. I pokrajvakvata ocenka i vo naredni-ot period e potrebno u{tepogolemo koordinirawe voplaniraweto pome|u zdru`e-nijata organizatori i doma-}ini na natprevarite so Re-publi~kata komisija.

Iako ovoj sostav od Repub-li~kata komisija funkcioni-ra ve}e treta godina i pona-tamu vo Izve{taite za odr-

`anite Regionalni natprevari se ma-nifestiraat odredeni zna~ajni pro-pusti poradi {to mnogu te{ko se doa-|a do potrebnite podatoci za podgo-tovki na Republi~kite natprevari.

Posebno e za istaknuvawe deka soizmenata i dopolnuvaweto na Pravil-nikot za sport i rekreacija so ~len 16propi{ana e obvrska za organizatori-te i doma}inite na Regionalnite iRepubli~kite sportski igri i natpre-vari natprevaruva~ite vo atletskitedisciplini i toa ( tegnewe ja`e, tr~a-we na 60 i 80 metri, skok od mesto,frlawe |ule kako i dvoboj i troboj ) dagi osiguruvaat vo bilo koja osiguri-telna kompanija. Ovaa godina za prv-pat vo nekoi regioni osobeno vo skop-skite osiguritelnite kompanii odbijada izvr{at takvo osiguruvawe. Pot-rebno e zaradi nastanatiot problemrakovodstvoto na SZPM da prevzememerki za nadminuvawe na problemot.

Bez isklu~ok vo site osum Regionina regionalnite natprevari bea pri-sutni i u~esnicite gi pozdravija i giotvaraa natprevarite gradona~alni-cite na lokalnata samouprava, a voprviot, vtoriot i ~etvrtuit Regionkade doma}ini bea zdru`enijata napenzionerite na Centar, \or~e Petrovi Ohrid, gradona~alnicite bea i pok-roviteli {to e za pozdravuvawe. Odovoj podatok mo`e da se vidi deka zd-ru`enijata na penzionerite i lokal-nata samouprava imaat dobra sorabot-ka.

Vo informacijata za istaknuvawe eproblemot {to proizleguva od poedi-ni zdru`enija koi na Regionalnite ig-ri prijavuvaat natprevaruva~i duripomladi od 40 godini.

Konsultiraj}i go Zakonot za penzio-no i invalidsko osiguruvwe ~lenot 17e mnogu jasen koj veli deka "Osigure-nikot steknuva pravo na starosna pen-zija koga }e napolni 64 godini `ivotza ma`, odnosno 62 godini `ivot za`ena i najmalku 15 godini penziskista`”. Ponatamu ~lenot 18 go razrabo-tuva vo detaqi namaluvaweto na sta-rosnata granica ako nekoj osigurenikima benificiran sta`, no vo niedenslu~aj starosnata granica ne mo`e dabide pod 50 godini starost.

Od vkupniot broj 45 zdru`enija napenzionerite od site osum Regioni koizedoa u~estvo na Regionalnite natp-revari plasman za Republi~kite nat-prevari obezbedija ekipi i poedinciod 35 zdru`enija. Inaku na Republi~-kite natprevari }e se natprevaruvaat376 natprevaruva~i od koi 198 voma{ka i 178 vo `enska konkurencija.

Od analizata na odr`anite 14-tipo red Regionalni natprevari, Komi-sijata za sport konstatira deka natp-revarite se odr`ani vo sportski duh,pri {to se postignati zavidni rezul-tati so ogled na godinite na natpre-varuva~ite na {to mo`at da im poza-vidat i mnogu pomladi natprevaruva-~i. Vo isto vreme na sednicata na Ko-misijata se konstatira deka celta za-radi {to se vovedeni ovie natprevariod strana na SZPM e vo celost postig-nata i kako takva e potrebno da pro-dol`i i vo naredniot period.

Komisija za sportpretsedatel,

Zdravko Petkovski

Enigmatikata - veren pridru`nikna Nikola Petkovski i vo penzionerskite denovi

- Enigmatikata za mene pretstavuvanepresu{en izvor na `ivotna energijaza sekakov vid tvore{tvo, simbol naumstvenata ume{nost, doblest i blago-rodna ve{tina vo slu`ba na ~ove{tvo-to - ova ni go izjavi vedna{ na po~eto-kot od sredbata in`. arh. Nikola Pet-kovski doajenot na makedonskata enig-matika, koj iako e ve}e penzioner, nemanamera naskoro da se zboguva so enig-matikata. Negoviot prv krstozbor gosostavil i go objavil u{te vo vtoro od-delenie. Deneska ima 62 godini, a zadsebe 54-godi{na permanentna tvore~kadejnost na poleto na enigmatikata. Ce-nevme deka }e bide interesno razgovo-rot da go zapo~neme od dale~nata 1950godina pa zatoa go pra{avme:

Kako vsu{nost zapo~navte so enig-matikata, koja o~igledno za vas e po-ve}e od hobi?

- Prviot svoj kontakt so enigmatika-ta go imav u{te pred poa|aweto vo os-novnoto u~ili{te. Vo toa vreme, vo pe-desettite godini na minatiot vek, moi-te roditeli kupuvaa “Nova Makedonija”,“Politika” i “Politikin zabavnik”. Se-koga{ gi re{avaa krstozborite predmene i taka kaj mene pottiknaa intere-sirawe za enigmatikata. Taka vsu{nosti nau~iv da ~itam i pi{uvam i koga bevu~enik vo prvoto oddelenie, na vozra-st od 7 godini, jas ve}e so pomo{ na mo-ite roditeli mo`ev i da gi re{avamtie krstozbori. Toa kaj mene pri~inu-va{e ogromno zadovolstvo i pottikna`elba da se obidam i samiot da sosta-vam krstozbor. Esenta vo 1954 godinamojot prv enigmatski trud - krstozborbe{e objaven vo vesnikot “Nova Make-donija”, vo podlistokot za u~enici “Ko-libri”, {to za mene pretstavuva{e is-klu~itelen nastan i moment na golemaradost i ja ozna~i mojata idnina na toapole. U~ev re{avaj}i gi krstozboritena koi naiduvav vo toga{nite vesnici ispisanija i taka i se usovr{uvav.

Kako te~e{e ponatamu va{ata enig-matska kariera?

- Od po~etokot na devedesetite go-dini prakti~no prestana mojata pro-dukcija i plasman vo vesnici i spisa-nija nadvor od Makedonija, pa svoitetvore~ki sili gi naso~iv kon doma{ni-te vesnici i spisanija, a posebna sora-botka razviv vo vesnikot “Makedonija -Evropa” za na{ite iselenici i gastar-bajteri vo stranstvo, koj se izdava voGermanija.

Gospodine Petkovski, mo`no li eda se sumira tolku obemno tvore{t-vo?

- Za site ovie izminati godini imamre{avano bezbroj krstozbori i drugienigmatski tvorbi od drugi avtori iisto taka imam sostaveno i objaveno og-romen broj svoi tvorbi. Gi sostavuvavsite vidovi enigmatski tvorbi, pre-te`no krstozbori i toa site nivnimo`ni vidovi i varijanti, no isto takai mnogu anagrami, rebusi i razni drugividovi sostavi. A kolku se vkupno? Si-gurno pove}e od deset iljadi od siteenigmatski rodovi.

Enigmati~ar ste so mnogu nagradi ipriznanija. Nevozmo`no e site da senabrojat, pa sepak, spomenete ni ne-koi?

- Vo tekot na enigmatskata karieraimam osvoeno mnogu nagradi kako u~e-snik vo niza natprevari i konkursi,kako vo re{avawe taka i vo sostavuva-we enigmatski tvorbi. Osobeno zado-volstvo mi pri~inuvaat nagradite, amislam deka i pove}e vredat, onie {togi imam osvoeno kako u~esnik vo sosta-vuvawe enigmatski tvorbi. Me|u nivspa|aat nagradite vo "Kotelec” i vo"Kviz” - Zagreb, kade imam osvoeno na-grada za najdobar anagram na godinata,a potoa osvoenoto prvo mesto vo SFRJna konkursot za rebusi kako i mnogudrugi.

Televiziskata publika ve pameti ikako u~esnik vo pove}e kvizovi...

- Da. So uspeh nastapuvav na siteTV-kvizovi {to gi organiziraa make-donskite TV-ku}i. Vo "TV-krstozbor”u~estvuvav tri pati, vo "Enigma” tripati, vo "Sepak se vrti” dva pati, vo"Brojki i bukvi”, plasiraj}i se sekoga{vo zavr{nite borbi na polufinaliwa-

ta i finaliwata. Vo nekoi kvizovi vokoi ne u~estvuvav, bev aktiven sora-botnik vo podgotvuvaweto na pra{a-wata.

Kone~no, kako gi ocenuvate od de-ne{nata vremenska distanca 54-te go-dini enigmatska aktivnost?

- Vo sekoj slu~aj, nagrada i sati-sfakcija za vlo`eniot trud, energija,duh i intelekt da gi sozdadam tie tvo-rbi i ogromno zadovolstvo od nivnotorealizirawe i plasman vo javnosta za{iroka upotreba na ~itatelskata pub-lika. Kako {to jas celiot `ivot so za-dovolstvo re{avav tu|i enigmatskitvorbi, taka veruvam deka takvo zado-volstvo im pru`av site ovie godini ina ~itatelite na site vesnici i spisa-nija kaj nas i vo stranstvo.

Osvrnuvaj}i se kon seto ona {to sumgo napravil na poleto na enigmatikatai ogromniot tvore~ki opus za toa vreme,mo`am da bidam sre}en i zadovolen{to seto ova vo ovoj mig me pravi doa-jen na makedonskata enigmatika, bidej-}i se u{te nikoj denes nema zad sebe54-godi{en enigmatski sta`, a i po go-dinite na vozrast, sigurno sum najvoz-rasniot aktiven enigmati~ar koj i po-natamu tvori.

Zna~i nemate namera da se zboguva-te so enigmatikata naskoro?

- Siot izminat `ivot, vo site rado-sti i tagi, nevolji i problemi, uspesi ineizvesnosti, vo site streme`i, enig-matikata be{e mojot veren pridru`niki smisla na `ivotot i taka }e prodol-`i i natamu. Enigmatikata za mene pre-tstavuva nepresu{en izvor na `ivotnaenergija za sekakov vid tvore{tvo,simbol na umstvenata ume{nost, dob-lest i blagorodna ve{tina vo slu`bana ~ove{tvoto. Kako penzioner imamdovolno vreme za ovaa moja golema pa-sija i qubov, za ovaa moja `ivotna op-redelba. Neodamna se za~leniv i voZdru`enieto na penzionerite "\or~ePetrov”, pa o~ekuvam toa da mi donesenovi kontakti i anga`mani, novi moti-vi za tvore{tvo. A mo`ebi qubovta konkrstozborite }e ja pro{iram i me|upenzionerite vo Zdru`enieto.

Cvetanka Ilieva

14-ti Regionalni sportski natprevari i igri vo 2009 god.

Se natprevaruvaa 1307 penzioneri i penzionerki od 45 zdru`enija

ZZZZAAAAKKKKAAAA^̂̂̂EEEETTTTEEEE OOOOSSSSMMMMEEEEVVVVZapejte pticina mirisni rozi.Zaka~ete osmevna sekoe lice.Tegobite,Br~kite,neka gi odvee veterot,Spektar od boida narosat o~iMuzi~ki akordida razbranat ~uvstavTagata morna da ne grebe du{aO, lu|e moiNa esenta ~edaPridru`ete mu seNa denot,Ubavini {to nudiOd zrnoto pesokNeka izrti biserDa procuta rozataNa (mladosta) na{a,Radosta.

Bo`ana Trajkovska,pensionerka od Kumanovo

POETSKO KAT^E

\

REVIJA PENZIONERplus juli - avgust 20098

Revijata na pesni, muzika i igri, sedmata po red, na 30juni se odr`a vo gradot na rudarite i akumulatorskataindustruja,vo Probi{tip,tokmu tamu kade {to zapo~na

pred sedum godini.Op{ta karakteristika za revijata e viso-koto nivo na organiziranost, prezentacijata na na{ite tra-dicii, izvorniot folklor, bogatiot kolorit na nosiite i{to e najva`no dobriot kvalitet na izvedba so koj se pret-stavija u~esnicite.

Vo prepolnata sala na kinoto ”Rudar“ se bara{e mesto po-ve}e, {to zna~i deka interesot za Revijata be{e pove}e odo~ekuvanoto. Na samiot po~etok gostite i u~esnicite gipozdravi pretsedatelot na ZPO Probi{tip, Todor Aksenti-ev, koj istakna deka mu pri~inuva ~est i zadovolstvo {to

ovde se odr`a prvata revija, {to ova zdru`enie ja odigrapionerskata uloga vo dru`eweto na penzionerite na poletona kulturata, pozdravuvaj}i gi so tradicionalnoto rudarskoSRE]NO.

Od ime na gradot doma}in, na gostite im se obrati i gra-dona~alnikot na op{tinata Toni Tonevski, koj im posaka

prijaten prestoj na gostite i u~esnicite, uspe{en nastap,mnogu zdravje i dolg `ivot. - Milo mi e {to ste izbraleforma da si go organizirate `ivotot na ovoj na~in, a se znaedeka so pesnata, igrata i muzikata `ivotot mo`e samo da senapravi pointeresen i da se prodol`i, - istakna Tonevski,- i dodade deka sekoga{ }e nastojuva da gi podr`uva penzi-onerite i da im gi ovozmo`i nivnite aktivnosti, bidej}i natoj na~in tie ne samo {to se promoviraat kako KUD, ja pro-moviraat lokalnata samouprava, pa i op{tinata. Nivnitenastapi se vistinski praznik za gra|anite na op{tinata.

Revijata za otvorena ja proglasi potpretsedatelot na SZ-PM ^edo Georgievski, koj istakna "deka tokmu pred sedumgodini i tokmu vo ovaa sala zapo~navme aktivnost so dese-

tina dru{tva ili folklorni grupi. Zapo~navme dosta smeloi toa se isplati. Denes retko vo koe zdru`enie ne postoiKUD, folklorna grupa, hor, instrumentalisti, solisti itn.

Raduva faktot {to od godina vo godina se bele`i kvali-tetot vo nastapite, se istra`uvaat na{ite stari obi~ai ipesni, se neguvaat tradiciite, no ne se zaborava i sovreme-noto muzicirawe”.

Redosledot na nastapite be{e po izvle~enite brojki, pataka, ~est da ja otvorat revijata im pripadna na doma}ini-te.Tie zapo~naa so eden star obi~aj "Kitewe na sto`er“ pro-tkaen so `etvarska pesna, a potoa ispolnija nekolku pesni iora od Probi{tipsko.Toa be{e izvedba, nagradena so buren

aplauz. Gostite od Radovi{, isto taka, se pretstavija so iz-vorni pesni na `ensko vokalno trio i so izvedba na inevsko

oro, kako i so duet kavali i solo gajdi. Penzionerite od gra-dot pod Isarot, od [tip, nastapija so tri horski pesni vo

pridru`ba na naroden orkestar, a trioto ”Veselinovi“ is-polnija dve kvalitetni izvorni pesni vo pridru`ba na gajda.

@ensko vokalno trio, vo pridru`ba na duet kavali ponu-dija i gostite od Sveti Nikole, koi ispolnija dve izvorni

pesni. Kratov~ani se pretstavija so me{ovito trio vo prid-ru`ba na gajda i gusla, a potoa instrumentalistite izvedoa

splet ora. Za prv pat godinava, nastapija i ~lenovite odpenzionerskoto zdru`enie od Kriva Palanka. Duet kemane igajda, a potoa samo so kemane bea izvedeni splet ora od Kri-vopalen~ko.

Gostite od Kumanovo ponudija ne{to novo. Pokraj dvetehorski izvedbi, dramskata rabotilnica pri Zdru`enieto sepretstavi so koreografijata “Biljana platno bele{e“, koja

isto taka be{e burno pozdravena od prisutnite. Sredbata jazatvorija, tri `enski tria od Zletovo, koi nastapija so pes-ni vo pridru`ba na gajda i kemane.

Na krajot pretseda-telot na Komisijata zakulturno zabaven `i-vo, Du{an Pereski nau~esnicite na revijataim vra~i priznanija zau~estvo. Dru`ewetoprodol`i vo hotelotSan Niko, kade se pee-{e i igra{e do docni-te popladnevni ~aso-vi.

Programata od Re-vijata vo celost seemituva{e na lokal-nata televizija, a pobarawe na gleda~ite ise reprezira{e.

Milevka Zdravkovska

Sedma revija na pesni, muzika i igri vo Probi{tip vo znak na izvorniot folklor,bogatiot kolorit na na{ite nosii i kvalitet na izvedbite

fot

o: "

Int

erf

oto”

REVIJAPENZIONERplus juli - avgust 2009 9

Vo polnata sala na Centarot na kultura vo gradot pod[ara na 3 juli se odr`a regionalnata revija na pes-ni, muzika i igri na koja so svoi programi zedoa u~e-

stvo peja~ki i igraorni grupi, dueti, solisti i instrumen-talisti na zdru`enijata na penzionerite Gazi Baba, Gosti-var, \or~e Petrov, Kisela Voda, Saraj, Centar, ^air, [utoOrizare i Tetovo.

Najprvin Nervet Ja{a-ri, pretsedatel na Sobra-nieto na Zdru`enieto napenzionerite vo Tetovosrde~no gi pozdravi gos-tite, me|u koi i pretseda-telot na SZPM Du{ko[urbanovski, a na u~esni-cite na revijata im posakauspeh vo prezentacijata nafolklorot od regionot iso sodr`ajna programa dapotsetat na starite dobriizvorni i starogradskipesni od na{eto kulturnobogastvo.

Prisutnite gi pozdravi vo ime na gradona~alnikot so-vetnikot Kurti{ Kurti{i, a revijata za otvorena ja prog-lasi Dragi Argirovski, sekretar na SZPM pri {to, me|u

drugoto, istakna deka Sojuzot na zdru`enijata na penzione-rite na Makedonija, sedma godina po red go organizira ovakulturno dru`ewe na penzionerite, koe zna~itelno prido-nesuva za obnovuvawe i za zbogatuvawe na na{ata folk-lorna riznica, no i za kulturna relaksacija mnogu bitna zatretoto `ivotno doba. So svoite umetni~ki dostreli izrelost penzionerskite ansambli, pea~kite grupi i muzi-~ari se po~esto osvojuvaat priznanija i nagradi na raznime|unarodni festivali, kako {to se vo Dolneni, Bitola,Ko~ani i drugi. Vo sekoj slu~aj, napomna Argirovski, revi-ite, ne samo {to pridonesuvaat za za~uvuvawe od zaboravna na{iot folklor, na obi~aite, na tradiciite i na kul-turniot identitet, tuku imaat golem udel i vo podobruva-weto na sodr`inata i na kvalitetot na `ivotot na penzi-onerite.

Revijata mina vo znakot na multietni~ka programa na iz-voren i starogradski folklor na makedonski, albanski,srpski i romski jazik.

Peja~kata grupa na skopskoto zdru`enie na penzioneri

Gazi Baba ispolni tri pesni, a solopea~ot \or|i Tasevskiuspe{no ja interpretira{e pesnata "Sevdalino maloj mo-

me”. Po niv nastapija pretstavnicite na Zdru`enieto napenzionerite od Gostivar Mustafa Kamberi, Jelena Jaki-movska, Branko i Milenka Bi{koski, kako i trioto Ali

Imeri, Fariz i Iqaz Limani. Uspe{na izvedba so kavaliizvedoa Sala [abani i Emin Xaferi.

Od Zdru`enieto na penzionerite na op{tina \or~e Pet-rov se pretstavija solo pea~ite Mile Goti}, Stojan i Nat-

ka \urovski i Ilija Stojanovski, a Dragan Sugarovski is-polni splet na gajda, dodeka od najbrojnoto penzionerskozdru`enie vo na{ata zemja "Kisela Voda” se pretstavijasolo peja~ite Tawa Jovanovi} i Stojan Veqanovski i igra-

ornata grupa so dve ora, aso aplauz be{e pozdrave-na muzi~kata izvedba sogajdi i drugi narodni ins-trumenti. So aplauz be{epozdraven i nastapot naduo so kavali na Zdru`e-

nieto na penzionerite odop{tina Saraj, a od Zdru-`enieto na penzioneritena op{tina Centar - Skop-je nastapija solo peja~iteTrajanka Tomova i ZlateStefanovski.

Zdru`enieto na penzionerite od skopski ^air osven soigraorna grupa se pretstavi i so solo-izvedbi na Brani-slava Stavrovska i Zija Ameti i duetot Vera i Len~e.

Za prv pat na revijata u~estvuva{e i novoformiranotozdru`enie na penzioneri na skopskata Op{tina [uto Ori-zare so istaknata interpretacija na romski pesni na [ef-ki Kajtaz, so naroden orkestar i igraorna grupa so ~o~ek.

Na krajot pozdraveni so aplauz nastapija doma}inite -Zdru`enieto na penzionerite na Tetovo so dve peja~ki gru-

pi so splet na makedonski i al-banski narodni pesni, a tradi-cionalno so kvalitetna narod-na pesna se pretstavi duetotTome Ugrinovski i Mitra Jova-novska.

Priznanijata za u~estvo narevijata na u~esnicite im givra~i ^edo Georgievski, potp-retsedatel na SZPM. S.D.

Regionalna revija na pesni, muzika i igri vo Tetovo

Multietni~ka programa na izvoren i starogradski folklor

fot

o st

udio

”B

lic

”

PANORAMA PENZIONERplus juli - avgust 200910

Vo bawskiot kompleks - Kat-lanovo, za stotina metri odlevata strana na P~iwa, vo

pazuvite na {umata, neposrednonad krivulestiot asfalten pat, senao|a Centarot za odmor i rekre-acija na penzionerite. Pod debe-lite senki na visokite drvja, kakoda se zatskriva od o~ite na obi~-nite minuva~i i kako da im prkosina vreloto julsko sonce i pekol-nite gore{tini {to japr`at okolinata. Inie sigurno nema{e dago zabele`ime, dokol-ku, koga se pribli`u-vavme kon nego, ne nigo privlekoa vnimani-eto poznati zvuci irefreni na edna make-donska narodna pesna.Svrtivme kon objektoti kolku pove}e se nab-li`uvavme, tolku po-ve}e e~e{e pesnata.Raspeanata dru`inasede{e vo ladovinatai nebare uve`ban horpred zna~aen nastap,precizno gi rede{estihovite. Ne mo`evme

da odoleeme ovaa gletka da ne jaovekove~ime so fotografija.

Upravitelot na Centarot, Bor~eDameski po~na da se opravduvadeka navistina ni{to ne e name-steno (so hor da ne pre~ekuva), tu-ku deka e toa sekojdnevna pojava.

Vsu{nost, vremeto posle pojado-kot, spored programata e ostavenona korisnicite za individualnipotrebi, na primer, za bawski imedicinski uslugi, {to se ostva-ruva preku Dru{tvoto za fizi-kalna medicina i specijaliziranarehabilitacija, koe se nao|a vobawskiot kompleks. No, ovaa grupaod vtorata smena, kako da ima po-malku potreba od takvi uslugi.

Naj~esto i se prepu{ta na pesnataili drugaruva so ubavinite naokolinata.

Upravitelot Dameski ne zapoznaso osnovnite podatoci za Centa-rot, posebno naglasuvaj}i ja dejno-sta i kapacitetite {to gi posedu-

va, kako i mo`nostite {to im ginudi na penzionerite - korisnici.Dopolnitelni informaci za fun-kcioniraweto na Centarot ni da-de i doma}inot @ivko Stojkovs-ki. Nego posetitelite go nareku-vaat tehni~ki upravitel, bidej}ise gri`i za pravilnoto koristewena kapacitetite i za odr`uvawena sredstvata i opremata. Tehni~-kite nedostatoci i nastanatite

neispravnosti vo objektot, tojvedna{ gi otstranuva. Pokraj toa,besprekorno se gri`i za snabdu-vaweto so artikli i sproveduva-weto na kriteriumite za navreme-na i zdrava ishrana.

Najimpresivna slika za uslovi-te {to gi ima i za uslugite {to ginudi Centarot za odmor i rekrea-cija na penziopnerite, ni dadedolgogodi{niot posetitel, AndonMarkovski, penzioner od ZP“Taftalixe” - “Karpo{“. Toj Cen-tarot go nare~e vistinsko kat~e zaodmor i rekreacija na penzione-rite. Vsu{nost, takov go ~ini am-bientot {to se sozdava ponekoga{i spontano, so me|usebno dru`ewe,so zaedni~ki pro{etki niz komp-leksot bawi i podaleku, so igrawe{ah, karti i domino, so peewepesni i slu{awe muzika i so drugiaktivnosti. Taka denot brzo pomi-nuva, a i ve~erta minuva organizi-rano. Re~isi redovno posle ve~e-ra se pu{ta radio i od CD-muzika,

zaedni~ki se pee i oro se zaigru-va. Dru`eweto i veseleweto naj-~esto trae do 22,30 ~asot, koga ti-{inata zacaruva, a Centarot zas-piva. Muzi~kite sredbi i veselbise mnogu pointeresni koga vo Cen-tarot se nosi `iva muzika, {tobe{e tradicija vo prethodnite go-dini, - {to i ovaa godina }e pro-dol`i.

Privle~nosta na Centarot e na-vistina golema i od aspekt na ce-nata na pansionskite uslugi - 580denari so DDV za dneven prestojna penzioneri i 850 denari so DDVza drugi lica, {to e najniska vozemjava. Zatoa interesot za kori-stewe na kapacitetot e u{te pogo-lem, no prostorot e ograni~en na65 posetiteli. Pokraj drugoto, ko-risnicite posebno gi privlekuva ismestuvaweto vo hotelski uslovi,glavno vo dvokrevetni sobi, no sozaedni~ki toaleti.

Posebna gri`a vo Centarot sevodi za zdravjeto i ishranata nakorisnicite. Vo odnos na kontro-lata i za~uvuvaweto na zdravjetopostoi inicijativa da se organi-zira ednonedelna poseta na le-karska ekipa od najbliskata ambu-lanta za da sprovede osnovna kon-trola na zdravjeto i da im se dademedicinska pomo{ na zainteresi-ranite. Dodeka se o~ekuva reali-zacija na ovaa inicijativa, momen-talno davaweto medicinska po-mo{ se ostvaruva blagodarenie navoljata i nesebi~nosta na penzio-niraniot lekar, specijalist poepidemiologija, Slave Andonovs-ki, koj so svojata sopruga Jelicakoristi odmor vo vtorata smena.

Vo "ambulanta”, vo negovata soba

sekojdnevno doa|a po nekoj pacientza da mu izmeri pritisok i da mudade lekarski sovet.

Vo kujnata, vo vistinskiot mo-ment, koga se podgotvuva{e ru~e-kot, na svoeto rabotno mesto pok-raj {poretot ja najdovme glavnatagotva~ka Seka Filipovska i nej-zinata pomo{ni~ka Kate Petrovs-ka. Seka, so 30-godi{no iskustvovo gotvarstvoto, jadewata gi pravikako za klientela od najrenomi-rani restorani i hoteli. Ovde me-nito se prisposobuva spored st-rukturata na korisnicite, so pri-mena na pove}e zelen~uk, se so celda se namalat medikamentite.

Verojatno i zatoa Marica Di-mitrovska od ZP "Centar”, go pro-dol`ila svojot prestoj od prva vovtora smena, a dokolku i se ovoz-mo`i, }e ostane i ponatamu. Po-sebno zadovolstvo od celokupniottretman i uslugite vo Centarotizrazi i bra~niot par Danica iIsak ^adinoski, koi 15 godini sored doa|aat i ~uvstvuvaat sevkup-no podobruvawe na zdravjeto. Istotaka, so godini redovno go posetu-vaat Centarot i trojcata najbliskidrugari, Andon Markovski, Cane\or|ievski i Foti Kerami~iev.

Zavr{ivme so posetata i sakav-me da se pozdravime. “Horistkite”povtorno zapeeja. I niv gi zapi-{avme vo notesot: Trajanka Stoja-novska, Nada Ivanovska, Jordan-ka so svojot soprug Pan~e Jorda-novski, Milenka Mitrevska,Stanka Kitanovska, Sava Seku-lovska, Karaga Stevka i drugi.Tie so pesna ne pre~ekaa, so pesnane ispratija!

Mendo Dimovski

Centar za odmor i rekreacija - Katlanovo

Posakuvano kat~e na penzionerite

^estopati ja gledav vo parkotkako sedi na klupata so knigavo racete i ~ita. Ja potkrenu-

va glavata, i so qubov gi gleda ve-selite, razigrani de~iwa, a nejzi-niot pogled kako da veli: “Kolku eubavo da si dete!”

Taka be{e i toj den. Sonceto giosvetluva{e i gi miluva{e so svoi-te u{te ne tolku topli zraci de~i-wata, prvite cve}iwa, trevata,drvjata, nea... Ja gledam i se pra{u-vam dali smeam da go naru{am nejzi-niot mir i zanes vo prirodata, vo~itaweto? Sepak se osmeluvam:

- Izvinete gospo|o, dali e slo-bodno da sednam?

- Da! - odgovori taa, - a jas sumiznenaden od nesoodvetnata sra-me`livost vo glasot na damata kojane e taka mlada. Me pogledna i imavvpe~atok deka ocenata be{e: pri-stoen gospoden, bi mo`ela so nego darazgovaram. Potoa pogledot go svrtekon knigata za neguvawe cve}iwa ikon nekolkute mali saksii so petu-nii vo moite race.

- Kolku se ubavi boite na petuni-ite!

- Da! Sega gi kupiv mnogu evtino,}e gi nasadam vo mojot dvor - odgo-voriv, razmisluvaj}i {to u{te bimo`el da ka`am.

- Koga se takaevtini, bi mo-`ela jas da ku-pam edna saksijaod Vas! -vo nej-ziniot glas sep o ~ u v s t v u v aprizvuk na {egai veselost.

- Ne mi se zap r o d a v a w e .Ovie ne se nidovolni za vomojot dvor. Bimo`ele da oti-deme zaedno ida kupime drugi,mo`ebi i u{tepoubavi od ovieso Va{a pomo{ -i odgovoriv sre-}en deka razgovorot te~e prijatno, aiskra na nade` za prodol`uvawe nadru`eweto so nea mi go zagrea srce-to! Imav vpe~atok deka i nejze i e

prijatno {to razgovorame, iako re-~isi ne se poznavame. Od ponata-mo{niot razgovor doznav deka idvajcata ja sakame prirodata, dekasakame da go slu{ame prekrasniotpoj na pticite vo proletnite i let-nite utra, deka i taa stanuva rano igo pie cel den utrinskoto kafe. I

seto toa bi mo`ele da go pravime vomojata vikendi~ka, daleku od grads-kata vreva! Gospodi, moram da goprekinam moeto razmisluvawe, moe-

to budno sonuvawe, ti{inata me|unas.

- Znam deka `enite ne se pra{u-vaat za godinite, no bi sakal daznam kolku godini imate, rabotiteli se u{te!

- Ne rabotam, penzionerka sum, agodinite ne gi krijam! U{te nekoj

mesec i }e napol-nam 65 godini - miodgovori veselosvesna deka izgle-da mnogu pomlada.

- Se izvinuvam{to Ve pra{uvam,~ekate li nekogoili samo si seditei u`ivate vo uba-vinata na parkot?- Po~uvstvuvav de-ka ne i se dopadnamoeto pra{awe. Sepovle~e i kako daprestana magijatana na{ata iskrenai prijatelska kon-verzacija. Senka ipomina preku li-

ceto i i ja izbri{a ne`nata nasmev-ka, {to do toj moment i go krase{eliceto. Odgovori samo kratko i tiv-ko:

- Da, go ~ekam soprugot.Me gleda{e i so pogledot kako da

me pra{uva{e: “Zo{to li se bitnigodinite vo ovaa sredba? [to ti enamerata ~oveku?” Toga{ ja svrteglavata kon mene i za prv pat mepogledna pravo v o~i. O~ite i beata`ni, no preubavi. Kako da saka{ene{to da mi ka`e. Kako da se dvou-me{e za mig, no samo kratko re~e:

- U{te malku i }e dojdat po menema` mi i vnuk mi, - a ne{to kako dami vele{e deka ne ja zboruva visti-nata!

- I ima po {to da dojdat. Bi sakali jas da mo`am da dojdam so vnukotpo nekoj kako {to ste Vie! - Stanavi se pokloniv so po~it, a potoa seoddale~iv nata`en, malku razo~a-ran, nesakaj}i da i predizvikamkakvi bilo neprijatnosti.

Taka se razdelivme. Od nekoi moiprijateli doznav deka bila vdovica,deka i jas nejze sum i se dopadnal, noi deka ne{to ja spre~ilo da se osme-li i da ja ka`e vistinata. Na{ite`ivoti prodol`ija sekoj zavitkanvo svojata osamenost, no jas i denessonuvam da go pijam utrinskoto ka-fe, cel dan so nea.

Vukica Petru{evapenzioner od Sveti Nikole

Sredba vo parkot\

\

\

\

REKLAMIPENZIONERplus juli - avgust 2009 11

Sojuzot na zdru`enija na penzioneri na Makedonija iAvto Moto Sojuz na Makedonija ja prodol`uvaat sorabotka-ta za popust za tehni~ki pregled za vozila na penzioneri.Dali ostanuva dosega{niot popust od 20% na voobi~aenatacena za drugite korisnici?

Sekako, so prodol`uvawe na sorabotkata ostanuva i ponata-mu da va`i popustot od 20% na voobi~aenata cena vo staniciteza tehni~ki pregled na AMSM na teritorija na R. Makedonija.

Dali smetate deka penzionerite se grupa na gra|anikoi gi zaslu`uvaat ovie beneficii, iako AMSM raboti nakomercijalna osnova kako i site drugi subjekti vodr`avata?

AMSM sekoga{ go imal kako primarna cel interesot nagra|anite i ona {to go izdvojuva od konkurencijata na pazarotvo momentov e tokmu gra|anskata orientacija. Penzinerite segra|ani posebno zna~ajni za nas, gra|ani koi zaslu`uvaatposebno vnimanie pred se zaradi zaslugite koi gi nosat odvreme na nivniot raboten vek. Nie kako ku}a gi cenime i na~inda im se oddol`ime e gri`ata za nivnata bezbednost vo soo-bra}ajot.

Koi se novinite so sega{nata obnovena sorabotka?Za razlika od dosega{nata sorabotka dopolnenie ima vo

delot na osiguritelnite polisi koi penzionerite }e mo`e dagi podignat vo site stanici za tehni~ki pregled kaj osigu-ritelniot broker Mobiliti. Osiguritelnite polisi }e se

izdavaat od osiguritelnata kompanija SavaTabak koja na na{e ogromno zadovolstvo sevklu~i vo ovoj proekt na Sojuzot naPenzioneri za obezbeduvawe na beneficii za pen-zionerite kako zaslu`ni gra|ani.

Smetate deka na toj na~in e poednostavena procedurataza registracija na vozila?

Dosta poednostavena, Mobiliti broker e vo site stanici zatehni~ki pregled so {to sekoj penziner }e mo`e da dobie kom-pletna usluga na edno mesto. Celokupnata ideja kako {tonapomenav i prethodno e vodena od zaedni~kata `elba na PRMi AMSM da se izleze vo presret na barawata na penzionerite.Vo taa nasoka e i popustot od 10% na cenata za obnovuvawe nalekarsko uverenie za voza~i penzioneri vo Medika Plus u{teedna od instituciite podr`uva~i na ovoj golem proekt.

Va{a poraka do na{ite ~lenovi?]e go spomenam vo ovaa prilika mojot dedo - penzioner koj

znae{e da ka`e “~ovekot raboti i sozdava vo svojot rabotenvek, za koga }e stane penzioner da mo`e da u`iva”. Ova e moja-ta poraka do site penzioneri, da gi u`ivaat plodovite na svo-jata dolgogodi{na rabota. Nam ni ostanuva zada~a da seobideme na najrazli~ni na~ini da im go podobrime penzioner-skiot `ivot.

Se nadevam deka }e uspeeme. Od srce gi pozdravuvam site~lenovi na PRM i im se zablagodaruvam na doverbata.

Po~ituvani penzioneri, korisnici na patni~ki vozila, i ovaa godina prodol`uva sorabotkata so AMSM

SSoojjuuzzoott nnaa zzddrruu`̀eenniijjaa nnaa ppeennzziioonneerrii nnaa MMaakkeeddoonniijjaa vvoo ddooggoovvoorr ssoo AAvvttoo MMoottoo SSoojjuuzz nnaa MMaakkeeddoonniijjaa ppoovvttoorrnnoooovvoozzmmoo`̀uuvvaaaatt ppooppuusstt oodd 2200%% oodd cceennaattaa zzaa tteehhnnii~~kkii pprreegglleedd nnaa vvoozziilloottoo.. ZZaa rraazzlliikkaa oodd mmiinnaattaattaa ggooddiinnaa,,sseeggaa{{nnaattaa pprroocceedduurraa ee ddoossttaa ppooeeddnnoossttaavveennaa.. ZZaa nnaa~~iinnoott ii ssoorraabboottkkaattaa mmee||uu oovviiee ddvvee ggoolleemmii oorrggaanniizzaacciiiizzbboorruuvvaavvmmee ssoo gg-||iiccaa SSaavviiccaa NNeeddeellkkoovvsskkaa - rraakkoovvooddiitteell nnaa SSeekkttoorr zzaa ggoolleemmii kkoorriissnniiccii pprrii AAMMSSMM..

IZBOR PENZIONERplus juli - avgust 200912

Pred izvesno vreme germanskataagencija "Doj~e Vele”, izvestideka se zgolemuvaat penziite na

germanskite penzioneri. Vest koja po-buduva interest i kaj na{ite korisni-ci na penzija. Iako pretpostaveniterazmisluvawa i sporedbi me|u Germa-nija i Makedonija vo ovoj del od soci-jalniot `ivot navidum izgledaatnesoodvetni, sepak, interesno e dase znae ne{to pove}e za ova, za{toGermanija e edna od prvite zemji~lenki na Evropskata Unija, mo}napoliti~ka, finansiska i ekonomskaevropska dr`ava.

Socijaldemokratskata i demoh-ristijanskata, dvete najgolemi po-liti~ki partii vo Germanija seobedinile po edno pra{awe: za{ti-ta na penziite. Dvete partii se nat-prevaruvaat da gi pridobijat glaso-vite na postarite izbira~i, koistanaa eden od najgolemite i naj-mo}nite delovi od naselenieto, od-nosno glasa~ko telo, i najverojatno}e ja imaat klu~nata uloga vo odlu-~uvaweto dali Angela Merkel pov-torno }e bide izbrana za kancelarna Germanija.

Mo`ebi pri~ina se izborite naesen, no kako i da e neodamna, ger-manskata vlada so golemo mnozins-tvo glasala protiv kakvo bilo na-maluvawe na penziite, soglasuvaj}ise da go ukine stariot zakon koj japovrzuva isplatata na penziite so po-rastot ili padot na prose~niot li~endohod. Ova zna~i deka 20,2 milionigermanski penzioneri, koi pretstavu-vaat ~etvrtina od naselenieto, vonajgolem del }e bidat za{titetni odvlijanieto na globolnata ekonomskakriza, ne samo vo ovaa, tuku i vo 2010-ta godina. No indicii ima, rabotite dastanat u{te podobri za penzioneritevo Germanija. Taka pred dva meseca,

kabinetot na kancelarkata Merkel sesoglasil da gi zgolemi penziskite be-neficii za ovaa godina za 2,4% vo za-padnite del od dr`avata i za 3,4% voisto~niot, zatoa {to tamu procentotna nevrabotenosta e povisok. Ova evtoro zgolemuvawe na penziskite be-neficii vo izminatite 12 meseci, a

kako }e bide ponatamu ne se znae, nofakt e deka ovie merki na germanska-ta vlada poka`uvaat deka taa se gri-`i za postarata populacija. Mo`ebiseto ova e i rezultat na raste~kotovlijanie na penzionerite vo periodkoga vkupnoto ~lenstvo na dvete gole-mi partii se namaluva, a procentot napostari glasa~i se zgolemuva. Na iz-borite vo 2005 godina, penzioneritere~isi ednakvo glasale za dvete vo-

de~ki partii. Zatoa i najmala promenavo penzionerskoto glasa~ko telo bimo`elo da bide zna~ajna.

Za{titata na penziskite beneficiidoa|a vo moment koga se zgolemuvavlijanieto na ekonomskata kriza vrzstandardot na Germancite, vklu~i-telno i na penzionerite i postaritelu|e. Nevrabotenosta se zgolemuva,platite se namaluvaat. Penziite voGermanija se ispla}aat od ednakvipridonesi na rabotodavcite i vrabo-tenite, a iznesuvaat 19,9% od prose~-

nata mese~nata plata. Mo`ebi pro-centot vi izgleda mal, ama platitene se mali! Noviot zakon }e go spre-~i namaluvaweto na germanskitepenzii, iako platite }e se namalu-vaat ovaa godina.

Mislata za zagri`enosta okolupenziite mo`ebi ne e samo zaradikrizata, bidej}i seto ova se slu~uvavo period koga dvete najgolemi ger-manski partii se soo~uvaat so de-mografska promena na nivnoto ~le-nstvo. Pove}e od 46% od ~lenstvotona demohristijanite e postaro od 60godini, a re~isi 44% od socijalde-mokratite se postari od 60 godini.Vo isto vreme, pomladite glasa~ibaraat alternativni partii. Neka ei zaradi ovie pri~ini, sepak penzi-onerite se zadovolni!

I za kraj da ja spomeneme izjavatana pretsedatelot na Zdru`enieto napostari gra|ani na Germanija, kojnaglasuva deka i postarite lu|e sebitni za ekonomijata na zemjata, akone zaradi drugo, tuku zaradi faktotdeka i tie se potro{uva~i! O~ig-

ledno e deka tie se bitni i za poli-ti~kite partii, kako glasa~ko telo.Taka e vo Germanija, no taka e i vomnogu drugi zemji vo svetot. Kako i dae, potezite na germanskata vlada da giza{titi penzionerite i postarite lu-|e od naletot na ekonomskata kriza sezna~ajni i dobri.

Podgotvila: Taska Gavrovska,spored statija od "Wujork Tajms”

Demografskite promeni }e vlijaat na penziite na idnite penzioneri

Globalnata ekonomskata kriza i penzionerite vo Germanija

Demografskite promeni se mno-gu poizvesni, otkolku klimats-kite promeni ili prirodnite

katastrofi, bidej}i brojkite dobie-ni po statisti~ki pat se o~igledni,nepobitni, no vo izvesna smisla izastra{uva~ki. Problemot e serio-zen koga vrvniot londonski vesnik“Ekonomist” mu posvetuva celi 16 st-ranici. Za nekolku decenii, tro{o-cite od demografskite promeni }ebidat mnogu pogolemi od momental-nata ekonomska svetska kriza. Spo-red grupata G-20 tro{ocite }e sezgolemat duri 12 pati. Vo 2020 prob-lemot od stareeweto na naselenieto}e bide tolku o~igleden, {to nikojnema da mo`e da go ignorira. Vo 2050godina site {to }e imaat 60 godini,ve}e }e bidat rodeni. Sekako dekaproblemite nema da se slu~uvaatpreku no}, no fakt e deka demograf-skite promeni }e predizvikaat uspo-ruvawe na razvojot na svetskata eko-nomija, niska produktivnost, nedo-stig na sposobna rabotna raka i og-romna javna potro{uva~ka, bidej}istarata populacija e skapa i koga ezdrava i koga ne e.

Za da se vidi {to }e se slu~i voidnina, treba da se pogleda {to seslu~uvalo vo minatite godini. Vo1900 godina prose~niot `ivoten vekvo svetot bil okolu 30 godini, a vorazvieniot svet ne{to podolg i iz-nesuval okolu 48 godini. Denes svet-skiot prosek na `ivoten vek e okoludvapati podolg i iznesuva 67 godini,a vo razvienite zemji e 78 godini. VoMakedonija prose~niot `ivoten veke 74 godini, so tendencija na natamo-{en porast.

Kako {to e poznato, vozrasnoto na-selenie voglamno se izdr`uva odpenziite.

Penziite za prv pat gi vovel Biz-mark vo 1889 godina i toa za rabot-

nicite postari od 70 godini, a toga{prose~niot `ivoten vek vo Prusijabil 45 godini. Imalo malku penzio-neri i dr`avata toa mo`ela da gopla}a. Denas demografskite promenigi promenija izdvojuvawata na dr`a-vite za penzija. Taka na primer voSAD vo 1935 godina za penzii se izd-vojuvalo 0,2 % od BDP, a denes se iz-dvojuva celi 7 %. Brojkite }e odatnagore. Brojot na mladite lu|e se na-maluva, a na stari lu|e se zgolemuva.Pomalku rodeni i prodol`eniot `i-voten vek }e gi oblikuvaat dr`avitei nivnite ekonomiite. Rabotnata si-la }e se namaluva, a socijalnite,penziskite i zdravstvenite izdatoci}e se zgolemuvaat. Od ovie pri~ini,vo pove}e dr`avi granicata na pen-zionirawe ve}e se pomeri na 67-68godini, a nekade }e odat i na 70. VoAvstrija, godinata na penzionirawee 65 godini starost, no realniot pro-sek na penzionirawe e 59 godini. VoDanska e donesena odluka penzioni-raweto da odi paralelno so `ivot-niot vek! Edna od pri~inite za prob-lemite na ekonomijata vo Japonija etokmu demografijata. Istoto se slu-~uva vo Rusija, Germanija i Italija.Maliot procent na novorodeni, gopravi nevozmo`en sistemot na Biz-mark, sistemot vo koj aktuelnite ra-botnici gi pla}aat penziite na aktu-elnite penzioneri. Zgolemuvawetona penziite bilo mo`no vo 1980 go-dina, koga odnosot na vraboteni:penzioneri bil 5:1. Denes odnosot e3:1, a naskoro }e padne na 2:1. Vo 1960godina vo Makedonija brojot na vra-boteni sprema penzionerite bil 12:1.Vo 1980 odnosot bil 5:1. Vo 2007 go-dina odnosot e 1,61 vraboten na 1penzioner. Od 1997 godina do 2007godina, u~estvoto na mladoto nase-lenie (0 - 14 godini) vo vkupnata po-pulacija opadnalo od 23,5 % na

18,5%. U~estvoto na staroto nasele-nie postaro od 65 godini od 9,3 % sezgolemilo na 11,4 %. Za 30-40 godi-ni, koga 600.000 lu|e }e otidat vopenzija, niv }e treba da gi izdr`u-vaat 400.000 deca {to tie gi ostavi-le. So drugi zborovi, milion penzio-neri }e zavisat od uplatite na polo-vina milion vraboteni. Toa se broj-kite {to gi dava fertilitetot od1,45 rodeni deca/`ena vo RepublikaMakedonija. Ovie fakti nema da mo-`at da gi promenat nitu politi~ari-te, nitu ekonomskite merki, a ova pakzana~i deka vo idnina }e mora da seraboti podolgo, a penziite }e bidatzna~itelno pomali, standardot po-nizok!.

Svetot i Evropa seriozno go treti-raat problemot i posledicite koi }egi predizvikaat demografskite pro-meni. Ekonomskite posledici se jas-ni. Zna~i, i svetot, i Makedonija sesoo~eni so sli~en problem. Razvie-nite zemji sekoga{ mo`at da smetaatna zgolemena emigracija, no i taa ne-ma da mo`e da go re{i golemiot eko-nomski problem. Zatoa, politikite imerkite koi se vo funkcija na nata-litetot i demografijata treba da sepoddr`at na globalno nivo, bidej}idenot koga golem procent od nasele-nieto }e ima 65 ili 70 godini, ne etaka daleku. Treba da se baraat novipati{ta i novi izvori kako da seobezbedat finansiski sretstva zapenziskite sistemi, so cel da mo`eda se obezbedi pristoen `ivot napopulacijata od treto doba i taa dane pretstavuva nepodnosliv tovar zadr`avite i nivnite ekonomii.

Podgotvila: K.S.Andonova

(Koristeni se podatoci od Internet i od kolumnata na

V. \or~ev, objavena vo vesnikot“Dnevnik”)

Vo svojata sekojdnevna dejnost lu|eto se pod vlijanie na razni vido-vi bu~ava, bez ogled na toa dali se nao|aat na otvoren ili zatvo-ren prostor. Sekade postoi nekoe nivo na bu~ava, pogolemo ili po-

malo. Bu~avata vo sebe ne sodr`i nikakva korisna informacija, pa taane im e potrebna na lu|eto no, za `al, e neizbe`na. Poradi toa bu~avatase smeta kako nesakan zvuk koj go popre~uva normalnoto slu{awe na ko-risniot zvuk. Ova e mnogu pokriti~no kaj postarite lu|e, kaj koi sluhotzaradi degeneracija na organizmot, zna~itelno e namalen. Popre~uvawe-to se manifestira vo vlo{uvaweto na razbirlivosta na govorot i na gru-boto naru{uvawe na prijatnosta ili na estetskoto u`ivawe. Taa postoii vo migovite na odmor, {to zna~itelno go izdignuva problemot na neiz-be`nata bu~ava kako problem od {iroko op{testveno zna~ewe. Nejzina-ta prisutnost ima {tetni vlijanija vrz efikasnoto ostvaruvawe na ra-botnite zada~i na rabotnoto mesto, vrz delotvornosta na no}niot son ina dnevniot odmor, vrz umstvenata koncentracija, bistrinata na misla-ta. Naj~esta posledica e delumnoto ili celosnoto o{tetuvawe na sluhot,pojava koja stanuva poneprijatna i poizrazana vo podocne`nite godini,pa lu|eto bivaat primorani da koristat slu{ni aparati, {to mnogu im gouslo`nuvaat `ivotot. Najefikasen na~in za osloboduvawe od ova op{-testveno zlo e da se izbega od nego, so oddale~uvawe od izvorite na bu-~avata na bezbedni rastojanija. Vo praktikata, vo `ivotot, mnogu ~estonamerno se preskoknuva akutnosta na ovoj sovremen op{testven problem.Brzata i evtina gradba na delovni i stanbeni objekti, osobeno vo atrak-tivnite, ~esto i najbu~ni delovi vo pogolemite gradovi, e vo celosenras~ekor so denono}noto {tetno vlijanie na bu~avata, na ~ij pat treba dazastanat pravnata dr{ava i nejzinite institucii.

Izvori na bu~avataBu~avata od nekoj izvor pristignuva do slu{atelot preku vozduh, yi-

dovi, vrati, prozorci itn. Osnovnata bu~ava vo gradovite ja sozdavaatmotornite prevozni sredstva. Nivniot broj raste sekojdnevno, a so toa inivoto na bu~avata. Vo sovremenite gradovi, vo nivnite soobra}ajno `i-vi delovi vo koi e zastapen tovarniot i avtobuskiot soobra}aj, nivoto nabu~ava dostignuva i do 90 decibeli, pa i pove}e. Zna~aen izvor na bu~a-va se tramvajot i metroto, ~ija bu~ava se {iri odozdola, preku temelitena zgradite i e mnogu neprijatna.

Avionskiot soobra}aj isto taka sozdava visoki nivoi na bu~ava, iakosekoga{ aerodromite se gradat podaleku (od 10 do 40 km) od gradovite idrugi naseleni mesta. Pri sletuvawe na mlazen avion, koga e na viso~i-na od 2000 m, na zemjata pod avionot nivoto na bu~avata e nad 100 deci-beli. Industriskiot razvoj neminovno go “zbogatuva” brojot na izvoritena bu~avata. Bu~ava od sistemite za ventilacija i klima uredite vo ne-koi zgradi (hoteli, na primer) mo`e mnogu da ja naru{i funkcionalnostana objektot. Izvori na bu~ava vo zgradite mo`at da bidat ventilatori,liftovi, vodovodnata i kanalizaciskata mre`a i mre`ata za zatoplu-vawe, elektromotorni pumpi, ma{ini za perewe i dr. Vo izvorite na bu-~ava vo stanbeni objekti treba da se spomenat aparatite za doma}inst-vo. I samite lu|e so svojata sekojdnevna aktivnost neizbe`no sozdavaatbu~ava. Pri vnimatelno slu{awwe na nekoe delo, osobeno od klasi~na-ta muzika, vrteweto pa duri i di{eweto, mo`e da pre~i bidej}i gi pre-kriva, gi maskira, najtivkite delovi od muzikata. Vo sekojdnevnata ak-tivnost se prisutni i normalniot govor i vikaweto, ponekoga{ i peewe-to, na {to se nadovrzuvaat zvucite od radioto i od televizorot i od dru-gite elektroakusti~ki uredi, {to vo uslovi na stanbena zgrada i neso-lidna zvu~na izolacija, mnogu ~esta kaj nas poradi zatajuvaweto na ins-pekciskite slu`bi, mo`e da im pre~i na sosedite. Poseben izvor bu~a-vata se i kafuliwata so svojata muzika vo neposredna blizina i vo sta-mbenite objekti.

Kako deluva bu~avata vrz sluhot, odnosno vrz ~ovekot?Ritmi~ka bu~ava, polesno se podnesuva od neritmi~kata Nenadejnoto

prekinuvawe na ritmi~kata bu~ava mo`e da bide poneprijatno od nejzi-noto postojano prisustvo. Postojanata bu~ava polesno se podnesuva odbu~avata {to povremeno se slu~uva. Ednoli~nite povisoki tonovi se po-neprijatni od niskite. Za razlika od niskite frekvencii, prisutnostana visokite frekvencii e mnogu poneprijatno, dejstvuvaja mnogu razdraz-livo. Slu{niot organ ima sposobnost za adaptacija vo odnos na nivoto ivremetraeweto na bu~avata. Toa, vsu{nost e priroden odbranben meha-nizam. No, kako i da e, i toa ima nekoi granici, bidej}i pri nivoa nad 90decibeli, pokraj toa {to se javuva zamor i neprijatnost, pri prodol`enodejstvo mo`e da nastanat tegobi vo slu{niot organ i duri delumna ilicelosna nagluvost. I niskite nivoa na bu~avata ne se bezna~ajni, bidej-}i toga{ naj~esto se odviva no}niot son kaj lu|eto, bidej}i setiloto zasluh na ~ovekot ne prekinuva so aktivnost, za razlika od setiloto zavid. Vremetraeweto na bu~avata, pokraj nejzinoto nivo, vlijae na subjek-tivniot vpe~atok za voznemirenost. Kolku e pokuso i nenadejno nadoa|a-weto na bu~avata, tolku e pogolema predizvikanata voznemirenost. Tak-vi slu~ai se istreli od ogneno oru`je, eksplozii itn. Voznemirenostamo`e da trae i po prekinot na bu~avata dokolku nejzinoto nivo bilo vi-soko. Individualnata priem~ivost na bu~avata se razlikuva od ~ovek do~ovek, a mo`e da se menuva kaj istoto lice zavisno od vremenskiot pe-riod ili vo razli~ni situacii. I sostojbata so momentalnoto raspolo-`enie na slu{atelot mo`e da odigra zna~ajna uloga vo podnesuvaweto naefektite od bu~avata. Ako slu{atelot e prijatno raspolo`en, toleran-ten i sklon kon sorabotka, }e postoi nekonfliktna reakcija, za razlikaod slu~aj ako e naluten, razdrazliv, depresiven. Ako ~ovekot e bolen,negovata razdrazlivost se zgolemuva i pri ponisko nivo na bu~avata ot-kolku kaj zdrav ~ovek. Treba da se sozdadat uslovi, osobeno vo bolnici-te, sanatoriumite, domovite za starci i sekade vo medicinskite organi-zacii, nivoto na bu~avata {to pomalku da gi naru{uva i dnevniot i no}-niot son kaj pacientite, bidej}i toj ima terapisko svojstvo. Obezbeduva-we na nivo na bu~avata do 35 decibeli vo bolnicite e mnogu dobro dos-tignuvawe.

Efektot na prisutnata bu~ava vrz ~ove~kite aktivnosti e razli~en, nonaj~esto so negativen kontekst. Zatoa za{titete se kolku {to e mo`no odnea. Za{titete go i so~uvajte go sluhot vo mladosta za da vi bide popri-jatna starosta.

M. Serafimovski

Bu~avata i sluhot

ZDRAVSTVOPENZIONERplus juli - avgust 2009 13

Izminatite denovi, dodekasvetskata ekonomska kriza inejzinite posledici se pos-

tojano vo centarot na slu~uvawa-ta, vnimanieto go privlekla vestaza toa deka me|u vrabotenite vocentarot za globalni finansii,Volstrit - tamu kade {to po~naleproblemite - se pove}e od niv ba-raat stru~na pomo{.

Ne pomo{ za toa kako da se sp-ravat so promenetite pravila naigra na berzata, koja e vsu{nostedna golema kockarnica i kade{to samodoverbata i ostavawetovpe~atok deka e se pod kontrolaneophoden uslov za opstanok - tu-ku pomo{ da ja izle~at slabosta nakoja se pomalku i odolevaat: voova vreme na golemi neizvesnosti,bekstvoto od sekojdnevieto da gopobaraat - vo alkoholot.

Tamu se pielo i pred i posle na-porniot raboten den, so kolegiteili delovnite partneri. Od toa,vsu{nost, `iveele elitnite baro-vi vo okolinata, no krizata setotoa go podignala na povisoko nivo.Mnogu banki i finansiski ku}ipropadnale - na radost na mnogub-rojnite barmeni i nivnite gazdi.

Kakva vrska seto toa ima so pen-zionerite koi se glavnite junacina prikaznata na ova mesto? Pos-redna, no nedvosmislena.

Bidej}i, penzionerite, mnoguporano otkrile deka koga }e se po-

mesti tloto pod nozete, karieratanaglo }e prekine i }e is~eznatpotpirkite so koi so decenii se`iveelo, samodoverbata, barem za

moment, mo`e da se povrati vodru`ba so ~a{kata. Na barskiot{ank, ili vo doma{nata intima,seedno.

Britancite, taka, vo poslednatanedela od mart ne malku se izne-nadile koga im bila predo~enastatistikata koja otkrila deka

brojot na penzioneri koi se bol-ni~ki le~eni od alkoholizam voposlednite pet godini e zgolemenza dve tretini.

Vo tekot na 2007 godina, poradiproblemi so alkoholot bile hos-pitalizirani 320.000 penzioneri.

Vo prvite analizi na ovoj feno-men imalo obidi naodot da se re-lativizira so objasnuvawe dekaosobeno dramati~noto zgolemuva-we vsu{nost e rezultat na popre-

ciznata bolni~ka evidencija, notoa sepak ne ja sokrila nevesela-ta realnost deka postarite gra|a-ni, onie nad 65 godini, se sklonikon ~a{kata.

So starosta, imeno, doa|aat ipova`nite `ivotni presvrtnici:po prestanokot na aktivniot `i-voten vek ne e ednostavno da sepriviknat na osamenosta, presta-nokot na profesionalnite i soci-jalni kontakti koi podrazbiraatsekojdnevno odewe na rabota i in-terakcija so kolegite. A potoa, ne-izbe`no doa|aat i razdelbite sonajmilite, tagata, depresijata,vlo{enoto zdravje i mnogu drugiraboti {to gi turkaat vo pregrat-ka na - {i{eto. Osven toa, posta-rite ne se izlo`eni na onoj vidpritisok da se otka`at od ovaafatalna privle~nost, kako {to etoa slu~aj so pomladite.

Tie ve}e nemaat kolegi od rabo-ta da gi predupreduvaat na {tet-nite posledici, ne moraat pove}eda se gri`at za toa kako mamurni}e odat na rabota, a na krajot se-koga{ e pri raka objasnuvaweto:"Ne mi ostana u{te mnogu, pa zo{-to da ne u`ivam?”.

Ne se retki tekstovite vo st-ru~nata i popularna literaturakoi govorat za toa deka umerenotokonzumirawe na alkohol mo`e dabide blagotvorno: deka vo nekoislu~aevi gi ubla`uva kardiova-

skularnite problemi, go pottiknu-va krvotokot i sli~no. Me|utoa,problemot e vo definicijata kojae granicata na umerenost vo pie-weto. Bidej}i se znae, lesno e dase po~ne, no voopo{to ne e lesnoda se prestane so konzumirawetoalkohol.

Sekako, stepenot na alkoholnazavisnost varira. Nekoi vo staro-sta pijat zatoa {to na ~a{kata na-viknale vo mladosta, pa edno-stavno ne gledaat pri~ina vo tojpogled ne{to da menuvaat, svesnideka toa ne }e mo`at da go storatduri i da sakaat.

Drugi, pak, navikite na piewe iproblemite okolu toa, gi steknu-vaat duri vo poodminatite godini,soo~eni so problemite koi ne mo-`at da gi re{at ili nadminat:smrt na `ivotniot sopatnik, osa-menost, bolki, nesonica...

Vo sekoj slu~aj, koga problemot}e se prepoznae, obi~no e docnauspe{no da se re{ava. Pieweto -so koe se po~nuva za da se pobegneod problemot - samo po sebe sta-nuva problem. Postarite nemaatve}e tolku silni tela kako pom-ladite i nivniot organizam e po-malku otporen na pogubnoto dejst-vo na alkoholot.

Alkoholot, vsu{nost, nikomu nemu go re{il problemot. Poraditoa, sekoga{ e relevantna mudro-sta na Ivo Andri} koj edna{ zapi-{al: "Koj so rakija ja le~i tagata,ne umira od tagata, tuku od rakija-ta”.

Taka se stignuva do onaa te{kadilema vo mnogubrojnite semejst-va: kako na baba ili na dedo da imse ka`e da ne pijat.

M-r. S. Kutuzovska

POJAVA [TO ZAGRI@UVA

Alkoholot - ne e re{enie na problemiteBritancite se neprijatno iznenadeni od najnoviot naod: brojot na penzioneri koi se bolni~ki le~eniod alkoholizam za pet godini se zgolemil za dve tretini

Dali spa|ate vo grupata pos-tari vraboteni vo rabotnataorganizacija i ste mo`ebi

pred penzija, a celiot raboten vekste go posvetile na firmata i ra-botata? Dali ~esno i vredno sterabotele za vreme na Va{iot dolgraboten sta` i ste prijavuvalenepravilnosti vo rabotata ilinepo~ituvawe na zakonot vo svoja-ta firma? Ako odgovorot e potvr-den, Vie spa|ate vo grupata navraboteni koi, spored statisti~-kite analizi, mo`at da stanat`rtvi na psihi~ko nasilstvo,odnosno mobing na rabotnotomesto, isto kako i mladite, tu-ku{to vraboteni ambiciozni lica,licata koi baraat promeni (noviinstrumenti za rabota, pogolemasamostojnost), fizi~kite invali-di, samohranite majki itn..

Vo {to vsu{nost se sostoipsihi~koto nasilstvo, odnosnomobingot na rabotnoto mesto?Toa e pojava koja prv ja definiral{vedskiot psiholog i ekspert zamobing Hajnc Lajman vo 1984 godi-na: “Psiholo{kiot teror na ra-botnoto mesto, se odnesuva naneprijatelska i neeti~ka komu-nikacija, koja e usmerena od st-rana na eden ili pove}e poedin-ci koi, glavno, eden poedineckoj, poradi mobingot, e dovedenvo pozicija vo koja e bespomo-{en ili vo nemo`nost da se odb-rani. Nasilstvoto e so visokaza~estenost (barem edna{ nedel-no) i vo podolg period (najmalku{est meseci). Poradi golemataza~estenost i dolgoto traewe naneprijatelskoto odnesuvawe,toa maltretirawe doveduva dozna~itelni psihi~ki, psihoso-matski i socijalni stradawa”.Pritoa, pri sproveduvawe na mo-bingot postoi nasilnik ili moberi `rtva na mobiraweto.

Kakov e profilot na nasilni-cite-moberite? Moberite se is-kompleksirani lica, ~esto so oz-bilno poremetuvawe na struktu-

rata na li~nosta, koi ja koristatmo}ta i pozicijata za vospostavu-vawe kontrola nad drugite, svesnideka takvoto odnesuvawe ne seosuduva od op{testvoto. Vo sekojslu~aj, nasilnicite naj~esto seli~nosti bez kapacitet za qubov,kreativnost, radost, nesposobnida se so`iveat so problemite i~uvstvata na drugite, ~esto napostarite kolegi. So mobing odne-suvaweto ja prikrivaat svojatanestru~nost ili nemo} vo drugitesferi od `ivotot (privatniot`ivot, brakot, semejstvoto). Mani-pulativni se i dvoli~ni.

Idealni lica za `rtvi se oniekoi se odgovorni, motivirani zarabota, uredni, sovesni, ~uvstvi-telni na priznanie i na kritika,lica so golemo ~uvstvo za socijal-na pravda. ^estopati, duri i kogafaktot deka stanale `rtva im esosema jasen i nim i na drugite,ubedenosta deka porano ili po-docna pravdata }e bide zadovole-na, gi blokira i gi spre~uva daprezemat kakva bilo akcija.

Moberot mo`e da go sproveduvamobingot so razli~ni aktivno-sti/postapki, koi Lajman (1996) gipodelil vo nekolku kategorii:

1. Onevozmo`uvawe na sood-vetna komunikacija.

2. Blokirawe na mo`nosta zaodr`uvawe na socijalni odnosi.@rtvata e postojano ignorirana iizolirana od socijalnite slu~u-vawa vo kolektivot.

3. Napadi na li~nata reputaci-ja. Se ismejuva `rtvata na osnovana izgledot, odnesuvaweto, nama-lenite psihofizi~ki sposobnostiitn.

4. Kritika na kvalitetot na ra-botata. @rtvata postojano dobivakritiki i lo{i oceni za rabotata,postojano e pod pogolema kontrolaza razlika od drugite vraboteni.

5. Napadi na zdravjeto na `rt-vata. Na `rtvata ne i se dava go-di{en odmor ili slobodni denovi,ja anga`iraat vo nejzinoto slo-

bodno vreme i drugo.Postojat pove}e vidovi mobing

na rabotnoto mesto: Spored toa koje moberot, a koj `rtvata, mobingotmo`eme da go podelime na: verti-kalen koga nadredeniot go tero-rizira podredeniot, {to pretsta-vuva 75% od slu~aite i horizon-talen vo 25% slu~ai, koga kolegimobiziraat kolega, a pak sporedmotivite, razlikuvame strate{kii emocionalen mobing, koj naj~e-sto se manifestira kako nepo~i-tuvawe i ne soodvetno odnesuvawekon postariot kolega ili drugolice.

Strate{kiot mobing se slu~uvakoga upravuva~kiot vrv se dogova-ra koi rabotnici se nepo`elni izapo~nuva organizirano maltre-tirawe, koe trae dodeka rabotni-cite se dovedat vo sostojba samida dadat otkaz, nebaraj}i otprem-nina, dokup na sta` za penzija ilisli~no. Ne retko, pritoa, e va`no`rtvata da se uni{ti tolku mnogu,da stane neinteresna za konkuren-cijata nadvor od firmata. Stra-te{kiot mobing se organizira voslu~ai na reorganizacija na kom-paniite i politika na namaluvawena rabotnite mesta, {to osobenose slu~uva vo dr`avi vo tranzici-ja i pri ekonomska kriza, kako {toe aktuelnata.

Emocionalniot mobing pak,mo`e da bide zaradi: konkurenci-ja, qubomora, antipatija, `elba zavlast, zazemawe na atraktivnafunkcija ili rabotna pozicija itn.Vakvi sostojbi naj~esto se rezul-tat na lo{a rabotna klima i na-ru{eni me|u~ove~ki odnosi, kako inedostatok na jasni pravila vorabotata i pravila na odnesuva-we, osobeno kon postarite kolegi,pritoa zaboravaj}i na nivnoto is-kustvo i na nivniot prethodenpridones i deka seto toa mo`e daim se slu~i i na moberite koga }edojdat na taa vozrast.

Posledici Fakt e deka so psihi~koto malt-

retirawe na postarite kolegi imse kr{at osnovnite ~ovekovi pra-va: pravoto na sloboda, na rabota,na dostoinstvo, na sigurnost, naednakvost, na zdravje i na `ivot, aposledicite od toa se seriozni,brojni i dolgotrajni, a {teta trpi`rtvata, firmata i dr`avata.

Posledicite po `rtvata seraznovidni:

Kaj postariot rabotnik, `rtvana vakvoto odnesuvawe se javuvanesonica, hroni~en umor, slabee-we ili prekumerna telesna masa,namalen imunutet, mnogubrojnipsihosomatski zaboluvawa; se ja-vuvaat psihi~ki poremetuvawa:anksioznost, gubewe na motivaci-jata, emocionalna praznina, apa-tija, depresija, gubewe na smisla-ta na `ivotot itn.; prisutni se ibihevioralni simptomi: gubewe nakoncentracijata, zaboravnost,iritabilnost, eksplozivnost, gru-bost, bes~uvstvitelnost, semejniproblemi, razvod na brakot. Kakoposledica mo`e da se javi pogole-ma potreba za konsumirawe na al-kohol, sedativi i cigari;

Posledici za firmite: Posto-jano vlo{uvawe na me|u~ove~kiteodnosi i na rabotnata atmosfera,zgolemuvawe na brojot na boledu-vawata i otsustvuvawata od rabo-ta, nizok moral, zgolemuvawe nabrojot na tu`bi za kompenzacija,gubewe na dobar stru~wak so nego-vo predvremeno odewe vo penzijaili davawe otkaz, opa|awe naproduktivnosta na firmata i fi-nansiska zaguba. Posledici podr`avata: Nepotrebno se zgole-muva brojot na zaboleni, na bole-duvawa, izgubeni rabotni denovi,zgolemuvawe na brojot na penzio-nirawa i nevrabotenost. SporedMinisterstvoto za trud na Germa-nija, vo Germanija e najrasprostra-net mobingot na rabota vo odnos naostanatite dr`avi na Evropskataunija i toj problem dr`avata vo2002 godina ja ~ini 100 milionievra na godi{no nivo, a denes tieiznosi se mnogu pogolemi, bidej}iovaa pojava zazema se pogolemirazmeri. Kolku mobingot na rabot-

noto mesto ja ~ini Makedonija?Podatoci nema! Anketata sprove-dena od prvata mobing programakaj nas, dava porazitelni rezulta-ti: vo Makedonija 77% vrabotenise `rtvi na mobing (objaveno na 16juni 2009 vo "Nova Makedonija”).

Se na se, po seto ova ostanuvanajbitno da se za{titete od mo-bing na rabotnoto mesto so toa{to }e go prepoznaete! Proveretedali ima drugi mobirani lica vofirmata i dejstvuvajte organizi-rano. Prezemete gi site raspo-lo`livi merki za da se za{titite:pobarajte pravna pomo{; pobarajtepomo{ od programata na mobing navebstranicata www/mobbing.mk,preku koja }e kontaktirate so psi-holog za mobing.

I na krajot kako zaklu~ok. Ovojproblem se smeta za mnogu serio-zen. Ako se zeme predvid deka po-javata na psihi~koto nasilstvo -mobingot na rabotnoto mesto e voporast vo site zemji ~lenki naUnijata, i kaj nas, kako i vo celiotsvet, a ekonomskata kriza i potre-bata od namaluvawe na brojot navrabotenite u{te pove}e go poten-ciraat. Analizite poka`uvaat de-ka prvi na listata za otpu{tawe~esto se postarite rabotnici i toatokmu na ovoj na~in. Za{tita odseto ova e `rtvite da ne ja gubatsamodoverbata. Najva`no e fir-mite i dr`avata da dejstvuvaatpreventivno. Neophodno e sprove-duvawe na {iroka kampawa za za-poznavawe na lu|eto so ovoj prob-lem, kako i donesuvawe na zakoniso koi }e se sankcionira psihi~-koto nasilstvo kon site, a osobenokon postarata populacija, koja epri krajot na svojot raboten vek.Mnogu e va`no za zdravo op{test-vo, i kolegite i pretpostaveniteda se odnesuvaat so po~it kon ovielu|e, kon nivnoto znaewe i iskust-vo, kako i kon nivniot prethodenraboten pridones, a penzioneriteso radost i po penzioniraweto }enavra}aat vo firmite kade {to gopominale pogolemiot del od`ivotot

Prim. d-r Rumenka Krpa~

Imajte po~it kon postarite kolegi

\

\ \

VIDICI PENZIONERplus juli - avgust 200914

Godinava, Men~a Radi~evskaod Kavadarci go odbele`uvasvojot 84-ti rodenden, se-

u{te vitalna i aktivna tamu,

kade {to taa veli i e mestoto, voZdru`enieto na penzionerite.Iako nenametlivo prisutna, nejz-inata rabota i pomo{ sekoga{ se

~uvstvuvaat i mo`ebi zatoa neslu~ajno penzionerkite, se razbi-ra onie pomladite, namestovoobi~aenoto tetka Men~e, ja na-

rekuvaat "maj~e”. Taa umee na nej-zin svojstven na~in da go prenesesopstvenoto iskustvo, da uka`ena propustite, se razbira, dobro-

namerno, so cel rabotite da seodvivaat vo najdobar red.

Pred ~etiri godini, Aktivot napenzionerki pri ZP - Kavadarcigo odbele`a 80-ot rodenden nasvojata "maj~e” koga taa po~esti sonejziniot specijalitet - desert"stari gurabii”.

Men~a Radi~evska e stara kava-dar~anka obrazovana vo toga{ni-te zanaet~iski u~ili{ta kade gou~ela kroja~kiot zanaet, u~estvu-vala na mladinski rabotni akciikade go zapoznava i svojot`ivoten sopatnik. Kako sopruga imajka odgleda i vospita dve }erkii sin i seto toa ne i pre~e{e dabide kontinuirano aktivna vojavniot `ivot.

- Za mene, najgolema kazna e dasedam doma, da se ~uvstvuvamnekorisna i nedovolno ispolneta- veli maj~e.I posakuvame da po`ivee u{temnogu godini, za{to nejziniotvedar duh, bodri i ohrabruva.

F. Kostadinovska

Za na{ata "Maj~e#

Zdru`enieto na invalidi natrudot i korisnici na inva-lidska penzija od Tetovo be-

{e organizator na ednodnevnanau~no - rekreativna ekskurzijana ~lenstvoto vo istorisko Kru-{evo, pri {to pominaa eden denvo zapoznavawe na istoriskitevrednosti i spomenicite od mi-natoto na ovoj grad. Trite avtobu-si so nad 150 ~lenovi se dovolnailustracuja za ogromniot interesi `elba da se bide neposredenu~esnik na ekskurzijata i baremza moment da se do`iveat slu~u-vawata od na{ata slavna istori-ja od pred pove}e od 100 godini.

Kako {to ne informira{e Jugo-slav Arizankovski, pretsedatelna Zdru`enieto, vo tekot na ovaanau~no-rekreativna ekskurzija,bile poseteni u{te i Me~kin Ka-men, spomen kompleksot Makedo-nium, kako i grobot i manastirotna To{e Proeski vo Kru{evo. Nasite mesta za zna~eweto i vred-

nostite na istoriskite zbidnuva-wa, kako i onie objekti svrzani za`ivotot i muzi~koto umeewe,

znaewe i talent na To{e Proeski,zboruvale profesionalni kusto-si i istori~ari. Arizankovskire~e deka me|u tetovskite inva-

lidi postoi golem interes i iz-razena `elba za organizirawenajmalku u{te edna vakva nau~no

- rekreativna i popularna eks-kurzija, {to se planira za naesen.

G. Eftoski

Tetovski invalidi vo Kru{evo

Nau~no - rekreativna ekskurzija

Zdru`enietona penzio-nerite od

Ko~ani denoviveo r g a n i z i r a { etridnevna eksku-rzija vo sosednaSrbija, pri {tobea poseteni ba-wskite centri,kulturno-isto-riskite spome-nici i ostanati-te znamenitostina [umadija.

Ekskurzi jatazapo~na so pose-ta na Kru{evac,kade be{e razg-ledan manasti-rot Lazarica,potoa vo Trste-nik go razgledaa manastirot Qu-bostiwa i prestojuvaa vo Vrwa~kaBawa.

- Mnogu sme zadovolni od pre-stojot, osobeno od infrastruktu-rata na bawolo{kite centri, koiza razlika od porano se renovira-

ni i preuredeni i dopolnitelnoopremeni - izjavi Todor Manov.

Vtoriot den penzionerite go po-setija centralniot del na Kraqe-vo, naselenite mesta @i~a i Stu-denica, a se zapoznaa so prirod-nite ubavini na Mataru{ka i Ni-{ka Bawa.

Tretiot denvo Ni{ bearazgledani po-ve}e memori-jalni spomeni-ci, a be{e po-setena i Vra-wska Bawa.

- Penzione-rite se preza-dovolni od ona{to go vidoa, aosobeno ubavvpe~atok imostavija novi-te poznanstvai dru`ewetoso prijateliteod sosedna Sr-bija - istaknaIvan Mirolaj-ski, potenci-

raj}i deka vakvite ekskurzii tre-ba da se organiziraat po~esto.Zdru`enieto na penzioneri od Ko-~ani u~estuvuva{e so 50% parti-cipacija od tro{ocite za prevoz.

I.L.

Zdru`enie na penzioneri - Ko~ani

Tridnevna ekskurzija vo Srbija

Izlet na zeleno vo DojranVo organizacija na Zdru`enieto

na penzionrite od Radovi{ na 4juli se odr`a ednodneven izlet nazeleno vo Star Dojran na koj pri-sustvuvaa penzioneri od jugoisto~-niot del na Makedonija. Za pikni-kot vladee{e golemo interesira-

we. Penzioneri od pove}e gradovise dru`ea so pro{etki pokraj Doj-ranskoto Ezero, me|usebno infor-miraa, a ne izostana veselba so `i-va muzika i oro pod senkite na javo-rite.

P. Stefanov

Tetovski penzioneri rekreativno vo Prizren

Prodol`uva tradicijata

Vo centarot na Ohrid i vo vila kaj Ohridsko Ezero se izdavaat so-bi za penzionerki i penzioneri po pristapni ceni. Vo septemvri ce-nata na prestojot e namalena. Sobite se so koristewe na kujna i po-sebna bawa.

Informacii Ohrid 046-277 800 i mob. 075 847 050

Za penzioneri vo Struga se nudat dvokrervetni i trokrevetni sobiza spiewe 30 evra za deset dena, odnosno spiewe i hrana 80 evra. Po-sebna kujna, trpezarija i kupatilo.

Informacii Struga 046 702 902 mob. 070 350 244

Piknik vo Ku~kovo

Vo organizacija na Zdru`enie-to na penzionerite od \or~ePetrov vo istoriskoto Ku~ko-

vo se odr`a piknik na koj u~estvu-vaa okolu 600 penzioneri od Veles,Ko~ani, Vinica, [tip, Radovi{,

Berovo, Peh~evo i od Skopje. Pik-nikot se organizira{e vo sorabotkaso Op{tina \or~e Petrov, a po po-vod Denot na op{tinata - 28 juni.

Penzionerite najprvin polo`ijacve}e na spomenikot na \or~e Pet-rov - patronot na gradot. Piknikotse odr`a vo okolinata na selo Ku~-kovo, a so prigoden govor go otvoriMetodija Novkovski, pretsedatelna Izvr{niot odbor na Zdru`enie-

to na penzionerite \or~e Petrov,istaknuvaj}i deka ovaa prva vakvasredba ovozmo`uva penzioneriteneposredno da se zapoznaat so uba-vinite na Ku~kovo, so 14 crkvi imanastiri, me|u koi i "Sveti \or|i

- pobedonosec” od 14 vek.I pokraj do`dlivoto vreme pen-

zionerite ponesoa ubavi spomeniod ova istorisko i izletni~ko mes-to. Gostite od Ko~ani, Vinica idrugi gradovi, vo Skopje ja posetijaSpomen ku}ata na Majka Tereza, a gorazgledaa plo{tadot i ulicata"Makedonija”.

A. Bogatinovski

Stotina penzioneri odTetovo, pove}eto `eni, na 11juli ostvarija ednodnevna

rekreativna ekskurzija vo gradotPrizren - Kosovo. Ova prakti~nozna~i prodol`uvawena edna vostanovenatradicija za me|useb-ni razmeni na posetina penzionerite odtetovskiot kraj soKosovskite. Na minu-vawe, tetovskite pe-nzioneri se zadr`alevo turisti~kiot cen-tar Brezovica. Vogradot Prizren, pose-teni bile kulturno-istoriskite spomeni-ci, a posebno vnima-nie privlekle triteverski objekti starinekolku vekovi: xamijata, gradenavo osmanliskiot period i pra-voslavnata i katoli~kata crkva,

koi se nao|aat vo starata ~ar{ijavo centralnoto gradsko podra~je.

Ekskurzijata e realizirana sopoddr{ka na Zdru`enieto na pen-zioneri Tetovo i pretstavuva del

od programata na Komisijata zakulturno-zabaven `ivot.

(G.E.)

ZABAVAPENZIONERplus juli - avgust 2009 15

Go pra{uva vnukot svojot dedo koj gleda dve studentki koi `i-veat vo sosedstvoto:- Dedo ti se bendisuvaat li studentkite?- Kako da ne, mnogu!- Pa zo{to ne ja zapi{e{ baba na fakultet?

x x xVleguva voznemirena `ena vo apteka i mu veli na aptekarot?- Ve molam dajte mi arsen, sakam da go otrujam ma`ot mi.- Kako ve molam, za toa }e odime vo zatvor i jas i vie!@enata vadi fotografija od ~antata na koja e nejziniot soprugso `enata na aptekarot. Aptekarot ja poglednal fotografijatai izvikal:- Pa {to ne ka`ete deka imate recept!

x x xSe vra}a babata od pazar i go nao|a dedoto kako ja dr`i na ko-

lena ku}nata pomo{ni~ka, pa naluteno mu veli:- Kako ne ti e sram , pogledaj si gi pantolonite, a utrovo ti giispeglav!

Invazivnite i bolni hirur{ki zafati mo`ebi gi brojat svoite pos-ledni momenti, barem koga se vo pra{awe skr{enici na koskite. Bri-tanskite nau~nici proizvele ve{ta~ka koska, koja mo`e da se inekti-ra direktno na o{tetenoto mesto, potoa se stvrdnuva na telesna tem-peratura i pottiknuva sozdavawe na novi koskeni masi. Po~etokot naprimenata na ve{ta~ka koskena materija vo oblik na inekcija vo SADse o~ekuva za okolu godina ipol.

***Proizveden e elektrovelosiped, koj e te`ok 25 kilogrami, a ~ini

1.500 evra. Negoviot motorot dobiva struja od maliot akumulator i sopomo{ na regulator mo`e da se podesi brzinata. Standardniot elek-tovelospied se tretira kako obi~en velospied i elektromotorot sevklu~uva na brzina od 25 kilometri na ~as. Koj }e nabavi registarskatebli~ka mo`e da go vozi kako moped so brzina od 40 km/~. Poln aku-mulator ovozmo`uva vozewe do 50 kilometri. Spored pronao|a~ot vo2015 vakov elektrovelosiped }e vozi sekoj tret Germanec.

***Grupa japonski nau~nici od univerzitetot “Vaseda” razvila ultra

tenka ve{ta~ka lepliva membrana, koja prakti~no e nevidliva, a e na-meneta za prekrivawe na vnatre{ni rani nastanati slu~ajno ili zavreme na nekoja hirur{ka intervencija. Ovoj re~isi transparentenfilm, debel okolu 75 nanometri so tekot na vremeto is~eznuva, raz-lo`uvaj}i se vo organizmot. Avtorot na novoto hirur{ko pomagalo, ve-li deka stanuva zbor za zasega najtenkiot lepliv “zavoj”. Membranatakoja ja razvile japonskite nau~nici e izrabotena od “citosan”, sups-tanca od soedinenie koe e izolirano od povr{inata na krabite, vokombinacija so `elatin dobien od algi. Stanuva zbor za me{avina ko-ja go pottiknuva zale~uvaweto na ranite i ne sozdava alergii. Nau~-nicite od univerzitetot “Vaseda” se nadevaat deka za tri godini }emo`at da gi napravat prvite klini~ki ispituvawa na novoto hirur{-ko pomagalo. Vo momentov, vnatre{nite rani se za{ivaat so konci, avo nekoi slu~ai i se prema~kuvaat so lepilo izraboteno od fibrin(protein koj ima svojstvo da zale~uva rani).

***Osumdeset godi{niot avstralijanec Rej Mun, koj ja prebrodil dets-

kata paraliza, imal operacija na srceto, problemi so prostatata ifinansiski propadnal vo biznisot, izbran e za prvak na Avstralija vobodibilding. Negovite cvrsti muskuli i izdr`livost se kako kaj mno-gu pomlad ma`. Mun trenira pet dena vo nedelata, dva ~asa dnevno,pe{a~i 3-4 kilometri i jade hrana bogata so proteini i vitamini.

***Japonskite nau~nici najdoa nov na~in za odgleduvawe zelen~uk vo

sterilni gradini, a zelen~ukot go narekuvaat “hrana na idninata”. Vo posebno opremenite prostorii, vo koi ne dopira pra{ina, insek-

ti pa duri ni obi~en vozduh, nau~niot tim odgleduva zelen listovidenzelen~uk, koj kako {to tvrdat ne treba nitu da se mie.

***- Mo`nosta ve{ta~kata inteligencija da ja nadvladee prirodnata ja

sfativ toga{ koga kompjuterot uspea da go sovlada {ahovskiot vele-majstor Gari Kasparov. Toa se slu~i vo 1997 godina, a ottoga{ do de-neska tehnologijata napredna mnogu. “Ve{ta~kata” inteligencija sepove}e se razviva i vo bliska idnina }e ja nadmine ~ovekovata inte-ligencija, - veli Vinxi.

Ovoj nau~nik, isto taka, smeta deka blagodarenie na napredokot natehnologijata, vo bliska idnina mo`e da se slu~i da se sozdadat ilipak i nie da “staneme” su{testva koi }e imaat pogolema ve{ta~ka in-teligencija otkolku prirodna. K.S.A.

Zanimlivosti

Nekoj siromav ~ovek nasobral gran-ki vo {umata. Si gi tovaril na grb i giodnel v grad da gi prodade. Grankitebile dolgi, pa ~ovekot koga pominu-val vikal:

- Vardete se! Vardete se!Nekoj bogat gordeliv ~ovek ne sakal

da mu se trgne od patot. Edna grankago zaka~ila i mu go skinala paltoto.Gordelivecot se nalutil i mislej}ideka pravdata e na strana na bogati-te, go tu`el na sud baraj}i da mu bidenadomestena {tetata za paltoto.

Koga do{le davajcata kaj sudijata,sudijata go pra{al siromaviot kakose slu~ilo da mu go skine paltoto.Siromaviot mol~el. Pak go pra{al,a toj zbor ne izustil.

- [to si mi go donel ~ovekov, ne-li gleda{ deka e nem! Kako da zbo-ruvam so nego, kako da sudam?

- Ne e toj nem sudijo. Se preprava.Koga gi nose{e grankite vika{e nasiot glas: “Vardete se, vardete se”.

- Pa koga vikal zo{to ne si mu setrgnal od patot? - rekol sudijata igo oslobodil siromaviot.

Narodna prikazna

Bogatiot gordelivec i siromaviot

REVIJA PENZIONERplus juli - avgust 200916

Vo ubavoto Kru{evo, vo koncertnata sala na hotel“Montana” mnogubrojnata publika na 5 juli ima{emo`nost da ja prosledi sodr`ajno zbogatenata revi-

ja na pesni, muzika i igri, {to ja organizira{e SZPM, a nakoja nastapija dvette kulturno-umetni~ki dru{tva na Zd-ru`enieto na penzionerite od Prilep, peja~kite grupi na

zdru`enijata na penzionerite od Ohrid, Ki~evo i Kru{evo,solo peja~ka i poetesa od Zdru`enieto na penzioneriteDemir Hisar i za prv pat so prigodni programi se pretsta-vija zdru`enijata na penzionerite od Debar i MakedonskiBrod.

Na u~esnicite i gostite dobredojde vo najvisokiot gradna Balkanot, vo gradot na Ilinden i Kru{evskata republi-ka, na Karev i Pitu i na golemata makedonska i balkanskazvezda To{e Proevski, im posakaa pretsedatelot na Zdru-

`enieto na penzioneriteKrsto Stojanovski i grado-na~alnikot Vasil~o Dam~e-ski po`eluvaj}i uspeh na

ovaa kulturna manifestaci-ja. Pri toa Dam~eski posebnoja pofali penzionerskataorganizacija istaknuvaj}ideka e edna od najaktivnite vo op{tinata i deka vo sora-botka so lokalnata samouprava se o~ekuvaat novi zbogate-ni aktivnosti.

Revijata za otvorena ja proglasi Du{ko [urbanovski,pretsedatel na SZPM posakuvaj}i im na u~esnicite dobro

zdravje i dru`ewe. Vo prigodniot govor posebno naglasideka sedumgodi{nata tradicija i postojanoto zgolemuvawena brojot na u~esnicite e dokaz deka ovaa kulturna mani-festacija e dobro prifatena od penzionerite. Toj se zalo-`i za u{te pogolemo anga`irawe na penzionerite na umet-

ni~ki plan, so dramski i drugiizvedbi, otvorawe galerii nadoma{ni rakotvorbi, na li-kovni izlo`bi i drugo, bidej}ipenzionerite ne se zdru`uvaatvo penzionerskata asocijacijasamo za za{tita na pravata odpenzisko i invalidsko osigu-ruvawe, tuku i za zbogatuvawena kvalitetot na `iveewe.

Vo programata pokraj make-donski, bea ispolneti i vla{-ki, albanski i srpski pesni. Sepee{e za borbata vo Makedo-nija za sloboda, makite, me~ti-te i za qubovta.

Prvi nastapija doma}inite - Zdru`enieto na penzione-rite od Kru{evo so peja~ka grupa “Raspeani kru{ev~ani” i

solo peja~i Rosanda Hasanu i Dan~e Haxilega, koi ispolni-ja nekolku makedonski i vla{ki pesni.

Branislav Markovski kako solist na Zdru`enieto napenzionerite na Makedonski Brod, ispolni makedonska i

srpska pesna, a imitira{e i sportski komentatori. Istak-nat nastap imaa kulturno-umetni~kite dru{tva “Penzio-ner“ i “Penka Koteska” na Zdru`enieto na penzionerite odPrilep so pesni i ora od ovoj kraj, a tambura{ot Buran Ba-

li i Koqa Ignova od Zdru`enieto na penzionerite na De-bar ispolnija albanska i makedonska pesna.

Peja~kata grupa od Zdru`enieto na penzionerite na Ki-~evo ispolni dve makedonski pesni, solo peja~ot Anto Tra-

janovski ja interpretira{e pesnata “Zo{to me rodi siro-mav”, a Stojan Sofronievski so gajda go ispolni “Sandevo

oro” karakteristi~no za ki~evskoto podnebje. Zabele`ite-len napredok na programata ima{e i peja~kata grupa “Ras-peani ohri|anki” na Zdru`enieto na penzionerite od op{-tinite Ohrid i Debrca, a kako solo izveduva~i nastapija

Velika Nastovska so izvorna pesna i Kiril Mickovski sostarogradska pesna.

Programskiot del na revijata zavr{i so nastapot na Ko-ca Ognenoska solo peja~ka na Zdru`enieto na penzione-

rite od Demir Hisar, recitira{e i li~na tvorba, a pos-ledna nastapi Spasa Jankulovska so poezija od svojatazbirka.

Priznanijata na u~esnicite na revijata im gi vra~i Dra-gi Argirovski, sekretar na SZPM.

G.A.

Sedma revija na pesni, muzika i igri vo Kru{evo

So zbogatena sodr`ina i kvalitet

fot

o M

ihai

l B

erbe

ru

Spasa Jankulovska- Demir Hisar