PERUTNINA PTUJ - LASTNI VOZNI PARK ALI ... - core.ac.uk · IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisana Sabrina Kolar, študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru,

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Sabrina Kolar

PERUTNINA PTUJ -

LASTNI VOZNI PARK ALI ZUNANJE

IZVAJANJE (OUTSOURCING)

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Ptuj, september 2013

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Sabrina Kolar

PERUTNINA PTUJ -

LASTNI VOZNI PARK ALI ZUNANJE

IZVAJANJE (OUTSOURCING)

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Mentor:

izr. prof. dr. Bojan Rosi

Somentor:

pred. dr. Matjaž Knez

Ptuj, september 2013

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisana Sabrina Kolar, študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru,

visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika, z

vpisno številko 20013231, sem avtorica diplomskega dela z naslovom:

Perutnina Ptuj - lastni vozni park ali zunanje izvajanje (outsourcing).

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela, in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo, in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del bodisi v obliki citata bodisi

v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje

misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne - kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih

in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Alenka Rožanc, dipl.

slov.

Na Ptuju, dne _____________ Podpis avtorja/-ice:__________________

ZAHVALA

Zahvaljujem se sodelavcem v podjetju Perutnina Ptuj d.d.,

še posebej direktorju PC Logistika mag. Viktorju Butolenu ter

vodji PC Logistika Rajku Jaklinu za pomoč

in potrpežljivost pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi mentorju izr. prof. dr. Bojanu Rosiju

ter somentorju dr. Matjažu Knezu za vso pomoč, odzivnost

ter usmerjanje pri pisanju diplomskega dela.

Hvala staršem za podporo v času študija.

Perutnina Ptuj d.d. - lastni vozni park ali zunanje izvajanje (outsourcing)

V diplomskem delu opisujemo in analiziramo vozni park in zunanje izvajanje prevozov

v podjetju Perutnina Ptuj d.d. Opisujemo velikost lastnega voznega parka v podjetju, iz

kakšnih vozil je park sestavljen in odstotek najemanja zunanjih izvajalcev prevozov.

Podjetje Perutnina Ptuj d.d. za opravljanje prevozov uporablja lastni vozni park, prav

tako pa prevoze naroča tudi pri zunanjih izvajalcih. V preteklosti je podjetje uporabljalo

predvsem lastni vozni park, zaradi racionalizacije stroškov pa so se odločili tudi za

naročanje zunanjih prevozov. Podjetje ne želi ukiniti celotnega voznega parka, saj ima

na voljo veliko svojih vozil, lastno avtomehanično delavnico ter mnogo zaposlenih

voznikov.

Podjetje se je odločilo, da bo ohranilo tudi naročanje zunanjim izvajalcem prevozov, saj

tako lažje obvladuje dodatne stroške: razširitev voznega parka, vzdrževanje večjega

števila vozil ter posledično tudi večjo število zaposlenih. Podjetje Perutnina Ptuj d.d. je

zadovoljno s trenutno kombinirano logistiko. Z diplomskim delom smo se zato posvetili

drugim potencialnim izzivom v logistiki podjetja Perutnina Ptuj. Ti bi lahko bili:

razmeroma starejši vozni park, veliki stroški vzdrževanja, otežena komunikacija med

delavci v logistiki, med zaposlenimi v službi za promet in zunanjimi izvajalci itd.

Ključne besede: zunanje izvajanje (outsourcing), vozni park, Perutnina Ptuj d.d.

Perutnina Ptuj d.d. – own vehicle fleet or outsourcing

This thesis describes or analyses the fleet as well as outsourcing of transportation in

Perutnina Ptuj d.d. It describes the size of the company's own fleet of

vehicles and which vehicles are in its fleet. Furthermore, the thesis deals with

the point to what extent the company outsources its transportation.

The logistics of Perutnina Ptuj d.d. is of a combined nature. It uses its own fleet, while

they also orders services using outsourcing. In the past, the company has only

operated its own fleet, but chose to turn to outsourcing due to cost rationalisation

measures. The company cannot divest itself of its entire fleet, since it owns a large

number of its own vehicles, operates a car service station and employs a number of

drivers.

They can also not avoid outsourcing as this would incur unnecessary costs:

expanding the fleet, servicing a large number of vehicles and consequently a higher

number of employees. For this reason, Perutnina Ptuj d.d. is satisfied with the

current combined logistics situation. Therefore, we are running the thesis devoted to

other problems in the logistics business Perutnina Ptuj, which could include: relatively

older stock, a large maintenance costs, poor communication among workers in logistics,

between traffic officers and external contractors, etc.

Keywords: outsourcing, fleet, Perutnina Ptuj d.d.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Sabrina Kolar: Perutnina Ptuj d.d.- lastni vozni park ali zunanje izvajanje (outsourcing) prevozov v

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................... 1

OPIS PROBLEMA ....................................................................................................... 1

DOLOČITEV CILJEV, NAMENA IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMA .......... 2

PREDSTAVITEV OKOLJA ........................................................................................ 2

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .............................................................................. 3

UPORABLJENE METODE ......................................................................................... 3

1 TEORETIČNA IZHODIŠČA ................................................................................ 5

1.1 OPREDELITEV PROMETA, LOGISTIKE IN OSNOVNIH POJMOV ............ 5

1.2 ZUNANJE IZVAJANJE (OUTSOURCING) ....................................................... 5

1.3 RAZLOGI ZA PRENOS DEJAVNOSTI ............................................................. 9

1.4 TVEGANJE PRI PRENOSU DEJAVNOSTI .................................................... 10

1.5 RAZVOJ OUTSOURCINGA PO SVETU IN V SLOVENIJI ............................ 11

1.6 IZBIRA ZUNANJEGA IZVAJALCA ............................................................... 16

1.7 PONUDNIKI LOGISTIČNIH STORITEV ........................................................ 18

2 POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA ........................................................... 20

2.1 ZUNANJE IZVAJANJE IN LASTNI VOZNI PARK V PERUTNINI PTUJ ... 20

2.2 SWOT ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA ................................................. 35

2.3 KRITIČNA ANALIZA ....................................................................................... 37

3 PREDLOGI IZBOLJŠAV ................................................................................... 42

ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 50

OCENA IN VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITVE PROBLEMA ................... 52

POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE ............................................................................. 53

MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ............................................................... 53

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 54


Sabrina Kolar: Perutnina Ptuj d.d.- lastni vozni park ali zunanje izvajanje (outsourcing) prevozov vi

KAZALO SLIK

Slika 1: Logotip podjetja Perutnina Ptuj d.d. ................................................................... 5

Slika 2: Organigram podjetja Perutnine Ptuj d.d. ............................................................ 5

Slika 3: Organigram PC Logistika ................................................................................... 6

Slika 4: Ravni logistične ponudbe .................................................................................. 19

Slika 5: Vozila Perutnine Ptuj d.d. ................................................................................. 25

Slika 6: Vozilo za prevoz živih piščancev (GIPI) ............................................................ 26

Slika 7: Prikolica za prevoz živih piščancev ................................................................... 27

Slika 8: Stroj Bobcat ....................................................................................................... 27

Slika 9: Stroj Moffet ........................................................................................................ 27

Slika 10: Vozilo za prevoz krmil »silos« ......................................................................... 29

Slika 11: Vozilo za prevoz krmil v vrečah ....................................................................... 29

Slika 12: Vozilo za prevoz jajc ........................................................................................ 30

Slika 13: Vozilo za prevoz enodnevnih piščancev »dsp« ................................................ 31

Slika 14: Izotermično vozilo »hladilnik« ........................................................................ 32

Slika 15: Primeri prevozov ............................................................................................. 38

Slika 16: Problemi v organizaciji prevozov podjetja Perutnina Ptuj ............................. 39

KAZALO TABEL

Tabela 1: Prikaz prevozov po posameznih sortimentih v trimesečnem obdobju ............ 32

Tabela 2: Stroški voznega parka v podjetju Perutnina Ptuj ........................................... 33

Tabela 3: Swot analiza ................................................................................................... 36

Tabela 4: Nakup novega tovornega vozila ..................................................................... 43

Tabela 5: Nakup malo rabljenega tovornega vozila ...................................................... 43

Tabela 6: Tabela učinkov ............................................................................................... 52


Sabrina Kolar: Perutnina Ptuj d.d.- lastni vozni park ali zunanje izvajanje (outsourcing) prevozov vii

KRATICE

PC - poslovni center

DSP - dan stari piščanci

PP - Perutnina Ptuj

GP - vozila za prevoz živih piščancev

kg - kilogram

Perutnina Ptuj - Perutnina Ptuj d.d.

npr. - na primer


Sabrina Kolar: Perutnina Ptuj d.d.- lastni vozni park ali zunanje izvajanje (outsourcing) prevozov 1

UVOD

Skupino Perutnina Ptuj sestavlja 18 družb v 7 državah. Je ena izmed redkih perutninskih

podjetij, ki v integrirani proizvodnji obvladuje vse faze »od njivice do vilice«. Krovna

družba Skupine Perutnina Ptuj je Perutnina Ptuj d.d. V okviru diplomskega dela smo se

osredotočili na krovno družbo skupine, tj. Perutnino Ptuj d.d.

Perutnina Ptuj d.d. ima veliko področij delovanja, od kmetijstva, pridelave krmil do žive

proizvodnje. Med njimi je najpomembnejšo področje perutninarstvo. Perutnina Ptuj d.d.

ima podjetje razdeljeno na več poslovnih centrov: PC Proizvodnja, PC Prodaja, PC

Logistika, PC Vzdrževanje ter strokovne službe. Proizvodnjo delimo na: kmetijsko

proizvodnjo (PC Kmetijstvo) ter na perutninarsko proizvodnjo (PC Krmila, PC Živa

proizvodnja ter PC Mesna industrija). Vsak PC ima v svojem delovanju tudi

predstavnika vodstva za kakovost ter predstavnika vodstva za okolje. V sklopu

diplomskega dela smo se osredotočili na PC Logistiko.

PC Logistika se deli na skladišča, transport ter distribucijsko službo. V sklopu

diplomskega dela smo analizirali vozni park Perutnine Ptuj d.d. ter njihovo ureditev

zunanjega izvajanja storitev prevoza.

Vsi finančni podatki, podatki o številu vozil, številu zaposlenih itd. so v diplomskem

delu za lažje prikazovanje dejanskega stanja izmišljeni.

Opis problema

V diplomskem delu bomo preučili logistiko podjetja Perutnine Ptuj d.d., lastni vozni

park, stroške, ki nastajajo pri vzdrževanju le-tega, ter analizirali zunanjo izvajanje

prevozov v podjetju. Problem predstavljajo organizacija logistike podjetja, starejši vozni

park, večji stroški vzdrževanja lastnega voznega parka zaradi starosti vozil, otežena

komunikacija z zunanjimi izvajalci ter slabša preglednost nad kakovostjo zunanjih

izvajalcev.



Določitev ciljev, namena in poti za reševanje problema

Namen diplomske naloge je poskušati poiskati potencialne rešitve za nastale probleme v

organizaciji logistike podjetja Perutnina Ptuj, ki so povezani s starejšim voznim parkom,

višjimi stroški vzdrževanja, goriva, z možnimi nesoglasji s zunanjimi izvajalci, z

oteženo komunikacijo itd. S predlaganimi rešitvami želimo v podjetju zmanjšati

oziroma razrešiti nastale probleme.

Cilji diplomskega dela so:

• analizirati organizacijo logističnih procesov, v našem primeru distribucijo podjetja

Perutnina Ptuj d.d.;

• opozoriti na probleme, kot so:

o starejši vozni park;

o otežena komunikacija med zaposlenimi v logistiki ter zunanjimi izvajalci;

o visoki stroški vzdrževanja v lastnem voznem parku;

o vprašanje organiziranosti pri nakladanju ter razkladanju tovornih vozil;

o »prazni« kilometri;

o nepopolna izkoriščenost v tovornih prostorih na vozilu;

o otežen nadzor nad kakovostjo storitev prevoza;

in podati lastne rešitve.

Predstavitev okolja

V času gospodarske krize se podjetja trudijo čimbolj zmanjšati ter optimizirati svoje

stroške, to pa je glavni in primarni cilj vseh menedžerjev ter vodilnih oseb v podjetjih.

Tudi Perutnina Ptuj ni izjema. Neprestano se trudi zmanjševati svoje stroške, kar je

zaradi njene velikosti precej oteženo, saj je v večjih podjetjih težje obvladovati stroške.

Perutnina Ptuj ima v sklopu podjetja oddelek za logistiko. Zaposleni v PC Logistika se

nenehno trudijo zmanjševati logistične stroške ter jih čim bolj optimizirati. Prav zato so

se v podjetju odločili, da nekatere prevoze oddajajo zunanjim izvajalcem prevozov.

Trenutno večino prevozov podjetje opravi samo oziroma z lastnim voznim parkom, pri

nekaterih prevozih pa jim pomagajo zunanji izvajalci. Za zunanje izvajanje se odločajo

predvsem pri standardnih vrstah prevozov (prevoz mesa in mesnih izdelkov, prevoz



krme …). Perutnina Ptuj potrebuje tudi specializirane prevoze, za katere potrebuje

prirejena vozila (prevoz valilnih jajc, prevoz dan starih piščancev, prevoz živih

vzrejenih piščancev). Ponudnikov specializiranih prevozov je na slovenskem trgu manj

oziroma jih ni, zato te prevoze podjetje opravi z lastnim voznim parkom, ki je

prilagojen tem vrstam prevozov. Pri tem mora tudi upoštevati zakone in pravilnike na

področju prevozov živih živali.

Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da problem, ki nastane zaradi načina organiziranosti logistike v

podjetju Perutnine Ptuj, ni v primerjavi ali lastni vozni park ali zunanje izvajanje (ang.

outsourcing), saj podjetje ne razmišlja o ukinitvi kateregakoli od teh dveh načinov

izvajanja. V diplomskem delu se moramo zato osredotočiti predvsem na druge

potencialne probleme v organizaciji logistike podjetja.

Omejitev nam predstavlja dejstvo, da je večina finančnih podatkov in podatkov o

organizaciji logistike v podjetju javnosti skrito. V diplomskem delu smo priredili

finančne in številčne podatke za lažje prikazovanje analiz in rešitev. Podatke smo si

zamislili na način, kot smo jih predstavili v diplomskem delu.

Uporabljene metode

V diplomskem delu smo analizirali ter podali nekatere podatke, ki temeljijo na lastnih

izkušnjah in znanju, pridobljenem med študijem, vključno s proučevanjem strokovne

literature.

Pri pisanju smo uporabili deskriptivni in analitični pristop:

• deskriptivni pristop:

o metoda deskripcije: opis dejstev, procesov in pojavov;

o komparativna metoda: postopek primerjanja dejstev, procesov in pojavov,

ugotavljanje razlik in podobnosti ter oblikovanje različnih sklepov;

• analitični pristop: uporabili smo induktivno sklepanje, s katerim smo iz zbranih

podatkov pridobivali ključne ugotovitve. Dobljene podatke smo analizirali z metodo



opisne statistike. Za tabelarični prikaz podatkov ter statistično analizo smo uporabili

program Microsoft Excel.

Pri delu smo uporabili različne vire:

• domačo strokovno literaturo;

• domače in tuje elektronske vire;

• članke v strokovnih revijah;

• razgovore z zaposlenimi v podjetju Perutnina Ptuj.

Predstavitev Skupine Perutnina Ptuj

»Skupina Perutnina Ptuj je prehranski koncern, katerega osnovna dejavnost je

perutninarstvo, imajo pa tudi dopolnilne dejavnosti, ki zajemajo vse od kmetijstva,

vinarstva, nepremičnin do gradbeništva. Vendar perutninarstvo predstavlja kar 90

odstotkov realizacije podjetja in zajema pripravo živil iz perutninskega mesa v

Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in v Srbiji ter pripravo živil iz

puranjega mesa v Sloveniji. Skupina Perutnina Ptuj je v svoji več kot 100-letni

zgodovini postala ena izmed najpomembnejših proizvajalcev perutninskega mesa ter

perutninskih izdelkov v srednji in jugovzhodni Evropi ter najpomembnejši proizvajalec

perutninskega mesa ter perutninskih izdelkov v Sloveniji. Poleg Slovenije ima skupina

Perutnina Ptuj svoje obrate še v Avstriji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v

Makedoniji, Romuniji ter Srbiji. V zadnjem desetletju je Skupina podvojila svoj obseg

priprave in prodaje živil ter se uspešno širi in utrjuje svojo pozicijo na trgih držav EU,

trgih nekdanje Jugoslavije in drugih trgih. Skupina Perutnina Ptuj ima preko 3.000

zaposlenih ter 500 kooperantov. V Sloveniji ima preko 20 maloprodajnih trgovin, ki so

razpršene po celotni državi. Letno proizvedejo prek 70.000 ton perutninskega mesa in

mesnih izdelkov, s svojimi blagovnimi znamkami pa so prisotni v kar 21 državah«

("Sporočila za javnost" [Perutnina Ptuj d.d.], b.d.).



Slika 1: Logotip podjetja Perutnina Ptuj d.d.

Vir: "Multimedija" [Perutnina Ptuj d.d.], b.d.

V nadaljevanju predstavljamo organigram podjetja Perutnine Ptuj d.d. (slika 2), iz

katerega je razvidno, kako je podjetje sestavljeno. Vsak poslovni center (PC) ima svoje

vodstvo (direktorja), vendar so vsi PC-ji med sabo tesno povezani, saj brez tesnega

sodelovanja podjetje ne more učinkovito delovati.

Slika 2: Organigram podjetja Perutnine Ptuj d.d.

Vir: Perutnina Ptuj d.d., b.d.

PERUTNINA PTUJ D.D.

UPRAVA

PROIZVODNJA

KMETIJSKA PROIZVODNJA

PC KMETIJSTVO

PERUTNINSKA PROIZVODNJA

PC KRMILA

PC ŽIVA PROIZVODNJA

PC MESNA INDUSTRIJA

PC VZDRŽEVANJE STROKOVNE

SLUŽBE PC LOGISTIKA PC PRODAJA



Na sliki 3 predstavljamo organigram PC Logistika v podjetju Perutnina Ptuj d.d.

Logistika v podjetju je razdeljena na tri enako pomembne dele: skladišča, transport ter

distribucijsko službo. Pod skladišča so uvrščena vsa skladišča v podjetju, v katerih se

nahajajo meso, izdelki, repromaterial ter skladišče v Ljubljani, kjer ima podjetje

Perutnina Ptuj d.d. predelavo puranjega mesa.

Slika 3: Organigram PC Logistika

Vir: Perutnina Ptuj d.d., b.d.

Zgodovina Skupine Perutnina Ptuj

»Leta 1905 je Valentin Reinhard iz štajerskega Gross St. Floriana pri

Deutschlandsbergu odprl odkupno perutninarsko postajo v Ptuju. Odkupna mreža

rejenih piščancev se je razširila po Slovenskih goricah, kar je prineslo podeželskemu

prebivalstvu nov vir dohodka in veliko razvojnih možnosti. Pred drugo svetovno vojno

je v podjetju imelo stalno zaposlitev že 165 delavcev različnih profilov, vse od

nakupovalcev in prodajnikov na terenu, do šoferjev in drugih. Leta 1930 je Reinhardova

firma začela na veliko poslovati s perutnino, jajci in divjadjo po vsej Kraljevini

Jugoslaviji. Leta 1947 je bilo z odločbo vlade LRS ustanovljeno podjetje Perutnina Ptuj.

Leta 1962 sta začeli obratovati tovarna krmil in lastna valilnica. Leta 1974 je Perutnina

Ptuj proizvedla in na trg poslala prvo obarjeno piščančjo klobaso in jo poimenovala

Poli. Leta 1984 je dosegla 11 milijonov dolarjev izvoza, kar je bilo za takratne razmere

nadpovprečno veliko. Leta 1989 je Perutnina Ptuj poslala iz proizvodnje na tržišče prve

PC LOGISTIKA

SKLADIŠČA

SKLADIŠČE MESA

SKLADIŠČE IZDELKOV

PSC LJUBLJANA

SKLADIŠČE REPRO

TRANSPORT

TOVORNI PROMET

DISTRIBUCIJSKA SLUŽBA



kokete. To isto leto so Perutnini tovornjaki prevozili 5.700.000 kilometrov po

Jugoslaviji in tudi širše, da so potrošnikom približali količine vzrejenega mesa in

izdelkov. Leta 1996 je Perutnina Ptuj v ptujskem srednješolskem centru odprla prvo

dijaško restavracijo pri nas. Leta 1992 je dr. Roman Glaser imenovan za predsednika

družbenega podjetja Perutnina Ptuj. Dr. Glaser vodi podjetje še danes. Leta 1997 se je

Perutnina Ptuj v procesu lastninskega preoblikovanja iz družbenega podjetja

preoblikovala v delniško družbo. Leta 1999 je v Markovcih odprla najsodobnejšo

valilnico v tem delu Evrope. Naložba je bila vredna 900 milijonov tolarjev« (Tarbuk,

2000, str. 12-13).

Poslovna izkaznica

Ime: Perutnina Ptuj d.d.

Sedež: Potrčeva cesta 10, 2250 Ptuj

Šifra dejavnosti: 10.120 – Proizvodnja in konzerviranje perutninskega mesa

Matična številka: 5141966

Davčna številka: 54003121

Število zaposlenih: 3.408

Osnovni kapital družbe: 24.672.425 EUR

Leto ustanovitve: 1905

Skupina Perutnina Ptuj zaposluje 30 % vseh zaposlenih v segmentu živilskih podjetij in

ustvari 14,4 % vseh prihodkov v Sloveniji ("Poslovna izkaznica" [Perutnina Ptuj d.d.],

b.d.).

Dopolnilne dejavnosti Skupine Perutnine Ptuj

Dopolnilne dejavnosti podjetja, ki predstavljajo 10 % realizacije, so: poljedelstvo,

vinarstvo, gostinstvo, gradbene storitve in upravljanje nepremičnin. ("Družbe v skupini"

[Perutnina Ptuj d.d.], b.d.).

V Sloveniji:

• Perutnina Ptuj d.d.

• PP Gostinstvo d.o.o.



• PP Nepremičnine d.o.o.

• PP MI Zalog d.o.o.

• PP – Agro d.o.o.

• Ptujska klet d.o.o.

• Gradbeni remont d.o.o.

• Veterinarska ambulanta PP d.o.o.

Hrvaška:

• Perutnina Ptuj – PIPO d.o.o.

Bosna in Hercegovina:

• Perutnina Ptuj B d.o.o. Breza

• Perutnina Ptuj – BH d.o.o.

• Klaonica PP S d.o.o. Srbac

• Perutnina Ptuj do.o. Trn – Laktaši

Srbija:

• Perutnina Ptuj Beograd d.o.o.

• Tehnooprema d.o.o. Zrenjanin

• Perutnina Ptuj – Topiko a.d. Bačka Topola

Makedonija:

• Perutnina Ptuj Dooel Skopje

Avstrija:

• Perutnina Ptuj GmbH

Romunija:

• Perutnina Romania S.R.L. Brasov

Cilj, poslanstvo in vizija Skupine Perutnina Ptuj

»Cilj: Do leta 2013 postati najpomembnejši proizvajalec perutninskega mesa in

perutninskih izdelkov v srednji in jugovzhodni Evropi.



Poslanstvo: Življenje sodobne družine bogatimo z okusom narave. S skrbnim

ravnovesjem tradicije, narave in najsodobnejše tehnologije prispevamo k boljšemu

življenju posameznika, lokalnega okolja in družbe v celoti.

Vizija podjetja: Povsod, kjer cenijo naraven okus, bomo prvi. Osvajamo s kakovostjo in

družabnostjo. Smo inovativni ustvarjalci varnih in zdravih prehrambnih navad« ("Kdo

je Skupina Perutnina Ptuj" [Perutnina Ptuj d.d.], b.d.).



1 TEORETIČNA IZHODIŠČA

1.1 Opredelitev prometa, logistike in osnovnih pojmov

Promet je sistem različnih prevoznih, poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev,

katerih namen je prenos blaga, ljudi, informacij iz enega kraja v drug kraj. V prometu

lahko najdemo različna prometna ali prevozna sredstva (avtomobili, tovorna vozila,

ladje, tankerji, letala,…), ki se prevažajo po različnih prometnih poteh (ceste, železnice,

zrak, plovne poti,…). Razvoj prometa je v vsaki državi odvisen od razvoja ter

družbeno-gospodarskih sil. (Rosi & Sternad, 2009)

»Logistika je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od virov do

porabnikov tako znotraj kot med podjetji. Logistika zajema fizični tok materiala in tok

informacij od dobavitelja, prek proizvajalca in trgovca do končnega potrošnika in

pomeni prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje (premagovanje časa).

Cilj logistike je zagotoviti prave dobrine in storitve na pravem mestu in ob pravem času,

količini in kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na okolje, skladno s sklenjeno

pogodbo.

Logistika lahko zajema vse procese v podjetju: napovedovanje, povpraševanja, nabavo,

načrtovanje potreb, načrtovanje proizvodnje, materialno poslovanje, skladiščenje,

manipuliranje z materiali, embaliranje, komisioniranje, zaloge končnih izdelkov, fizično

distribucijo, načrtovanje distribucije, naročila, transport, prodajne storitve, poprodajne

storitve ipd.« (Logistika, b.d.).

1.2 Zunanje izvajanje (outsourcing)

»Čedalje hitrejša rast najemnih razmerij (outsourcing relationships) je pripomogla k

razvoju vse bolj prilagodljivih organizacij, ki se osredotočajo na lasten temeljni

poslovni proces in ključne aktivnosti (core competencies - to so vsa tista znanja in

veščine, v katerih se podjetje bistveno razlikuje od konkurenčnih podjetij), hkrati pa se

http://sl.wikipedia.org/wiki/Material

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vir

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Porabnik&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Podjetje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Informacija

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dobavitelj&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Proizvajalec&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Trgovec

http://sl.wikipedia.org/wiki/Potro%C5%A1nik

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nabava&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Skladi%C5%A1%C4%8Denje

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Distribucija&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Transport



odločajo za najem logističnih storitev (in seveda nekaterih drugih). To vodi v

dolgoročna poslovna razmerja, ki praviloma prinašajo pozitivne rezultate za oba

partnerja (win – win situacija).

Najem zlasti zmanjša potrebo po vlaganjih v osnovna sredstva in opremo, posredno se

zmanjša tudi potreba po delovni sili. Podjetje, ki se odloči za najem, je tudi bolj

prilagodljivo, se hitreje ter lažje odzove na morebitne spremembe na trgu in ima prek

zunanjega izvajalca tudi olajšan dostop do novih tehnologij, ki si jih samo morda ne bi

moglo privoščiti.

Podjetje najema storitve zgolj v obsegu, kot jih dejansko potrebuje, tako da nima težav z

neizkoriščenostjo zmogljivosti, kar pa se lahko zgodi, če podjetje izvaja logistične

aktivnosti zgolj z lastnimi osnovnimi sredstvi (npr.: ko upade povpraševanje po njihovih

proizvodih ali storitvah)« (Knez, 2008, str. 47).

»Pomembna prednost je tudi ta, da se pri najemu večina fiksnih stroškov spremeni v

variabilne. Ob pravilni koordinaciji plana proizvodnje in terminov odpošiljanja se

zmanjša obseg zalog in tako izboljša koeficient obračanja zalog, kar se kaže tudi v

krajših pretočnih časih; manj je poškodb blaga in tudi »papirnatega dela«.

Podjetje se je sposobno hitro odzvati na spremembe na področju proizvodnje, trženja in

distribucije in tudi laže izboljša pravočasno oskrbo (on-time delivery)« (Knez, 2008, str.

47).

»Svetovna trgovinska organizacija opredeljuje zunanje izvajanje dejavnosti kot oblike

reorganizacije podjetja, s katerimi se odzivajo na pritiske konkurence, ki zahtevajo

večjo učinkovitost. Podjetja se lahko reorganizirajo skozi prevzeme in združitve, skupne

naložbe, strateške povezave, skozi prenos dejavnosti ali pa skozi prenos dejavnosti, ki je

bodisi v povezano podjetje v tujini ali pa zunanjemu izvajalcu – tujemu ali domačemu«

(Kavčič, 2009, str. 23).

Razlogi za outsourcing:



• Prednosti outsourcinga (Morozov, 2004, str. 6–9):

o Stroški

Velik del podjetnikov in menedžerjev se odloča za zunanjo oskrbo z razlogom,

da bi zmanjšali stroške (pritegnitev zunanjega izvajalca), saj se ob taki poslovni

odločitvi del fiksnih stroškov spremeni v variabilne. Slednje predvsem omogoča

podjetjem, da se zoperstavijo težavam, kot je cikličnost poslovanja. Zaradi

nenehnega boja za obstanek na tržišču se v podjetjih izvajajo procesi zniževanja

stroškov v vseh možnih segmentih in dejstvo je, da lahko podjetja z zunanjim

izvajanjem znižajo stroške določenih podpornih dejavnosti do polovice.

Pridobljena sredstva iz naslova znižanih neposrednih stroškov lahko podjetja

porabijo za inovacije in izboljšavo ključnih konkurenčnih prednosti podjetja.

o Tveganje

Z izločanjem dejavnosti iz podjetja se del tveganja in možne težave prenese na

zunanjega izvajalca. Tveganje, povezano s posameznim sestavnim delom ali

tehnologijo, lahko podjetje razporedi na večje število zunanjih izvajalcev, s tem

pa zmanjša tudi lastno tveganje v zvezi z morebitnim neuspehom raziskovalnih

programov.

o Delovna sila

S prenosom določene aktivnosti na zunanje izvajalce se podjetja izognejo

stroškom in težavam pri iskanju usposobljene in specializirane delovne sile.

Predvsem se sprosti znaten strošek za razvoj in izobraževanje kadrov,

posledično jim lahko nudijo boljši program izobraževanja ter s tem dvignejo

stopnjo motiviranosti zaposlenih. Po drugi strani je tudi veliko lažje pričeti in

zaključiti pogodbeni odnos kot pa zaposlovati in odpuščati delavce.

o Tehnologija in tehnološko znanje

Zunanji izvajalec je specialist na svojem področju, zato lahko omogoči

uporabniku svojih storitev najem in optimalnejšo izrabo novo vpeljanih

tehnologij, ki so nujno potrebne za izvajanje izločenih dejavnosti.

o Fleksibilnost

Visoka stopnja fleksibilnosti zunanjih izvajalcev hkrati povečuje fleksibilnost

tudi podjetjem, ki nastopajo kot odjemalec storitve. Strateška naravnanosti na

izločanje dejavnosti iz podjetja se izkaže za pozitivno odločitev predvsem takrat,



ko se izrablja hitro odzivnost in inovativno zmogljivost malih podjetij,

nastopajočih kot zunanji izvajalci.

• Slabosti outsourcinga (Morozov, 2004, str. 6–9):

o Stroški

Ključnega pomena pri oceni odločitve za zunanje izvajanje je poznavanje

stroškov aktivnosti, funkcije ali procesa, ki ga želimo izločiti. V primeru, da je

podjetje ob sprejetju odločitve za zunanje izvajanje svoje fiksne neposredne in

posredne stroške ocenilo narobe, se lahko zunanje izvajanje izkaže kot dražje.

Ponavadi se to zgodi zaradi podcenjevanja stroškov usklajevanja, komunikacije

in nadzora zunanjega izvajalca, kar predstavlja še dodatno finančno breme.

Posledično s tem zmanjšujemo denarni tok v podjetju in učinkovitost

poslovanja.

o Delovna sila

Izločanje dejavnosti iz podjetja lahko negativno vpliva na zaposlene. Strah pred

spremembami med zaposlenimi pogosto povzroči občutek nepotrebnosti in ne

dovolj visoke kompetentnosti. Negotovost in zmanjšanje zaposlitvene varnosti

vodi v znižano učinkovitost in vpliva na moralo in delovno vnemo. Pomembno

je, da podjetje čim prej pojasni, kako bo ravnalo z zaposlenimi v dejavnosti, ki

jo imajo namen predati zunanjemu izvajalcu.

o Tehnologija in znanje

Ko preda del svoje dejavnosti v izvajanje zunanjemu izvajalcu, prične podjetje

na področju, ki so ga dotlej morali samo razvijati, intelektualno nazadovati.

Potrebno se je zavedati, da pride ob prekinitvi pogodbenega odnosa do resnega

manka na strani najemnika zunanjega izvajanja. Če podjetje ni pozorno na

izgubo intelektualnega kapitala, lahko prihaja do izgube ključnih konkurenčnih

prednosti in do tehnološke odvisnosti podjetja od zunanjega izvajalca. Posledica

se odraža v slabšem tržnem položaju.

o Komunikacija ter informiranje

Zunanji izvajalec potrebuje določene informacije o poslovnem procesu v

podjetju, če želi uspešno izvajati del tega procesa. To pa predstavlja tveganje

prenosa informacij na tretjo osebo. Prikrivanje ključnih informacij za nemoteno



poslovanje vodi v mnogokrat prepozno odkrivanje težav s strani naročnika, zato

podjetje teži k varovanju lastnih ključnih kompetenc ter aktivnemu vključevanju

v komunikacijo ter k predčasnemu odkrivanju referenčnih poslovnih informacij.

o Odvisnost od zunanjega izvajalca

Skozi daljše obdobje sodelovanja z zunanjim izvajalcem podjetja vsaj do

določene mere postanejo odvisna. Odvisnost je še toliko večja, če zunanji

izvajalec izvaja zapletene in kompleksne funkcije v podjetju, ki jih podjetje ne

more kar čez noč prenesti v svoje upravljanje ali jih predati drugemu zunanjemu

izvajalcu. Odvisnost naj bi bila zato s strani podjetij neprestano kontrolirana z

namenom odkrivanja in preprečevanja neopravičenih ter netržnih pogodbenih

situacij.

1.3 Razlogi za prenos dejavnosti

Za zunanje izvajanje dejavnosti se organizacije odločajo zaradi različnih in številnih

pričakovanih koristi, najpogosteje zaradi ugodnosti na različnih poslovnih področjih.

Združimo jih lahko v naslednje vsebinske sklope (Kavčič & Bartoncelj, 2009, str. 19):

• obvladovanje stroškov poslovanja;

• osredotočenost na temeljno dejavnost organizacije;

• zmanjševanje poslovnih tveganj;

• izboljšanje finančnega stanja;

• pridobitev novih tehnoloških znanj;

• povečanje zmogljivosti brez dodatnih naložb.

»Najpogostejši razlog, zakaj poiskati zunanjega partnerja za izvedbo določenih

dejavnosti, je še vedno znižanje stroškov. Raziskave, ki so bile opravljene v Nemčiji na

vzorcu več tisoč organizacij, kažejo, da je bil poglavitni motiv za prenos dejavnosti

znižanje stroškov, med katerimi so bili najpogosteje navedeni stroški materiala, stroški

dela in stroški kapitala.

Pričakovane koristi obravnavamo z vidika kratkoročne in dolgoročne politike

organizacije. Organizacije se za zunanje izvajanje dejavnosti navadno odločijo zaradi



kratkoročnih razlogov (stroškov), pri dolgoročnem sodelovanju pa so lahko primernejše

bolj tesnejše oblike sodelovanja – lastniško povezovanje« (Kavčič & Bartoncelj, 2009,

str. 19).

1.4 Tveganje pri prenosu dejavnosti

»Razmerje med koristmi in priložnostmi ter izgubami in nevarnostmi, ki jih

menedžment utemeljeno pričakuje od zunanjega izvajalca, se morajo skladati s

temeljnimi usmeritvami podjetja.

Neučinkovito obvladovanje poslovnih in tehnoloških sprememb povzroča težave pri

prenosu dejavnosti. Največja nevarnost pri izvedbi tovrstnih sprememb je neuspešno

ravnanje s kadri. Pogost razlog za vrnitev izvajanja že položene dejavnosti v matično

podjetje je upadajoča raven njihove kakovosti ter pomanjkanje prilagodljivosti

izvajalca« (Kavčič & Bartoncelj, 2009, str. 22).

Podjetje ima lahko tudi težave pri vrnitvi dejavnosti nazaj v svoje podjetje. Vprašanje

je, ali podjetje sploh še ima opremo in stroje ter strokovnjake, ki poznajo proces,

finančna sredstva in podobno, pa tudi položaj, v katerem se tedaj znajde prejemnik

zunanjega izvajanja. Morebitne težave obeh podjetij, tistega, ki dejavnosti izloči, in

tistega, ki jo sprejme, so ob zaključku poslovanja slabo raziskane. Ta vidik je

bistvenega in kritičnega pomena za obvladovanje tveganj in dolgoročno uspešnost

poslovanja.

Tveganja, s katerimi se podjetja srečujejo pri prenosu dejavnosti (Kavčič & Bartoncelj,

2009, str. 22):

• tveganja zaradi izgubljanja znanj (tržnih, tehnoloških in drugih);

• tveganja zaradi izgubljanja lastnih zmožnosti v razvoju, tehnologijah, nabavi,

prodaji in poprodajnih storitvah;

• tveganja zaradi izgubljanja redkih kadrov (znanja in veščine);

• tveganja zaradi izgubljanja pregleda/vpliva na tržišču;

• tveganja zaradi neskladnosti kultur podjetij;



• tveganja zaradi značilnosti prenesenih dejavnosti;

• tveganja, povezana z logistiko;

• finančna tveganja.

1.5 Razvoj outsourcinga po svetu in v Sloveniji

V Evropi je rast outsourcinga vsako leto pozitivna. Pri tem je vodilna država Anglija,

sledita ji Nemčija in Nizozemska.

»Zunanje izvajanje kot strategija podjetij obstaja že vse od industrijske revolucije naprej

in je nepogrešljiva sestavina prizadevanj podjetij za zniževanje stroškov, učinkovito

delitev dela in ohranjanje konkurenčnosti. Novo je predvsem to, da je zunanje izvajanje

v zadnjih dveh desetletjih pridobilo mednarodno razsežnost in da ga vse bolj

uporabljajo kot strategijo na področju izvajanja storitev, medtem ko so ga še ne dolgo

tega povezovali predvsem s proizvajanjem izdelkov. Proizvodna podjetja so bila med

prvimi, ki so dobaviteljem prepustila proizvodnjo posameznih sestavnih delov; prav

tako so izraz outsourcing začeli uporabljati za razmerja med podjetjem in dobavitelji

podpornih storitev (čiščenje prostorov, varovanje poslovnih prostorov, vzdrževanje

opreme, priprava toplih obrokov itn.)« (Kavčič, 2009, str. 29).

»Zunanje izvajalce uporabljajo predvsem podjetja z višjo stopnjo rasti. Tudi

organizacijska struktura vpliva na uporabo zunanjih virov. Neodvisno od velikosti

podjetij se tista podjetja, v katerih se odločitve sprejemajo bolj decentralizirano,

pogosteje odločajo za uporabo zunanjega izvajanja dejavnosti. Centralizirano odločanje

vodi k razmišljanju, da je malo primernih zunanjih partnerjev in da ti ne nudijo boljše

kakovosti storitev ali izdelkov ter nižjih stroškov v primerjavi z notranjimi

proizvodnimi zmogljivostmi. Splošno naj bi veljalo, da so velika in hitro rastoča

podjetja največji uporabniki zunanjega izvajanja.

Raziskava inštituta za zunanje izvajanje v ZDA (The Outsourcing Institute 2000) je

pokazala, da se je zunanje izvajanje uveljavilo v poslovni praksi podjetij vseh dejavnosti

in velikosti. Leta 1996 so se podjetja v ZDA odločala za zunanje izvajanje predvsem



zaradi izboljšanja pregleda nad stroški in zaradi izrabe ekonomije obsega. Dandanes

menedžerji presojajo zunanje izvajanje predvsem s strateškega vidika. Zunanje

izvajanje raste hitreje kot ameriško gospodarstvo v celoti, zadnja leta raste hitreje zlasti

na področju trženja, pridobivanja kadrov in ravnanja z njimi ter na področju

proizvodnje« (Kavčič, 2009, str. 29).

»Nekateri strokovnjaki dajejo prednost ameriški praksi zunanje oskrbe. Tam se izvajalci

logistike organizacijsko in operativno povezujejo. Nasprotno pa v Evropi prevladuje

vertikalno sodelovanje. Industrijska podjetja so ocenila, da logistični sektor zahteva

celotno izvedbo poslov. Velika podjetja so izvajanje logističnih storitev v glavnem

prepustila zunanjim izvajalcem« (Ogorelc, 2004, str. 323).

Zanimive so ugotovitve o logistični praksi pri zunanji oskrbi (v začetnem obdobju

outsourcinga) (Ogorelc, 2004, str. 324):

1. »Logistična podjetja, kamor štejemo specializirane firme v transportu in špediciji, ki

spreminjajo svoj »storitveni profil«. Opazen je premik od tradicionalnih storitev s

težiščem na transportu k celoviti ponudbi logističnih storitev. Strokovnjaki

predvidevajo, da bodo tudi v prihodnje pomembne nekatere storitve klasičnih

špediterskih podjetij.

2. Povečanje obsega zunanje oskrbe v logistiki je pripeljalo do tesnejših povezav

industrijskih in logističnih podjetij. Tako v nabavni kot v prodajni logistiki narašča

število dolgoročnih povezav pri izvajanju zunanje oskrbe.

3. Zunanja oskrba prinaša več raznolikosti pri izvedbi posamičnih storitev in v ponudbi

celovitih rešitev. Trend inovacij na logističnem področju raste.

4. V nekaterih industrijskih panogah (najpomembnejša je avtomobilska industrija) gre

razvoj v smeri oskrbe iz enega vira (single-sourcing). Posledica je zmanjševanje

števila dobaviteljev, komponent, storitev in intenzivnejše sodelovanje z izbranimi

logističnimi podjetji.

5. V zunanji oskrbi logističnih storitev želijo podjetja doseči dvoje: znižanje skupnih

logističnih stroškov ob hkratnem izboljšanju kakovosti logističnih storitev (višji nivo

dobavnega servisa).



6. Zunanja oskrba postaja vse bolj instrument strateškega menedžmenta. Ključnega

pomena je sodelovanje.«

Raziskave o uvajanju zunanje oskrbe v praksi industrijskih podjetij so pokazale

naslednje (Ogorelc, 2004, str. 324):

• Izvajanje koncepta zunanje oskrbe postaja vse bolj rutinsko;

• Podjetja predajo zunanjim izvajalcem običajno manj pomembne funkcije oziroma

rutinska opravila;

• Glavna razloga za prepustitev določenih dejavnosti zunanjim izvajalcem sta znižanje

stroškov ter izboljšanje dobavnega servisa;

• Podjetja so v glavnem zadovoljna z rezultati zunanje oskrbe;

• Glavni oviri v zunanji oskrbi sta strah pred izgubo nadzora nad izvajanjem

dejavnosti in negotovost glede izvedbe logističnih storitev.

»Za slovensko gospodarstvo zunanje izvajanje dejavnosti ni novost. V obdobju med

prvo in drugo svetovno vojno so na prenosu proizvodnje iz bolj razvitih dežel (tekstil,

jeklarstvo, kemija, itn.) temeljili začetki industrializacije.

V obdobju Jugoslavije so nastajale številne kooperacije zaradi oskrbe domačega trga na

osnovi blagovne menjave s tujimi partnerji. Nekateri tuji partnerji so izkazovali velik

interes za trgovanje na jugoslovanskem trgu. V okolju nekdanje Jugoslavije so imela

slovenska podjetja sklenjene številne pogodbe od dolgoročnih proizvodnih kooperacij

ob večinoma enakopravnih pogojih s tujimi podjetji. Obstajala pa je precejšnja

neenakopravnost med Slovenijo, ki je imela presežek deviz in vzpostavljene

kooperacije, ter manj razvitimi področji Jugoslavije, kjer so se neenakopravno

vključevali v mednarodno menjavo. Velik del slovenskega izvoza je temeljil na oblikah,

podobnih zunanjemu izvajanju, tj. proizvodnji sestavnih delov, materialov ipd. za tuje

proizvajalce na t.i. dodelavnih poslih (nem. Lohnarbeit). Številna med temi razmerji so

ob vlaganju lastnega znanja in kapitala postala vse bolj enakovredna in osnova za

današnje mednarodno poslovanje. V okolju nekdanje Jugoslavije je bila Slovenija prav

zaradi tega nadpovprečno razvita, kar ji je prinašalo izdatne gospodarske prednosti



(prek disparitet domače valute, t.i. deviznih pravic, velikega in zaščitnega trga ipd.)«

(Kavčič, 2009 str. 31).

»V koprskem Tomosu, podjetju za proizvodnjo mopedov in izvenkrmnih motorjev, so

leta 1959 sklenili kooperacijsko pogodbo s francoskim Citroenom. Leta 1960 je stekla

montaža prvih AZ vozil. Kooperacija je bila usmerjena predvsem na izdelke večje

vrednosti, na primer na zaganjalnike iz kranjske Iskre, žaromete iz Saturnusa, kabelske

snope in zagrebškega Elektrokontakta, gibke zavorne cevi iz Pančeva, ključavnice iz

Lame Dekani. V kooperaciji so tudi sestavljali vozila, Amije 6, in tudi posamično vozila

DS. Paradni konj takratnega slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, Iskra, je leta

1980 zaposloval 29.000 delavcev in bil najpomembnejše podjetje elektroindustrije v

takratni državi. Podjetje Iskra je že okoli leta 1960 ustvarilo neposredne in obsežne

možnosti za dolgoročno kooperacijsko in kapitalsko povezavo z velikimi mednarodnimi

družbami. Podjetje je sklepalo številne dolgoročne proizvodne kooperacije in pogodbe o

poslovno-tehničnem sodelovanju. Imele so strateški pomen in udeleženci v oblikah

povezovanja so jih sklepali za najmanj 5 let.

Z osamosvojitvijo Slovenije v kriznem obdobju po izgubi jugoslovanskega trga so bila

nekatera slovenska podjetja prisiljena sprejemati številne dejavnosti tujih podjetij,

večinoma v zelo neenakopravnih pogojih sodelovanja. Začetno obdobje po

osamosvojitvi v prvi polovici 90 let so zaznamovali veliki pritiski na cene, saj slovenska

podjetja niso več razpolagala z dostopom do relativno velikega trga nekdanje

Jugoslavije. Tako so v kriznem obdobju po izgubi jugoslovanskega trga nekatera

gospodarsko manj uspešna slovenska podjetja stopala v kratkoročno in večinoma

neenakopravna razmerja s tujimi podjetji« (Kavčič, 2009 str. 31).

»V Sloveniji obstajata dve vrsti razmerij v zunanjem izvajanju dejavnosti, večinoma s

tujimi dajalci. Prva so tista, ki postajajo enakopravna in se vključujejo v globalno

gospodarsko okolje, in druga, ki so nastala v stiski, brez strateškega premisleka in

usmeritve. Vse več je tudi razmerij, ki jih vzpostavljajo slovenska podjetja s prejemniki

tako v Sloveniji kot v drugih deželah. Pri pregledovanju razvoja zunanjega izvajanja

ugotavljam, da bi za nadaljnjo rabo v knjigi kazalo zunanje izvajanje dejavnosti deliti na



stroškovno (izrazito kratkoročno zunanje izvajanje dejavnosti) in na strateško

(dolgoročno zunanje izvajanje dejavnosti, ki se kaže tudi v okolju slovenskih podjetij).

Na eni strani so podjetja, ki so sprejemala izločene dejavnosti tujih podjetij kot edino

možnost za preživetje, večinoma neuspešna; ob tem so sicer pridobila nekatera

tehnološka in organizacijska znanja, praviloma pa niso skrbela za razvoj lastnih novih

proizvodov in razvoj trgov. Na drugi strani pa obstajajo primeri uspešnejših slovenskih

podjetij z vzpostavljenimi razmerji v zunanjem izvajanju dejavnosti, nekaj v Sloveniji,

več v tržno obetavnih tujih deželah (balkansko področje, Rusija, ipd.)« (Kavčič, 2009

str. 32).

»Značilnosti stroškovnega, kratkoročnega zunanjega izvajanja dejavnosti se kažejo v

prenosu dejavnosti v malo razvite države, ki lahko ponudijo kakovostno in poceni

delavno silo. Strateško-dolgoročno zunanje izvajanje dejavnosti kaže smeri proti

deželam z viškom nekaterih zmožnosti (npr. storitve v Indijo) in v dežele, ki

predstavljajo obetavne trge (npr. za avtomobilsko industrijo, računalniško industrijo).

Obravnavane značilnosti kratkoročnega zunanjega izvajanja bi kazalo postaviti v

vsebine dejavnosti, ki ne obsegajo strateških temeljnih zmožnosti, medtem ko bi bilo

treba značilnosti dolgoročnega zunanjega izvajanja primerjati z vsebinami dejavnosti, ki

obsegajo strateške temeljne zmožnosti dajalca.

Te ugotovitve, še posebej pa opravljena pilotska raziskava, opozarjajo na probleme, ki

jih obravnavam v empirični raziskavi. To so številni aktualni in potencialni problemi

slovenskih podjetij, ki se vključujejo v zunanje izvajanje kot prejemniki ali dajalci brez

zadostnih strateških analiz in ne vključujejo zunanjega izvajanja v dolgoročno strategijo

oz. politiko podjetja« (Kavčič, 2009 str. 33).

Vzemimo za primer slovensko podjetje Talum d.d., tovarno glinice in aluminija iz

Kidričevega, ki je svoje prevoze ter vso pripravo izvozne dokumentacije, celotno

carinjenje ter vse dokumente v povezavi z njo predalo v zunanje izvajanje

špedicijskemu podjetju Goja d.o.o. iz Ptuja. S tem se je lahko podjetje v celoti posvetilo

svoji prvotni dejavnosti.



1.6 Izbira zunanjega izvajalca

»Po odločitvi za zunanjo oskrbo podjetje izbere način zunanjega izvajanja. Aktivnost

lahko prenese na enega izvajalca, na dva ali več zunanjih izvajalcev. Slaba stran prve

izbire je, da obstaja nevarnost prevelike odvisnosti od zunanjega izvajalca. Podjetje se

lahko odloči tudi za selektivno zunanjo oskrbo, kjer aktivnosti izvajata dva zunanja

izvajalca ali več. Vsak počne tisto, za kar je posebej specializiran in dosega ekonomijo

obsega. Težave v zunanji oskrbi lahko nastopijo pri usklajevanju aktivnosti« (Ogorelc,

2004, str. 316).

Logistični strokovnjaki so pripravili model izbiranja zunanjega izvajalca. Proces izbire

obsega pet korakov (Ogorelc, 2004, str. 316):

• Opredelitev potreb po zunanji oskrbi v logistiki. Izbira zunanjega izvajalca se prične

z dejstvom, da predstavlja zunanja oskrba dobro priložnost za izboljšanje tržnega

položaja podjetja. Razlogi, ki prispevajo v temu, so: visoki stroški distribucije,

potreba po izboljšanju dobavnega servisa in pomanjkanje logističnih zmogljivosti. V

podjetju oblikujejo skupino strokovnjakov z različnih področij in različnih nivojev.

Vključijo tudi vodjo logistike ter vodje poslovnih enot.

• Priprava možnih alternativ. Prva naloga je utemeljiti potrebo po zunanji oskrbi. Gre

za analizo »kupiti ali narediti«, ki upošteva tudi stroške logističnih dejavnosti.

Celovita opredelitev logističnih stroškov ni lahka, saj tradicionalni računovodski

sistem logističnih stroškov neposredno ne zajame. Prav tako je težko opredeliti

prednosti zunanje oskrbe. Logistične aktivnosti obravnavajo podjetja namreč

pogosto kot povzročitelje stroškov, ne pa kot elemente, ki lahko ustvarijo dodano

vrednost. Zato tudi prednosti običajno niso specifično opredeljene ali natančno

dokumentirane. Vodstvu nato predložijo argumente, ki opredelijo zunanjo oskrbo

kot poslovno alternativo. Skupina mora nejasne cilje (na primer »želimo postati

priznani distributerji«) natančneje opredeliti. Naloga je preoblikovati splošno

predstavo o (idealni) rešitvi v izvedljiv načrt o zunanji oskrbi. Ta faza izbire je

pogosto najtežja, saj v podjetju ni dovolj izkušenj. Spopade se z izzivom, v katerem

mora opredeliti svoje specifične potrebe in najti možne rešitve.



• Presoja kandidatov in izbira ponudnika. Najprej izberejo selektivne kriterije. Sem

sodijo kakovost, stroški, zmogljivost in stopnja pripravljenosti potencialnega

izvajalca logističnih storitev ter priporočila strank. Pomembni dejavniki izbire so

tudi ujemanje v poslovni kulturi, finančna moč, strokovno znanje menedžmenta,

zmogljivosti informacijskega sistema in drugi. Pri izbiranju se pogosto preveč

posvečamo izločevanju neprimernih izvajalcev kot pa dobaviteljem, ki so primerni

za končni izbor. Pri izbiri potencialnih izvajalcev lahko pomagajo strokovnjaki z

izkušnjami na tem področju. Med druge vire informacij sodijo tudi strokovne

organizacije, prodajno osebje potencialnih izvajalcev ter članki v strokovnih in

drugih revijah. Skupina običajno presoja več (šest do osem) potencialnih izvajalcev,

v ožji izbor pa prideta dva ali trije. Metoda ocenjevanja vsebuje analizo, razpravo in

končno odločitev. Poudariti je treba, da v prvi fazi preučujemo sposobnosti

ponudnikov brez upoštevanja cene. Cenovna primerjava sledi v naslednji fazi. Pri

izbiri izvajalca je zelo pomembno zaupanje v sposobnosti osebja.

• Izvajanje storitev (prenos na zunanjega izvajalca). Na tej stopnji se prične logistično

sodelovanje. Njegov dejanski začetek ni vedno formalni datum, zapisan v pogodbi.

Velikokrat se sodelovanje začne že v fazi izbiranja izvajalca. Vselej pa v podjetju

pripravijo načrt za uspešno izvajanje zunanje oskrbe, pri katerem sodelujeta obe

strani. Opredelijo naloge obeh podjetij, glavne točke povezovanja, način delovanja

ob morebitnih spremembah in postopek pri izvedbi nalog, ki v pogodbi niso

opredeljene. Posebej pozorni so tudi na ureditev premoženjskih zadev in delitev

dobička. V predhodnem času organizirajo redne sestanke med partnerji. Poudariti

moramo usklajenost materialnih in informacijskih tokov. S komuniciranjem

zmanjšamo tveganje in morebitno zmedo. V želji po hitrem prenosu obveznosti na

zunanjega izvajalca ne smemo postaviti na kocko kakovosti nabavnega servisa.

• Ocenjevanje dela zunanjega izvajalca. Podjetje sproti (mesečno ali četrtletno)

kontrolira stroške izvedbe logističnih dejavnosti in spremlja delovanje konkurenčnih

podjetij. Išče možnosti za racionalno izvajanje logističnih storitev. Po temeljiti

analizi se odločimo, ali bomo s sodelovanjem nadaljevali ali poiskali nove rešitve.

»Pomembna je pravna ureditev zunanje oskrbe. V pogodbi opredelimo zunanje

logistične aktivnosti: transport, skladiščenje, kontrolo zalog, naročanje, logistični



informacijski sistem, obseg aktivnosti in stroške v določenem obdobju. Smotrno je

opredeliti tudi, kako si deliti tveganje pri izvajanju aktivnosti.

Pogodbe se običajno sklepajo za obdobje enega do treh let. Pri velikih investicijah

izvajalca se pogodba sklene za daljše obdobje. Iz upravičenih razlogov (slabih storitev

ali previsokih stroškov izvedbe) jo lahko podjetje tudi razdre, vendar nikakor brez

predhodnega poskusa reševanja problemov« (Ogorelc, 2004, str. 316).

1.7 Ponudniki logističnih storitev

»V svetu se z zunanjo oskrbo ukvarjajo tako imenovani ponudniki logističnih 3PLP

(»third party logistics provider«) in 4PLP (»fourth party logistics provider«), ki jih

prevajamo v slovenščino kot »tretje« in »četrte osebe v logistiki«. Gre za specializirana

logistična podjetja, ki prevzemajo opravljanje logistike za nelogistična podjetja, ki so

pravočasno dognala, da logistika ni njihovo področje in zato na njem niso dosegla

želenih rezultatov. Spoznala so, da bo njihov izdelek ali storitev pridobil več dodane

vrednosti, če bo logistiko zanj opravljal zunanji specialist ali strokovnjak.

3PL ponudniki so specializirani samo za posamezne oziroma nekaj logističnih

dejavnosti, ki jih prevzamejo od podjetij, 4PL pa se na trgu pojavljajo kot ponudniki

celotne palete logističnih storitev. Delujejo kot integratorji v oskrbni (logistični) verigi

in prevzemajo skrb za celotne logistične dejavnosti v oskrbni verigi. Zanje je značilno,

da ni nujno, da imajo za vse storitve, ki jih ponujajo, svoje vire, ampak jih lahko

najemajo pri drugih ponudnikih logističnih storitev, kot so npr. 3PL« (Knez, 2008, str.

47).



Slika 4: Ravni logistične ponudbe

Vir: Knez, 2008, str. 47.

Na sliki 4 so prikazani ponudniki logističnih storitev od 1PLP do 5PLP. 1 PLP so

podjetja, ki sama upravljajo celotno lastno logistiko, 2PLP pa ponudniki, ki upravljajo

transport in skladiščenje in z njimi povezano vso potrebno dokumentacijo. 3PLP so

ponudniki, ki podpišejo s podjetji, katere dele storitev dobavne verige bodo upravljali,

4PLP tisti, ki od podjetij prevzamejo upravljanje celotne palete logističnih storitev,

5PLP pa ponudniki, ki od podjetij prevzamejo e-poslovanje in upravljanje vseh delov

dobavne verige v povezali s tem.

5 PLP

E-poslovanje

4 PLP

Upravljanje celotne verige

1 PLP

Proizvajalec

3 PLP

Pogodbena logistika

2 PLP

Upravljanje transporta, skladiščenja



2 POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA

2.1 Zunanje izvajanje in lastni vozni park v Perutnini Ptuj

Perutnina Ptuj d.d. ima lasten vozni park, hkrati najema tudi zunanje izvajalce storitev

prevozov. Podjetje z lastnim voznim parkom prevaža žive piščance od farm do

proizvodnje ter jajca od farm za vzrejo valilnih jajc do valilnice. Iz valilnice v farme

majhne piščance prevažajo kombinirano, to pomeni z lastnim voznim parkom in

zunanjimi izvajalci. Razvoz krme od PC krmila do farm oziroma potrošnikov je deljen:

nekaj prevozov obdelajo z lastnim voznim parkom, nekaj z zunanjimi izvajalci. Prevoz

z večjimi hladilniki po Sloveniji ter Evropi poteka deljeno, prevoz z manjšimi

(ambulantna prodaja) pa je v celoti zunanje izvajanje.

Zunanje izvajanje storitev prevozov

V podjetju Perutnina Ptuj d.d. za zagotavljanje kakovostne in pravočasne dostave

končnim kupcem redno najemajo zunanje izvajalce prevozov. Izberejo jih glede na

naslednje parametre:

• kakovost storitve (količina, izpolnjevanje temperaturnih zahtev ...) ;

• glede na komercialne pogoje izvajalcev storitev.

S ponudnikom storitve prevoza podjetje sklene pogodbo, v kateri so navedene običajne

in dodatne zahteve v zvezi z opravljanjem prevoza v času trajanja pogodbe. S pogodbo

običajno ni določen obseg prevozov in se le-ta določa sproti glede na potrebe naročnika

prevoza. V podjetju je Služba za promet v PC Logistika tista, ki poskrbi za izbiro

zunanjega izvajalca ter se hkrati dogovori tudi pogoje za posamezne prevoze (tiste, ki

niso dogovorjeni s pogodbo). Služba za promet naroča storitve prevoza pri različnih

zunanjih izvajalcih, od velikih logističnih podjetjih kot tudi pri manjših prevoznikih

(samostojnih podjetnikih).



Prevoze v tujini iščejo in se dogovarjajo na podlagi povpraševanja/ponudbe oziroma na

podlagi sklenjenih pogodb, katerih sestavni del so ceniki. Podjetje Perutnina Ptuj npr.

pošlje povpraševanje za prevoz od Ptuja do natančno določenega kraja na Nizozemskem

v določenem časovnem okvirju več izvajalcem. Zunanji ponudniki prevozov pripravijo

ponudbo glede na razpoložljivost svojih vozil v zahtevanem terminu. Služba za promet

v PC Logistika se nato na osnovi ponudb in preteklih izkušenj odloči za

najprimernejšega prevoznika.

Pregled organizacije izvajanja storitev prevoza v podjetju Perutnina Ptuj:

• Hladilniki:

o Izvajanje prevozov z lastnim voznim parkom: prevozi v Sloveniji, v državah

Evropske unije in tretjih državah Evrope. Največkrat gre za prevoze blaga med

matičnim in hčerinskimi podjetji.

o Naročanje prevozov pri zunanjih izvajalcih: prevozi po državah Evropske unije

ter po tretjih državah Evrope. Posamezni prevozniki običajno zaračunavajo

enotno ceno prevoza na prevožen kilometer, ne glede na državo nakladanja

oziroma razkladanja blaga. Za prevoze izven držav Evropske unije prevozniki

zaračunajo različno ceno prevoza, saj upoštevajo posebnosti in čakalni čas za

opravljanje carinskih formalnosti ob prehodu meje.

o Posebnost pri izvajanju prevozov je tako imenovana ambulantna dostava, ki jo

bomo podrobneje opisali v nadaljevanju.

• Prevoz živih živali:

o Prevoz piščancev od vzrejnih farm do mesne industrije PP izvajajo z lastnim

voznim parkom. Vzrejne farme za piščance so v večini primerov od mesne

industrije oddaljene do 150 kilometrov.

o Prevoz puranov od vzrejnih farm do mesne industrije Zalog izvajajo zunanji

prevozniki, saj podjetje v svoji lasti nima specializiranih vozil za tovrstne

prevoze. Tudi vzrejni objekti za purane so v večini primerov od mesne industrije

Zalog oddaljeni do 150 kilometrov.



o Prevoz enodnevnih piščancev iz valilnice do vzrejnih farm podjetje opravlja z

lastnim specializiranim voznim parkom.

o Prevoz valilnih jajc iz vzrejnih farm do valilnice podjetje opravlja z lastnim

specializiranim voznim parkom.

• Prevoz krme:

o Prevoz krme za vzrejo piščancev podjetje opravlja z lastnim specializiranim

voznim parkom. Kjer je koncentracija vzrejnih farm večja, podjetje za prevoz

krme uporablja vozila z večjo kapaciteto in na ta način kombinira in cenovno

optimizira prevoze.

o Prevoz krme za vzrejo puranov podjetje naroča pri ponudnikih tovrstnih

prevozov na trgu.

o Prevoz krme za prodajo podjetje izvaja z lastnim voznim parkom.

Ambulantna dostava v Perutnini Ptuj d.d.

Ambulantna dostava pomeni dostavo ohlajenega blaga v manjših količinah z manjšimi

vozili od skladišča proizvajalca do končnih kupcev (na maloprodajna mesta). Nekoč je

Perutnina Ptuj d.d. opravljala ambulantno dostavo do trgovin v lastni režiji. Sedaj jo

izvajajo v celoti pogodbeni prevozniki - vozniki prodajalci. To so podjetniki, ki so za ta

namen registrirali dejavnost prevoza in prodaje blaga kot samostojni podjetniki (s.p.). Z

njimi podjetje sklepa pogodbe, v katerih so navedene zahteve in dolžnosti voznikov -

prodajalcev za opravljanja tovrstnih prevozov. Zunanji izvajalci imajo vozila

opremljena z logotipom podjetja Perutnine Ptuj. Dolžni so poskrbeti za higieno in

tehnično brezhibnost vozil, za pravočasno in kakovostno dostavo naročenega blaga,

vzdrževanje zahtevanega temperaturnega režima in obvladovanje spremljajoče

dokumentacije. Vozniki imajo za urejanje dokumentacije tudi možnost uporabe pisarne

v prostorih podjetja, kjer so na voljo vsa potrebna tehnična sredstva.



Zakoni in pravilniki na področju prevozov živih živali

V namen preprečitve mučenja in neustrezne oskrbe živih živali med prevozom (v

primeru podjetja Perutnina Ptuj: prevoz dan starih piščancev, prevoz živih vzrejenih

piščancev ter prevoz puranov) je podjetje Perutnina Ptuj dolžno delovati po pravilnikih

o pogojih, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Podjetje mora biti za potrebe prevozov živih

živali registrirano pri Območnem uradu Veterinarske uprave Republike Slovenije in

mora izpolnjevati pogoje iz Pravilnika o pogojih in načinu prevoza živali.

Eden izmed pomembnejših členov, po katerih mora v podjetju potekati prevoz živih

živali, je 11. člen Pravilnika o pogojih in načinu prevoza živali, ki je bil izdan s strani

Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije (št. 86/2000), ki ga je izdalo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

11. člen Pravilnika o pogojih in načinu prevoza živali (Ul. l. RS, št. 86/2000) pravi:

»Prevozna sredstva, ki se uporabljajo za prevoz živali, morajo izpolnjevati predpisane

pogoje in morajo biti brezhibna, tako, da je zagotovljena varnost pred begom živali in

onemogočeno nepotrebno trpljenje živali.

Tla prevoznega sredstva ali prostora za živali morajo biti dovolj močna, da zdržijo težo

živali, in ne smejo drseti. Če so tla mrežasta oziroma imajo kakršne koli prostorčke

oziroma luknjice, morajo biti brez ostrih robov, tako da živali ne morejo poškodovati.

Tla morajo biti prekrita z dovolj stelje, da lahko posrka iztrebke, razen če je zato

preskrbljeno kako drugače ali če se iztrebke redno odstranjuje.

Prevozno sredstvo oziroma prostor za živali morata biti izdelana in se morata

uporabljati tako, da so živali zaščitene pred neugodnimi vremenskimi vplivi in velikimi

razlikami v klimatskih spremembah. Zračenje in zračni prostor morata biti v skladu s

pogoji za posamezno vrsto prevoznega sredstva in ustrezna za živali, ki se prevažajo.

Znotraj prostora za živali in na vsaki njegovi ravni mora biti dovolj prostora, da je

zagotovljeno ustrezno zračenje nad živalmi tudi kadar so v naravnem stoječem

položaju, ne da bi zračenje kakorkoli oviralo njihovo naravno gibanje. Prevozno



sredstvo in prostor za živali mora biti mogoče zlahka čistiti in razkuževati. Prostori za

živali morajo biti označeni z obstojnim, čitljivim in dovolj velikim ter vidnim napisom

ŽIVE ŽIVALI, ki kaže na navzočnost živih živali, in z znakom, ki kaže pokončen

položaj živali. V mednarodnem transportu mora biti poleg napisa v slovenskem jeziku

še napis v angleškem jeziku (»LIVE ANIMALS«). Prostori za živali morajo omogočati

pregled in oskrbo živali in biti nameščeni tako, da ne ovirajo zračenja. Med prevozom

in premeščanjem morajo biti prostori za živali vedno pokončni in ne smejo biti

izpostavljeni močnim sunkom in tresenju.«

Lastni vozni park Perutnine Ptuj d.d.

PC Logistika je v okviru podjetja Perutnina Ptuj zadolžen za usklajevanje prevozov z

lastnim voznim parkom ter za njegovo vzdrževanje in obnavljanje.

Vozni park obsega:

• specialna vozila (hladilnike) za prevoz mesa in mesnih izdelkov;

• specialna vozila za prevoz enodnevnih piščancev (DSP);

• specialna vozila za prevoz jajc, specialna vozila za prevoz vzrejenih piščancev

(GIPI);

• specialna vozila za prevoz krme in druga tovorna vozila.

Perutnina Ptuj ima v svoji sestavi avtomehanično delavnico ter potreben kader, kjer za

lasten vozni park izvaja preventivno in korektivno vzdrževanje. Avtomehanična

delavnica opravlja tudi servisiranje lastnega voznega parka v kmetijstvu, osebnih vozil

in viličarjev. Vozila pripravijo za redne tehnične preglede in menjujejo pnevmatike.

Večje oz. zahtevnejše posege na vozilih (posodobitve) prepuščajo zunanjim izvajalcem

popravil (specializiranim avtomehaničnim delavnicam).

V nadaljevanju so prikazane fotografije vozil, njihovi opisi ter opis poteka procesa za

posamezno vrsto vozila.



Slika 5: Vozila Perutnine Ptuj d.d.

Vozila za prevoz vzrejenih živali (GIPI)

Za prevoz vzrejenih piščancev so uporabljajo vozila, ki so prirejena tej vrsti prevozov

(slika 6). Na voljo imajo tudi prikolice (slika 7). Ti prevozi se začenjajo že v nočnih

urah, saj je tako planiran tudi začetek proizvodnje v Mesni industriji. Vozniki vozil za

prevoz živih piščancev do vzrejnih farm dostavijo tudi specializirane viličarje, s

katerimi se izvaja nakladanje zabojnikov iz in na tovorna vozila. To so stroji Bobcat

(slika 8) ter Moffet (slika 9).

Primer poteka procesa: Voznik je pred vožnjo dolžan pregledati vozilo v skladu s

pravilnikom o delu voznega osebja, v Službi za promet dvigniti potni nalog, na katerem

je vpisana relacija, vozilo, rejec, čas prihoda k rejcu, število piščancev v predalu in

zahtevani čas prihoda v Mesno industrijo. Voznik ob prihodu rejca obvezno informira o

številu piščancev, ki se nakladajo v predal. Na potni nalog je dolžan zapisati dejanski

čas pričetka nakladanja živali. Ob prihodu mora prestaviti zaboje iz tovornjaka na tla,

pri čemer mu je v veliko pomoč viličar (Moffet ali Bobcat). Nato z viličarjem prevaža

zaboje v notranjost farme. Zaboje v notranjosti objekta delavci rejca napolnijo s

piščanci. Voznik z viličarjem prepelje poln zaboj piščancev iz notranjosti objekta na

tovornjak. Število piščancev v posameznem zaboju je odvisno od predpisov, letnega

časa, temperature, teže piščancev … En zaboj ima 4 predale za piščance. Za lažjo



predstavo števila piščancev bomo rekli, da je v enem predalu 35 piščancev. To je 140

piščancev v enem zaboju. Ker je na tovornjaku 20 zabojev, je to v povprečju 2800

piščancev na en tovornjak.

Voznik je dolžan poskrbeti za varnost ter ustrezno pritrditev zabojnikov na vozilo. V

zimskem času je dolžan poskrbeti za ustrezno zaščito živali pred mrazom. Prav tako

mora pri delu upoštevati predpise o varstvu pri delu ter veterinarsko-sanitarni red. Po

zaključenem prevozu je dolžan poskrbeti za pranje ter razkuževanje vozila.

Slika 6: Vozilo za prevoz živih piščancev (GIPI)

Na sliki 6 je prikazano vozilo za prevoz živih piščancev od rejca perutnine (kooperanta)

do Mesne industrije Perutnine Ptuj. Vozila imajo posebno konstrukcijo za prevoz

zabojnikov. Na vsako vozilo za prevoz živih živali je možno naložiti 20 zabojnikov.

Vsak zabojnik ima 4 vrste predalov, v katere delavci rejca nalagajo piščance. Zakon

določa največje število piščancev v vsakem predalu, ki je odvisno od teže piščanca ter

od letnega časa oziroma zunanje temperature zraka.



Slika 7: Prikolica za prevoz živih piščancev

Na sliki 8 in 9 sta prikazana stroja za naklad zabojnikov iz in na vozilo za prevoz živih

piščancev.

Slika 8: Stroj Bobcat

Slika 9: Stroj Moffet



Vozila za razvoz krme

Za razvoz krme ima Perutnina Ptuj na voljo tudi specialna vozila »silose« (slika 10).

Krmila se razvažajo od Tovarne krmil na Ptuju do vzrejnih farm oziroma do

maloprodajnih enot. Na voljo so tudi dodatne prikolice. Razvoz krmil se izvaja pet dni v

tednu ter le izjemoma ob vikendih oziroma praznikih. Perutnina Ptuj dobavlja krmo za

vzrejne farme pri svojih kooperantih (rejcih). Prav tako dobavlja krmo do kupcev -

rejcev in do maloprodajnih enot, ki se odločijo za nakup krmila podjetja PP (vozilo za

prevoz krme do maloprodajnih enot je prikazano na sliki 11).

Vozila za prevoz krme imajo v notranjosti cisterne dva oziroma tri prekate. Služba za

promet na podlagi potreb po krmilih pri rejcih kreira delovne naloge za dostavo krme do

posameznih vzrejnih farm. Vozniki prevažajo krmo v skladu z zahtevami na delovnih

nalogih.

Primer poteka procesa prevoza krme: Voznik je pred vožnjo dolžan pregledati vozilo v

skladu s pravilnikom o delu voznega osebja in v Službi za promet dvigniti delovni nalog

za prevoz krme. Pred in po nakladanju krme je dolžan vozilo stehtati in tako zabeležiti

količino. Voznik se pripelje na farmo do silosa, nato pa tovornjak s posebnimi cevmi s

pritiskom priključi na silos ter s pomočjo vakuuma izprazni prekat. Vsak prekat »silosa«

je lahko namenjen drugi farmi. Ko izprazni vse prekate, se vrne na podjetje, kjer

cisterno spet napolni s krmo. Voznik mora pri delu upoštevati predpise o varstvu pri

delu in veterinarsko-sanitarni red ter po končanem delu poskrbeti za pranje in

razkuževanje vozila.



Slika 10: Vozilo za prevoz krmil »silos«

Slika 11: Vozilo za prevoz krmil v vrečah

Vozila za prevoz jajc

Jajca se prevažajo v zaprtih prevoznih sredstvih, kjer je popoln nadzor temperature v

notranjosti tovornega prostora (vozilo je prikazano na sliki 12). Prevozi potekajo sedem

dni v tednu, večkrat dnevno.

Primer poteka procesa prevoza jajc: Voznik je pred vožnjo dolžan pregledati vozilo v


za prevoz jajc. Poskrbeti mora za doseganje zahtevane temperature v tovornem prostoru

za transport jajc.



Voznik se zapelje do farm za proizvodnjo valilnih jajc, naloži jajca na vozilo ter jih

prepelje v valilnico. Jajca so naložena na zato pripravljenih vozičkih. Vožnjo mora

opraviti z največjo previdnostjo, jo prilagoditi razmeram na cesti ter se izogibati

naglemu pospeševanju oziroma zaviranju ter tako poskrbeti za kakovosten prevoz

občutljivega tovora, tj, valilnih jajc. V valilnici jajca prestavijo iz vozila v poseben

prostor za razkuževanje jajc.

Voznik mora pri delu upoštevati predpise o varstvu pri delu ter veterinarsko-sanitarni

red ter po končanem delu poskrbeti za pranje in razkuževanje vozila.

Slika 12: Vozilo za prevoz jajc

Vozila za prevoz dan starih piščancev

Primer poteka procesa prevoza dan starih piščancev: Voznik je pred vožnjo dolžan

pregledati vozilo (vozilo za prevoz dan starih piščancev je prikazano na sliki 13) v


za prevoz dan starih piščancev. Poskrbeti mora za doseganje zahtevane temperature v

tovornem prostoru za transport dan starih piščancev in tudi med prevozom zagotavljati

optimalne pogoje za kakovosten prevoz majhnih živali. Vozniki so tudi poučeni o

izvajanju ukrepov v kritičnih razmerah, npr. prevoz v času visokih temperatur, saj

morajo poskrbeti za varnost in dobro počutje živali med prevozom v vseh vremenskih

razmerah.



Voznik mora pri delu upoštevati predpise o varstvu pri delu ter veterinarsko-sanitarni

red ter po končanem delu poskrbeti za pranje in razkuževanje vozila.

Slika 13: Vozilo za prevoz enodnevnih piščancev »dsp«

Vozila za prevoz mesa in mesnih izdelkov - »hladilniki«

Podjetje Perutnina Ptuj ima v svojem lastnem parku tudi specialna vozila za prevoz

mesa in mesnih izdelkov od skladišča do kupcev (slika 14).

Primer poteka procesa prevoza mesa in mesnih izdelkov: Voznik je pred vožnjo dolžan

pregledati vozilo v skladu s pravilnikom o delu voznega osebja in v Službi za promet

dvigniti delovni nalog za prevoz mesa in mesnih izdelkov. Pred prevozom je dolžan

poskrbeti za ohlajanje tovornega prostora med prevozom pa vzdrževati predpisano

temperaturo, saj je le-ta bistvenega pomena za varen prevoz blaga, ter nadzorovati

dogajanje v hladilni komori. Pred nakladanjem je dolžan preveriti stanje in embalažo

blaga. Pri delu mora upoštevati predpise o varstvu pri delu ter veterinarsko-sanitarni red

ter po končanem delu poskrbeti za pranje in razkuževanje vozila.



Slika 14: Izotermično vozilo »hladilnik«

Prikaz količine prevozov v logistiki podjetja Perutnina Ptuj

V spodnji tabeli smo za lažjo predstavo velikosti podjetja oziroma njihovih prevozov

uporabili podatke o prevoženih kilometrih in prepeljanih količinah. Prikaz zajema

podatke za lastni vozni park in vključuje podatke zunanjih izvajalcev prevoza.

Tabela 1: Prikaz prevozov po posameznih sortimentih v trimesečnem obdobju

Vrsta vozila: Število kilometrov: Količina tovora:

Hladilniki 200.000

1.000.000 ton končnih

izdelkov

Vozila za prevoz krmil 180.000 28.000 ton

Vozila za prevoz jajc 31.000 15.000.000 jajc

Vozila DSP 26.000

8.000.000 dan starih

piščancev

Vozila GIPI 130.000 13.000.000 kg piščancev



Stroški lastnega voznega parka

Za lažji prikaz stroškov lastnega voznega parka podjetja Perutnine Ptuj smo ocenili

spodnje podatke in za analizo uporabili maloprodajno ceno dizelskega goriva za dan 6.

avgusta 2013, ki znaša 1,39 €/liter ("Gibanje cen goriv" [Petrol d.d.], 6. avgust. 2013).

Tabela 2: Stroški voznega parka v podjetju Perutnina Ptuj

Mesečno Letno

Gorivo 1 vozilo 2.000L / 2.780€ 24.000L / 33.360,00€

52 vozil 104.000L / 144.560€ 1.248.000L / 1.734.720,00€

Vzdrževanje 1 vozilo 760,00€

52 vozil 39.520,00€

Servisne storitve 1 vozilo 6.000,00€

52 vozil 312.000,00€

Osebni dohodek 1 voznik 982,68€ 11.792,16€

60 voznikov 58.960,80€ 707.529,60€

Skupaj 2.793.769,60€

Stroški podjetja Perutnina Ptuj d.d. z lastnim voznim parkom:

• gorivo;

• osebni dohodki voznikov;

• vzdrževanja vozil.

V nadaljevanju so podrobneje opisani stroški, ki so prikazani v tabeli.



Gorivo: Perutnina Ptuj ima v lastnem voznem parku 52 vozil, zato so temu primerno

visoki tudi stroški goriva. Ker so vozila različna po nosilnosti in namembnosti, imajo

različne porabe goriva. Razlika med posameznimi vozili je tudi v dolžini prevoženih

razdalj, saj so nekatera vozila (hladilniki) namenjena predvsem za daljše razdalje po

Sloveniji in Evropi, medtem ko so vozila za prevoz dan starih piščancev, prevoz

vzrejenih živih živali, vozila za prevoz valilnih jajc in vozila za prevoz krme namenjena

predvsem za manjše razdalje.

Ocena stroškov porabe goriva: izotermično vozilo (hladilnik) podjetja PP na mesec

povprečno prevozi 7.500 km in porabi približno 4.000 litrov bencina. Izotermična

vozila vozijo po celotni Evropi in prevozijo daljše razdalje, zato je poraba goriva za ta

vozila večja v primerjavi z drugimi vozili v voznem parku, ki vozijo na krajših

razdaljah. Ocena stroška za eno izotermično vozilo v enem mesecu pri ceni dizelskega

goriva 1,39 evrov na liter (podatki za ceno goriva iz 6. avgusta 2013, povzeto po spletni

strani podjetja Petrol d.d.) znese torej 5.560 evrov. Ocenili smo približno porabo goriva

za različne tipe vozil gleda na namembnost (vozilo za prevoz dan starih piščancev,

vozilo za prevoz vzrejenih živih živali, vozilo za prevoz valilnih jajc, vozilo za prevoz

krme, vozilo za prevoz mesa in mesnih izdelkov - izotermično vozilo). Iz zgoraj

navedenih podatkov sledi, da vozila v enem mesecu prevozijo približno 190.000

kilometrov in za to porabijo 104.000 litrov goriva, kar pomeni, da ima podjetje mesečno

približno 144.560 evrov stroška za gorivo. Na leto to znese 1.734.720 evrov letno za

gorivo celotnega voznega parka.

Vzdrževanje: Pod stroške vzdrževanja tovornih vozil smo upoštevali vsa popravila

vozil, pripravo na tehnične preglede ter vso drugo preventivno in korektivno

vzdrževanje. Pod drobnogled smo vzeli izotermično vozilo (hladilnik). Vsako vozilo

mora enkrat letno opraviti tehnični pregled vozila, ki stane 70,59 evrov za vozilo. Ob

tehničnem pregledu mora podjetje plačati tudi cestnino, ki znaša 591,41 evrov. Ob

tehničnem pregledu nastane strošek za obvezni pregled tahografa, kar znaša 98 evrov.

Stroški ob tehničnem pregledu izotermičnega vozila znašajo torej 760,00 evrov. Če

predpostavimo, da so stroški za vsako vozilo približno enaki (strošek tehničnih



pregledov, cestnine in pregled tahografa), bi za vsa vozila ti stroški znašali 39.486,72

evrov na leto.

Servisne storitve: PC Vzdrževanje, tj. avtomehanična delavnica, v podjetju Perutnine

Ptuj izvaja popravila vozil iz lastnega voznega parka. Za primer smo vzeli izotermično

vozilo in ocenili letne stroške za njegovo preventivno in korektivno vzdrževanje. V letu

2012 je bil strošek vzdrževanja za navedeno vozilo približno 5.600 evrov. Povzeli smo,

da je povprečen strošek za vsako vozilo približno na tem nivoju. Če predvidevamo, da

ima podjetje letno 5.600 evrov stroškov za eno vozilo za korektivno in preventivno

vzdrževanje, pomeni, da je za celoten vozni park (52 vozil) ta strošek približno 291.200

evrov.

Osebni dohodek: V podjetju Perutnine Ptuj je trenutno zaposlenih 60 voznikov.

Povprečna neto plača v Sloveniji za mesec februar 2013 (vir: Statistični urad RS, b.d.)

znaša 982,68 evrov. Vzemimo za primer, da dobi vsak voznik povprečno mesečno neto

plačo 982,68 evrov. To za vse voznike mesečno znaša 58.960,80 evrov, na letni ravni pa

voznik Perutnine Ptuj zasluži 11.792,16 evrov, vsi vozniki pa stanejo podjetje na letni

ravni 707.529,60 evrov. V ta znesek niso všteti zneski dnevnic in ostali stroški,

povezani z delom voznikov.

Na letni ravni ima podjetje Perutnina Ptuj približno 2.793.737,36 evrov stroškov z

lastnim voznim parkom na račun goriva, vzdrževanja in osebnih dohodkov voznikov.

2.2 SWOT analiza obstoječega stanja

V Swot analizi je prikazano obstoječe stanje. To so prednosti in slabosti, ki jih ima

podjetje s kombiniranim obvladovanjem logistike, torej z lastnim voznim parkom in

dodanim zunanjem izvajanjem storitev prevoza.



Tabela 3: Swot analiza

PREDNOSTI SLABOSTI

• Manj zaposlenih voznikov

• Slabša preglednost nad zunanjimi

izvajalci

• Manjši vozni park • Komunikacija med podjetjem ter

zunanjimi izvajalci

• Manjši direktni stroški za gorivo • Strošek kontrole zunanjega izvajanja

• Fleksibilnost naročanja prevozov v

podjetju

• Preložitev odgovornosti

• Manjši stroški za popravila

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

• Prenos poslovnega tveganja na zunanje

izvajalce

• Slaba kakovost zunanjega izvajanja

• Lažje optimiranje prevozov z lastnim

voznim parkom

• Odvisnost od zunanjih izvajalcev

• Nižji strošek izvajanja prevoza pri

zunanjem izvajalcu

• Slaba odzivnost zunanjih izvajalcev

• Stečaj katerega izmed zunanjih

izvajalcev

• Slaba pokritost nekaterih relacij



Iz analize je razvidno, da je največja prednost trenutnega stanja organizacije v logistiki

podjetja fleksibilnost organizacije prevozov ter stroškovna učinkovitost.

V vsakem podjetju je pomembno, da čim bolj zniža stroške. Podjetju Perutnina Ptuj

trenutno delovanje logistike to omogoča. S tem, da ima podjetje lastni vozni park ter

hkrati zunanje izvajanje storitev prevoza, je podjetje znižalo svoje stroške, obenem pa

ima še vedno kakovostne ter hitro odzivne prevoze.

2.3 Kritična analiza

Podjetje Perutnina Ptuj se zaradi racionalizacije stroškov in izboljšanja organizacije

prevozov odloča za sodelovanje z zunanjimi izvajalci prevozov.

Zaposleni v Službi za promet so pri organizaciji prevoza najpomembnejši povezovalni

člen med proizvodnjo, prodajo ter notranjimi/zunanjimi izvajalci prevoza. Podjetje se

pri organizaciji prevozov sooča z nekaterimi problemi, kot so:

• povečan obseg dela za zaposlene v službi za promet, ker morajo biti ves čas v

komunikaciji tudi z zunanjimi prevozniki, saj je za pripravo povpraševanja potrebno

zagotoviti pravočasen prenos informacij,

• potrebna je nenehna kalkulacija in ugotavljanje, ali je stroškovno učinkovitejši

prevoz z lastnim voznim parkom ali zunanjim izvajalcem,

• pomembno je preverjanje kakovosti prevozov notranjih/zunanjih izvajalcev.

Mogoče bi bilo za podjetje smotrno prevzeti vse prevoze z lastnim voznim parkom ali

pa jih predati zunanjim izvajalcem. Vendar si pri tem postavljamo vprašanje, kaj je

najboljše za podjetje z vidika stroškovne učinkovitosti ter z vidika kakovosti opravljenih

storitev prevozov. Na to vprašanje bomo skušali odgovoriti skozi analizo in prikazati

možne rešitve.

Za primer vzemimo izmišljeni prevoz od podjetja Perutnina Ptuj d.d. do končnega

kupca nekje v Evropi.



Slika 15: Primeri prevozov

• Primer 1: Blago peljemo z lastnim vozilom in ga razložimo nekje v Evropi in se

vračamo nazaj v podjetje brez povratnega tovora na vozilu. V tem primeru vozilo

dela »prazne« kilometre, ki podjetju povzročajo neželene stroške.

Primer 2: Če na mestu oddaje blaga ali kjerkoli po poti prevzamemo npr. prazno

transportno embalažo ali drugo blago, »praznih« kilometrov ni več in za podjetje ni

nepotrebnih stroškov.

Perutnina Ptuj vedno najame zunanje izvajalce v primeru, če se iz tujine tovornjak

vrača brez blaga (torej prazen tovornjak). Z lastnim voznim parkom podjetje ne dela

praznih kilometrov.

• Blago peljemo z zunanjim izvajalcem storitev prevoza. Če zunanji izvajalec pelje

blago v obe smeri, stane podjetje več, kot če bi prevoz opravili z lastnim voznim

parkom. Če se vozilo vrača brez prazne embalaže, podjetje plača prevozne stroške

samo do namembnega kraja oziroma do končnega kupca. Zunanji izvajalci si v teh

primerih večinoma poiščejo še kakšno drugo podjetje, za katerega prepeljejo blago



iz tujine nazaj v Slovenijo in se tako izognejo »praznim« kilometrom in si pokrijejo

prevozne stroške.

Za vrsto prevoza se odločimo glede na vse omenjene dejavnike. Če se pelje od točke A

do točke B samo blago (primer 1) in se po poti nazaj dodaten tovor ne prevzema, se

prometna služba Perutnine Ptuj v večini primerov odloči za zunanje izvajanje storitve

prevoza. Če pa zaposleni v Službi za promet uspejo poiskati povraten tovor, se odločijo

za prevoz z lastnim voznim parkom (primer 2). Na ta način skuša podjetje optimizirati

prevozne stroške, saj ni tako imenovanih »praznih kilometrov«.

V spodnjem prikazu smo navedli probleme v logistiki podjetja Perutnina Ptuj ter jih v

nadaljevanju tudi podrobneje opisali.

Slika 16: Problemi v organizaciji prevozov podjetja Perutnina Ptuj

Stroški: Glede na razsežnost lastnega voznega parka so temu primerno visoki stroški

vzdrževanja ter goriva. Včasih dodatne stroške povzroča tudi neizkoriščenost tovornega



prostora vozil, saj kupci naročajo količine blaga, ki niso v skladu s transportnimi

možnostmi. Pri prevozih na daljše relacije (prevoz blaga v tujino) večkrat ni možno

najti tovrstnih povratnih tovorov in so težava tako imenovani »prazni« kilometri.

Naloga zaposlenih v Službi za promet je, da naročila kupcev čim bolj optimalno

kombinirajo in tako vplivajo na stroškovno učinkovitost prevozov.

Komunikacija: Zunanji izvajalci v podjetju Perutnina Ptuj prevažajo predvsem meso in

mesne izdelke. To je blago, ki ima v zvezi s skladiščenjem in transportom specifične

zahteve, predvsem v zvezi z zagotavljanjem zahtevane temperature, veterinarsko-

sanitarnega reda in natančnim časovnim okvirjem za prevzem in dostavo blaga.

Običajno je zahtevana temperatura globoko zamrznjenega blaga maksimalno –18

stopinj C in temperatura svežega blaga –2 do +4 stopinje C. Za logistiko je izziv, kako o

vseh teh zahtevah v zadostni meri komunicirati z vozniki tovornih vozil. Podjetje je v

zvezi s tem izdalo obsežna navodila za delo, ki bi jih morali upoštevati vsi prevozniki

(lastni vozni park in zunanje izvajanje). Vsako nespoštovanje teh pravil lahko privede

do večje materialne škode. Vsako odstopanje, do katerega lahko pride zaradi različnih

vzrokov (stojnine, okvara vozila ali hladilnega agregata …), so vozniki dolžni

nemudoma sporočiti zaposlenim v Službi za promet, ki je dolžna takoj odreagirati in

vozniku pomagati pri rešitvi problema. Tudi objektivne težave med transportom lahko

privedejo do poslabšanja kakovosti blaga, kar je lahko tudi razlog za zavrnitev oziroma

reklamacijo kupca.

Vozila: Ker ima podjetje v lastnem voznem parku tudi starejša vozila, to vpliva na

povečanje stroškov korektivnega vzdrževanja, saj se starejša vozila pogosteje kvarijo.

Organiziranost: Vprašanje organiziranosti in komunikacije pri nakladanju in

razkladanju; Služba za promet sprejema naročila za prevoze blaga od naročniške službe,

ki je v neposredni komunikaciji s kupcem. Nato se odločijo za optimalno rešitev

prevoza glede na vrsto, količino blaga ter relacijo prevoza. Na osnovi odločitve izdajo

naročilo za prevoz prevozniku (lastni vozni park ali zunanji izvajalec) in hkrati o

predvidenem času nakladanja blaga obvestijo skladišče. Služba za promet je odgovorna

za korektno planiranje in pravočasno postavitev vozila na kraj nakladanja, da bo dostava



do kupca pravočasna. Naročanje obvladujejo z informacijskim sistemom SAP. Sistem je

zelo kakovosten, vendar obsežen in kompliciran. Že najmanjša napaka lahko privede do

resnejših težav pri naročilu in izvedbi prevoza blaga.

Otežen nadzor nad kakovostjo storitev prevoza; Vozniki so odgovorni za tehnično

brezhibnost vozil in pripravo vozila za nakladanje blaga (npr.: pravočasno ohlajanje

tovornega prostora). Služba prometa je zadolžena za nadzor nad tehnično brezhibnostjo

vozil pred nakladanjem blaga. Nadzor opravljajo občasno oz. po potrebi. Del

odgovornosti za nadzor imajo tudi skladiščniki v odpremnih skladiščih, ki so dolžni

preveriti, ali je vozilo, ki ga bodo naložili, očiščeno in primerno ohlajeno.



3 PREDLOGI IZBOLJŠAV

V nadaljevanje predstavljamo nekaj predlogov za probleme, ki smo jih izpostavili v

kritični analizi, in sicer za:

• Vozila:

o Predlog rešitve: Odprodaja starejših tovornih vozil.

Ker so v lastnem voznem parku tudi starejša vozila, bi jih lahko podjetje začelo

odprodajati in se odločilo za nakup novih. S tem bi na daljši rok privarčevalo na

stroških korektivnega vzdrževanja in popravil, saj so problem podjetja visoki

vzdrževalni stroški ter stroški popravil vozil, ker se starejša vozila po navadi več

kvarijo kot novejša. Na letni ravni podjetje za korektivno in preventivno

vzdrževanje vozil porabi 312.000€, kar je poleg goriva najvišji strošek logistike

v podjetju. Podjetje bi se lahko osredotočilo na ta problem in poiskalo rešitev, s

katero bi lahko odprodali del vozil. Pri tem bi moralo podjetje biti pripravljeno

na večji finančni vložek za nakup novih vozil. Izboljšava pri zniževanju stroškov

pa vseeno ne bo vidna čez noč, vsaj ne na finančnem področju. Za dokaz, da ta

rešitev deluje, mora biti podjetje pripravljeno počakati nekaj časa, da bo

razvidno, da se stroški vzdrževanja ter popravil zmanjšujejo. Zmanjševati se

bodo pričeli tudi stroški goriva, saj so novejša vozila bolj varčna z gorivom.

Za analizo stroškov odprodaje in nakup nove opreme smo raziskali spletne

prodajalce tovornih vozil. Na spletni strani podjetja Autoline smo raziskali,

koliko bi podjetje pridobilo z odprodajo tovornega vozila »hladilnika« Mercedes

Benz, letnik 2001. Takšno vozilo trenutno prodajalec iz Nemčije prodaja za

18.900 € ("Prodaja tovornjak hladilnik" [Autoline d.o.o.], b.d.). V spodnjih dveh

tabelah smo prikazali dva stroškovna izračuna odprodaje in nakupa tovornih

vozil. V tabeli 4 smo prikazali stroške podjetja z nakupom novega tovornega

vozila, v tabeli 5 pa stroške podjetja z nakupom malo rabljenega vozila.



Tabela 4: Nakup novega tovornega vozila

Stroški podjetja:

Prodaja tovornega vozila 18.900 €

Nakup novega tovornega vozila od 100.000 do 120.000 €

od 81.100 do 101.100 €

Nakup novega tovornega vozila »hladilnik« Mercedes Benz na trgu trenutno

stane od 100.000 do 120.000 €. Tako bi nakup novega tovornega vozila podjetje

stal od 81.100 do 101.100 €.

Tabela 5: Nakup malo rabljenega tovornega vozila

Stroški podjetja:

Prodaja tovornega vozila 18.900 €

Nakup malo rabljenega tovornega vozila od 80.000 do 100.000 €

od 61.100 do 81.100 €

Malo rabljeno tovorno vozilo »hladilnik« Mercedes Benz na trgu trenutno stane

od 80.000 € do 100.000 €. Iz navedenega lahko sklepamo, da bi za nakup malo

rabljenega tovornega vozila podjetje potrebovalo finančna sredstva v višini od

80.000 do 100.000€.

Za nakup malo rabljenega tovornega vozila bi podjetje potrebovalo manj

finančnih sredstev. S tem bi podjetje prihranilo pri stroških vzdrževanja,

zmanjšalo porabo goriva in seveda prispevalo k omejevanju škodljivih emisij in

zmanjšalo onesnaževanje. Ocenjujemo, da bi nakup malo rabljenega vozila (na

primer 1–2 leti) za podjetje pomenil manjši strošek pri nakupu, vendar bi hkrati



pomenil posodobitev voznega parka. Zaradi splošne ekonomske situacije so

takšna tovorna vozila na trgu trenutno na razpolago.

• Komunikacija:

o Predlog rešitve: Uporaba povezanega informacijskega sistema med zaposlenimi

v Službi za promet ter zunanjimi izvajalci.

Podjetje ter zunanji izvajalci morajo biti v nenehnem stiku, obe strani morata biti

tudi dobro obveščeni o zahtevah za prevoze in stanju le-tega (kje se blago nahaja

ter koliko časa še potrebuje do končnega potrošnika). Zunanji izvajalec

potrebuje določene informacije o prevozih v podjetju, če želi uspešno izvajati

del teh prevozov. Prikrivanje oziroma pomanjkanje informacij lahko prinese

časovne zamike ter nepotrebne prevozne probleme za podjetje.

Komunikacijo med podjetjem in zunanjimi izvajalci bi lahko olajšali z uporabo

povezanega informacijskega sistema (RIP). Tako bi zaposleni v Službi za

promet in zunanji izvajalci pridobili na času in bi ga manj izgubili za telefonsko

oziroma elektronsko komunikacijo. Prednost za zaposlene v službi prometa

podjetja bi bila, da bi ob vnosu potrebe v sistem bil ta takoj viden tudi zunanjim

izvajalcem. Ti bi lahko v najkrajšem možnem času pripravili ponudbo za

predvideni prevoz. V primeru, da bi bil določen zunanji izvajalec izbran za

prevoznika, bi v trenutku, ko bi zaposleni v Službi prometa vnesel vse podatke v

zvezi s prevozom (čas, lokacija prevzema, teža ter lokacija kupčevega

skladišča), te podatke tudi videl in uporabil. Na ta način bi podjetje privarčevalo

predvsem pri času, ki je potreben za komunikacijo med Službo prometa in

zunanjimi izvajalci. Osnovna aktivnost informacijskega sistema je zbiranje,

shranjevanje, obdelava ter posredovanje rezultatov končnim uporabnikom.

Eden izmed takšnih informacijskih sistemov, ki bi lahko posodobil

komunikacijo med zaposlenimi v podjetju ter zunanjimi izvajalci, je program

SysAid izraelskega podjetja Ilient ("SysAid Product" [SysAid], b.d.). Uporablja

ga že več kot 30.000 večjih in manjših podjetij po svetu. Možno ga je uporabljati

v vseh sektorjih, v vseh velikostih, lahko ga prilagodiš željam in potrebam



vsakega posameznega oddelka v podjetju. Program SysAid bi lahko prilagodili

željam in zahtevam Službe za promet na način, da bi vanj vnašali samo podatke,

ki so potrebni za vsak prevoz, ne pa vnašanje neuporabnih informacij, ki so nam

samo v časovno obremenitev. SysAid nam omogoča prikaz podrobnosti o vsaki

zahtevi, hkrati pa nam omogoča tudi oddaljeno kontrolo nad njimi. Za

vzpostavitev programske opreme SysAid je potrebno pripraviti strežnik, na

katerega bodo dostopali vsi končni uporabniki prek spleta, zato je potreben

spletni brskalnik (Microsoft Internet, Mozila Firefox …) ter SysAid agent, ki ga

končni uporabnik potrebuje, da se poveže na strežnik. Glavne lastnosti programa

SysAid:

- nezahtevna strojna oprema (zato za podjetje ter za zunanje izvajalce ne bi

bilo potrebno posodabljati oziroma nakupovati nove strojne računalniške

opreme);

- enostaven uporabniški vmesnik za končnega uporabnika (zunanji izvajalci

nimajo stroškov s posodabljanjem računalniške opreme);

- popolna revizijska sled informacij (popoln nadzor nad potjo informacij od

zaposlenih v Službi za promet podjetja do zunanjih izvajalcev);

- integriran vmesnik za elektronsko pošto (v program je vključena elektronska

pošta, tako da ni potrebna posodobitev oziroma prilagoditev le-te);

- izboljšanje kvalitete pretoka informacij in znižanje odzivnega časa;

- znižanje časa zastojev (čakanje na informacije).

Pozitivna lastnost programa SysAid je tudi, da lahko uporabniki sami dostopajo

do potrebnih informacij ali informacije in vprašanja posredujejo, sodelujejo pri

iskanju odgovorov na vprašanja in se povezujejo tudi z drugimi uporabniki ter

na ta način ustvarjajo bazo znanja ter aktivno sodelujejo pri razvoju projektov

("SysAid Product" [SysAid], b.d.).

o Predlog rešitve: Neprestana komunikacija med zaposlenimi v Službi prometa in

lastnimi vozniki.

Med zaposlenimi v Službi prometa in vozniki je potrebna dobra komunikacija.

Vozniki so dolžni nemudoma informirati Službo za promet o stanju na vozilu

(okvara, poškodba), stanju o prevozu ter o svojem stanju v primeru bolezni.



Naloga Službe za promet je nastali problem kar se da hitro rešiti, saj imajo

izkušnje in v takih primerih vedo, kaj je potrebno narediti, da se nepotrebni

stroški ne začnejo nabirati. Tako zagotovijo, da blago v skladiščih ne čaka na

naklad.

• Stroški:

o Predlog rešitve: Uporaba aditivov za zmanjševanje porabe goriva.

Zaposleni v službi prometa ter osebje v skladišču morajo vedno preverjati, da so

vozila v celoti izkoriščena, da se ne vozijo s praznim prostorom v hladilniških

prostorih. Zaposleni v službi prometa morajo tudi preverjati, če se vozniki vozijo

po najkrajših in časovno najboljših poteh. Če je vozilo na poti v tujino in je

razvidno iz delovnega naloga, da ima na poti nazaj na podjetje »prazne«

kilometre, rajši izberimo možnost zunanjega izvajanja, ker so na ta način naši

stroški manjši. Prevoze po Sloveniji podjetje raje izvaja z lastnim prevozom, saj

lažje nadzira celotno izkoriščenost vozil. Vsa vozila v voznem parku podjetja so

tudi opremljena z GPS sistemi, tako da lahko zaposleni v Službi prometa ob

vsakem času preverijo, kje se vozila nahajajo in ali vozijo po predpisani poti.

Tako so prevozi v celoti nadzirani in si vozniki ne morejo privoščiti zaostankov

oziroma nepojasnjenih časovnih zamikov. Stroške goriva bi lahko podjetje

zmanjšalo tudi s posodobitvijo voznega parka, saj so novejša vozila varčnejša z

gorivom kot starejša.

Podjetje Perutnina Ptuj pa lahko poskusi zmanjšati stroške goriva tudi z raznimi

aditivi, ki se dodajajo gorivom in tako zmanjšujejo porabo goriva in

preprečujejo poškodbe motorja vozila. Eden takšnih produktov na našem trgu je

Xtreme Fuel Treatment ameriškega proizvajalca Synatek Global ("Xtreme Fuel

Treatment" [Synatec Global], b.d.).

Proizvod Xtreme Fuel Treatment je aditiv, ki se dodaja pri vsakem polnjenju

rezervoarja gorivu. Proizvod bi naj zmanjšal porabo goriva, povečal moč

motorja, podaljšal življenjsko dobo motorja ter zmanjšal izpuste emisij motorja.

Extreme Fuel Treatment bi naj deloval kot »izgorevalni modifikator« in



»katalizator«, ki znižuje temperaturo izgorevanja goriva. Posledično se s tem

ustvarja daljše izgorevanje, kar omogoča motorju, da porabi vse gorivo ali vsaj

večino. Boljše izgorevanje potem privede tudi do manjše obrabe motorja vozila

in njegovih delov, kar lahko privede tudi do zmanjšanja korektivnih popravil na

vozilu. Zmanjšajo se tudi izpusti škodljivih snovi, ki jih proizvajajo vozila, saj

produkt izboljša proces izgorevanja. Ker pa ima produkt Xtreme Fuel Treatment

veliko različnih sestavin v svoji sestavi, lahko z njim pripomoremo tudi k

izboljšavi drugih problemov v motorjih vozil. Produkt bi naj imel v svoji sestavi

detergent, ki skrbi za čistočo motorja in za to, da se v črpalki za gorivo in

vbrizgalnikih ne nalagajo škodljive usedline. V svoji sestavi ima tudi mazilo, ki

zmanjšuje trenje in podaljšuje življenjsko dobo motornih delov. Produkt vsebuje

tudi zaviralce rje in korozije, ki se nabira v rezervoarjih za gorivo ter

antikondenz, ki pomaga ločiti vodo iz goriva. Voda pa je lahko zelo škodljiva za

motor ("Xtreme Fuel Treatment" [Synatec Global], b.d.).

o Predlog rešitve: Optimiziranje prevozov za preprečevanje »praznih« kilometrov

ter slabe izkoriščenosti skladiščnih prostorov na vozilih.

Zaposleni v Službi za promet so dolžni poskrbeti, da so vozila natovorjena do

maksimalne teže in zmogljivosti vozila. Če vozilo ni natovorjeno do polne

izkoriščenosti, to pomeni dodatne stroške, ki pa jih želi podjetje zmanjševati.

Zaposleni v Službi za promet morajo poskrbeti tudi za dober pretok informacij

med naročniško službo, Službo za promet, vozniki in skladišči. Le tako bodo

lahko vozila polno natovorjena, s tem pa bodo optimizirani tudi stroški.

Zaposleni v Službi prometa podjetja morajo tudi čim bolj združevati prevoze v

iste smeri ter nadzorovati, da se na tovornem delu ne pojavi neizkoriščen

prostor, ki bi ga lahko izkoristili in s tem vozilo natovorili do polne zmogljivosti.

Na povratnih prevozih bi naj Služba za promet morda tudi v sodelovanju z

zunanjimi izvajalci poskrbela za povratne tovore. S tem bi lahko podjetje

onemogočilo »prazne« kilometre in na ta način privarčevalo.

Primer: Vozilo, ki pelje perutninske končne izdelke v Ljubljano, lahko na poti

nazaj v podjetje prevzema še prazno embalažo. Tudi če pri tem naredi nekaj



dodatnih kilometrov, podjetje privarčuje, saj ni potrebno pošiljati drugega vozila

po prazno embalažo. Če imamo načrtovan samo prevoz blaga v tujino in ni nazaj

načrtovanega nobenega prevzema embalaže, obvezno vključimo zunanje

izvajanje, saj se s tem izognemo "praznim" kilometrom lastnega vozila in

privarčujemo pri stroških prevoza. Praksa podjetja je, da če peljejo blago v

tujino samo v eno smer, kar pomeni, da se vozilo vrača nazaj prazno, vključijo

zunanje izvajalce. Če pa je vozilo zapolnjeno v obe smeri, Služba za promet

optimizira najugodnejšo možnost prevoza (lastni vozni park ali zunanje

izvajanje). V večini primerov se izkaže, da je v tem primeru najbolj primerno

lastno vozilo, saj so stroški najnižji.

o Predlog rešitve: Odprodaja starejših vozil ter povečanje zunanjega izvajanja

prevozov za zniževanje stroškov vzdrževanja.

Najboljša rešitev, da podjetje zmanjša visoke stroške vzdrževanja je, da odproda

del starejših vozil in obnovi vozni park. Na dolgi rok to prinese nižje stroške

vzdrževanja. Starejše je vozilo, večje stroške vzdrževanja prinaša. Podjetje mora

tudi paziti, da vozniki zaradi nepremišljenosti ne uničujejo vozil. Primer

nepremišljenosti voznika: voznik z vozilom pelje prehitro preko lukenj na

cestišču. S tem lahko poškoduje spodnji del vozila ter podjetju naredi velike

nepotrebne stroške. Podjetje bi v primerih, ko je dokazano, da je voznik kriv za

poškodbo na vozilu, stroške popravila vozila pripisalo vozniku. S tem bi se

njihova pozornost povečala. Stroške vzdrževanja lastnega voznega parka lahko

zmanjšamo tudi s povečanjem zunanjega izvajanja prevozov, saj s tem stroške

vzdrževanja vozil prenesemo na zunanjega izvajalca. Pridobljena sredstva, ki jih

podjetje pridobi iz naslova zmanjšanja stroškov vzdrževanja lastnega voznega

parka, lahko podjetje usmeri v nakup novih tovornih vozil.

• Organizacija preverjanja kakovosti zunanjih izvajalcev

o Predlog rešitve: Nenehno preverjanje kakovosti zunanjih izvajalcev.

Podjetje bi moralo zunanje izvajalce s slabo kakovostjo izvajanja prevoza že v

osnovi izločiti iz liste odobrenih izvajalcev za izvajanje prevozov, poenotiti

standarde kakovosti ter jih redno ter tudi nenapovedano preverjati pri zunanjih



izvajalcih. Možno slabo izvajanje prevozov meče slabo luč na podjetje, s tem pa

podjetje izgublja na svojem imenu in imidžu. Ker v podjetju večinoma prevažajo

meso in mesne izdelke, morajo zunanji izvajalci imeti na svojih vozilih ustrezne

hladilne sisteme. V primeru, da hladilni sistemi zatajijo in se meso odtaja in ni

več primerno za uporabo oziroma prodajo, bo kupec blago, ki ni v skladu s

predpisi zavrnil oziroma reklamiral. To pa podjetju prinese velike stroške ter

povzroči nezaupanje kupca. Še večji problem je, če je neskladno blago (v

neskladju s predpisi oziroma temperaturami) zavrnjeno nekje na oddaljeni

lokaciji (na primer v Angliji), saj to prinese podjetju velike stroške, poleg

nezaupanja kupca tudi povratni prevoz blaga nazaj v Slovenijo, izgubo pri

dobičku in velik časovni zaostanek. Podjetje se mora zavedati, da je kakovost

prevozov niz elementov, ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. Potrebno

je paziti na: varnost, množičnost, hitrost, rednost, pogostost, točnost, dostopnost

in udobnost.

Cilj Službe za promet naj bo optimiziran, kakovosten ter pravočasen prevoz blaga do

kupcev, saj se bodo le na tak način zadovoljni kupci vračali in prispevali k dobremu

rezultatu podjetja.



ZAKLJUČEK

Načrti podjetja Perutnine Ptuj d.d. so postati najpomembnejši proizvajalec

perutninskega mesa in perutninskih izdelkov v srednji in jugovzhodni Evrope, zato se

bo posledično povečal obseg prevozov blaga.

Perutnina Ptuj d.d. ima trenutno urejeno kombinirano logistiko: en del prevozov

izvajajo sami, za drugi del imajo zunanje izvajalce. Zunanji izvajalci so velika

logistična podjetja in tudi posamezniki, ki so z namenom, da bodo prevažali blago

Perutnine Ptuj d.d., registrirali svoj s.p. V preteklosti je imelo podjetje lastno logistiko,

vendar so se zaradi racionalizacije odločili za zunanje izvajanje nekaterih področij

prevozov. Prednost je zmanjšanje stroškov, zmanjšanje števila zaposlenih, zmanjšanje

voznega parka.

Ker gre v večini prevozov Perutnine Ptuj d.d. za občutljivo blago (jajca, enodnevni

piščanci, vzrejeni piščanci, krma, zmrznjeno blago), morajo biti pri iskanju zunanjega

ponudnika še posebej previdni pri zagotavljanju kakovosti prevoza ter voznega parka

zunanjega izvajalca. Ni pomembna samo cena storitve, temveč v veliki meri kakovost

opravljene storitve.

Podjetje Perutnina Ptuj d.d. je trenutno zadovoljno s kombinirano organizacijo logistike

in prevoza blaga. Če bi se podjetje odločilo, da bi spet v celoti prevzelo celotno

logistiko, bi to pomenilo velike stroške podjetja:

• stroški zaradi novih vozil voznega parka,

• stroški zaradi povečanja kadra,

• stroški zaradi povečanja servisiranja ter popravljanja novih vozil.

Po drugi strani pa podjetje trenutno ne razmišlja o opustitvi lastnega voznega parka in

posledično o prepustitvi celotnega izvajanja storitev prevoza z zunanjim izvajalcem.

Podjetje ima lastni vozni park, zadostno število voznikov, za potrebe logistike pa imajo

na razpolago dovolj prostora. Kakovost prevozov zunanjih izvajalcev je lahko manjša



kot z lastnimi prevozi. Podjetje ne more vseh prevozov predati zunanjim izvajalcem, saj

imajo specifične potrebe (GP, DSP, jajca, krma … ). Ponudnikov za takšne prevoze na

slovenskem trgu pa je malo oziroma jih sploh ni. Podjetje bi lahko postalo odvisno od

zunanjih izvajalcev in ne bi moglo biti več dovolj fleksibilno ter hitro odzivno.

Opustitev lastnega voznega parka v podjetju Perutnina Ptuj d.d. tako v tem trenutku ne

pride v poštev. V namen, da bi ugotovili cilje vodilnega kadra v podjetju Perutnina Ptuj

d.d. o logistiki in outsourcingu, smo pripravili kratek vprašalnik. V prilogi 4 so

predstavljeni njihovi odgovori. Vsi vprašani (direktor PC Logistike, vodja PC Logistike

ter zaposleni v Službi prometa PC Logistike) menijo, da je trenutna razporeditev

prevozov (lastni vozni park s pomočjo outsourcinga) najučinkovitejša, najugodnejša ter

časovno najboljša rešitev. Prevozov ne bi mogli opravljati zgolj z lastnim voznim

parkom, ker nimajo dovolj vozil ter kadra. Vseh prevozov ne morejo oddati v zunanje

izvajanje, ker ima podjetje Perutnina Ptuj zelo specifične prevoze (prevoz krmil,

piščancev, jajc, dan starih piščancev…), za katere je na področju Slovenije zelo malo ali

pa ni ponudnikov. Povezava s samo enim ponudnikom pa ne bi bila smotrna, saj bi tako

monopolni ponudnik lahko sodelovanje izkoriščal.

Prav zato smo prišli do ugotovitve, da v podjetju Perutnina Ptuj d.d. ni vprašanje lastni

vozni park ali zunanje izvajanje (ali eno ali drugo), saj lastnega voznega parka ni

mogoče opustiti. Najugodnejša rešitev je, da se pri določenih prevozih najamejo zunanji

izvajalci. Da bi rešili probleme v logistiki podjetja, se je najboljše osredotočiti na

dejansko stanje in ga z rešitvami nekoliko dodelati. Problem v podjetju bi lahko

povzročile težave pri organizaciji logistike, nepotrebni dodatni stroški zaradi

vzdrževanja starejših vozil, optimiranje prevozov ipd.

Predlagali smo nekaj rešitev, kako bi lahko še izboljšali logistiko v podjetju Perutnina

Ptuj d.d. V tabeli učinkov smo zapisali potencialne probleme oziroma izzive, s katerimi

se ukvarja logistika podjetja Perutnine Ptuj d.d. ter predlagane rešitve.



Tabela 6: Tabela učinkov

Problem: Predlagana rešitev: Učinki:

Starejši vozni park Posodobitev voznega parka Manjši stroški pri

vzdrževanju in popravilih,

večja kakovost prevozov

Neskladnost med naročili

kupcev in kapaciteto vozil,

veliki stroški goriva

Vozila naložiti do

maksimalne kapacitete,

čim manj »praznih«

kilometrov

Manjši stroški prevozov,

(namesto dveh prevozov je

eden dovolj), manjši stroški

goriva

Specialne zahteve za

prevoze (hlajenje, žive

živali …)

Posodobitev voznega parka

oziroma najem zunanjih

izvajalcev

Kakovost prevozov

zagotovljena, podjetje

obdrži dobro ime

Zahtevna komunikacija Poenoten računalniški

informacijski sistem

Manj odstopanj, večja

časovna učinkovitost

Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve problema

Menimo, da bi ob upoštevanju vsaj dela predlaganih rešitev, podjetje na daljši rok

privarčevalo pri stroških. Predlogi, ki so vezani na pretok informacij zaposlenih v

Službi prometa (zunanji izvajalec), zaposleni v Službi prometa (skladišče) ter zaposleni

v Službi prometa (voznik), so zelo pomembni, ker mora biti pretok informacij natančen

ter hiter, saj že najmanjše časovno odstopanje lahko privede do nepotrebnih stroškov.

Tudi izboljšave na področju vzdrževanja vozil, to pomeni posodobitev voznega parka,

bi podjetju prinesle pozitivne rezultate.



Pogoji za uvedbo rešitve

Da bi podjetje lahko uvedlo nekatere izmed predlaganih rešitev, bi moralo biti

pripravljeno na večje finančne vložke (posodobilo bi vozni park, kupiti bi moralo nekaj

novih vozil, kar je velik finančni zalogaj za vsako podjetje). Čez nekaj časa bi se jim

vendarle stroški vzdrževanja in popravil zmanjšali, saj se (vsaj teoretično) novi vozni

park ne kvari tako pogosto kot starejši.

Pogoj za uvedbo rešitve je tudi izboljšanje informacijskih povezav z zunanjimi izvajalci

prevozov oziroma vzpostavitev povezave med informacijskimi sistemi med podjetjem

ter potencialnimi zunanjimi izvajalci. Takšna vzpostavitev z zunanjimi izvajalci je

možna, ocenjujemo jo z relativno majhnimi vložki.

Možnosti nadaljnjega razvoja

Podjetje bi s posodobitvijo voznega parka, informacijskega sistema ter najcenejšimi

prevoznimi možnostmi lahko sčasoma v celoti prevzelo svoje prevoze zgolj z lastnim

voznim parkom in bi lahko v celoti opustilo zunanje izvajanje. Na ta način bi vsi

prevozi bili enako kvalitetni ter ažurni. V primeru odločitve podjetja, da ne bo vlagalo v

lastni vozni park, bi lahko poiskali ustrezne zunanje izvajalce in jim sčasoma prepustili

izvajanje prevozov v celoti.



LITERATURA IN VIRI

Družbe v skupini [Perutnina Ptuj d.d.] (b.d.). Najdeno 20. novembra 2011 na spletnem

naslovu www.perutnina.com/druzbe_v_skupini

Gibanje cen goriv [Petrol d.d.], (2013, 6. avgust). Najdeno 6. avgusta 2013 na spletnem

naslovufhttp://www.petrol.si/na-poti/za-vozilo/goriva-q-max/gibanje-cen-goriv

Kavčič, K. (2009). Sodelovanje med organizacijami. Koper: Fakulteta za management.

Kavčič, K. & Bartoncelj, A. (2009). Management zunanjega izvajanja dejavnosti.

Koper: Fakulteta za management.

Kdo je skupina Perutnina Ptuj [Perutnina Ptuj d.d. (b.d.). Najdeno 20. novembra 2011

na spletnem naslovu www.perutnina.com/izkaznica

Knez, M. (2008). Poslovanje logističnih podjetij skozi vprašanja in odgovore. Celje:

Fakulteta za logistiko.

Logistika. (b.d.) V Wikipedija Prosta enciklopedija. Najdeno 6. februarja 2012 na

spletnem naslovu http://sl.wikipedia.org/wiki/Logistika

Morozov, S. (2004). Prednosti in slabosti outsourcinga v transportu pri nas.

Gospodarski vestnik.

Multimedija [Perutnina Ptuj d.d.] (b.d.). Najdeno 20. novembra 2011 na spletnem

naslovu www.perutnina.com/multimedija

Ogorelc, A. (2004). Mednarodni transport in logistika. Univerza v Mariboru:

Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Perutnina Ptuj d.d. (b.d.). Organizacija podjetja Perutnina Ptuj d.d. (interno gradivo)

Ptuj: Perutnina Ptuj d.d.

Poslovna izkaznica [Perutnina Ptuj d.d.] (b.d.). Najdeno 20. novembra 2011 na

spletnem naslovu www.perutnina.com/izkaznica

Pravilnik o pogojih in načinu prevoza živali. Uradni list RS št. 86/2000..Najdeno 6.

avgusta 2013 na spletnem naslovu http://www.uradni-list.si/1/content?id=27476

Prodaja tovornjak hladilnik [Autoline d.o.o.], (b.d.). Najdeno 21. avgusta 2013 na

jspletnem naslovu http://autoline.si/sf/tovornjak-hladilnik-MERCEDES-BENZ-

2543-Actros-6x2-Thermoking-7-1mtr-Hebebuhne--13032620134961752400.html



Rosi, B. & Sternad, M. (2009). Osnove prometnih sistemov. (e-gradivo). Celje:

Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru.

Sporočila za javnosti [Perutnina Ptuj d.d.] (b.d.). Najdeno 20. novembra 2011 na

spletnem naslovu www.perutnina.com/sporočila

Statistični urad RS. (b.d.). Povprečne mesečne plače, Slovenija, februar 2013 - začasni

podatki. Najdeno 6. avgusta 2013 na spletnem naslovu

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5428

SysAid Product [SydAid], (b.d.). Najdeno 21. avgusta 2013 na spletnem naslovu

http://www.sysaid.com/product/sysaid

Tarbuk, J. (2000, 3. avgust). Zgodovina Perutnine Ptuj d.d.. Perutninar, str. 12 in 13.

Xtreme Fuel Treatment [Synatec Global Inc.], (b.d.). Najdeno 21. avgusta 2013 na jajca

spletnem naslovu http://www.syntekglobal.com/products.html

http://www.sysaid.com/product/sysaid

PRILOGE

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Izjava o prevozu živali .............................................................................................. 1

Priloga 2: Izjava o prevozu ........................................................................................................ 2

Priloga 3: Zapisnik o lovljenju piščancev za zakol .................................................................... 3

Priloga 4: Kratek vprašalnik ...................................................................................................... 4

1

Priloga 1: Izjava o prevozu živali

2

Priloga 2: Izjava o prevozu

3

Priloga 3: Zapisnik o lovljenju piščancev za zakol

4

Priloga 4: Kratek vprašalnik

Za potrebe diplomskega dela je bil sestavljen tudi kratek vprašalnik o lastnem voznem

parku in zunanjem izvajanju prevozov v podjetju Perutnina Ptuj d.d. (vprašalnik v

prilogi). Vprašalnik je bil pripravljen za tri osebe v podjetju Perutnine Ptuj d.d. na

področju logistike. To so direktor PC Logistike mag. Viktor Butolen, vodja PC

Logistike Rajko Jaklin ter zaposlen v Službi prometa Bojan Vuglar. V nadaljevanju

bodo predstavljeni njihovi odgovori.

Vprašanje 1: Kaj menite po dozdajšnjih izkušnjah: ali je boljše najeti zunanjega

izvajalca ali aktivirati lastni vozni park za prevoze?

Direktor PC Logistike mag. Viktor Butolen odgovarja, da je glede na različne in

zahtevne vrste transporta, ki jih opravljajo v PP, najbolj primerna odločitev lastni vozni

park v kombinaciji z zunanjimi prevozniki, ker v PP izvajajo vrste prevozov, ki so

specifični (prevoz jajc, DSP, GP, prevoz krmil … ). Ti prevozi zahtevajo tako specialna

vozila kot tudi specialna znanja voznikov. Za outsourcing se je lažje odločiti tam, kjer

na trgu obstaja več ponudnikov. Na ta način je zagotovljena kvaliteta in konkurenca. Na

trgu specialnih prevozov, ki jih PP potrebuje, ni ne ponudbe in ne konkurence. Ni se

modro vezati na edinega ponudnika na trgu, saj na ta način lahko PP postane od njega

odvisen, pojavi pa se lahko tudi določeno izsiljevanje pri izvajanju storitev in pri ceni.

Lastna vozila je smiselno uporabljati tam, kjer so polno zasedena, kot je na primer v

podjetje PP na področju teh posebnih prevozov. Lažje je na področju prevoza mesa in

izdelkov. Tukaj je na trgu več kvalitetnih ponudnikov. Na tem področju ima PP manjše

števila lastnih vozil, za katera imajo kritično maso blaga in so vozila vedno polno

zasedena. Za dodatne in občasno povečane količine se najemajo zunanji prevozniki.

Vodja PC Logistike Rajko Jaklin meni, da je odvisno iz katerega zornega kota gledaš:

ali iz vidika stroškov ali kakovosti storitev. Z vidika stroškov so boljša odločitev

zunanji prevozniki (brez zaposlenih, fiksna cena …). Z lastnim voznim parkom je večja

kakovost storitve in fleksibilnost.

Zaposlen v Službi prometa Bojan Vuglar trdi, da je bolje uporabljati lastni vozni park

kot najemati zunanjega izvajalca, saj je to ceneje za podjetje. Drugo pa je povratna

vožnja, ki jo pripelješ nazaj. S tem je vozilo v obe smeri polno zasedeno in izkoriščeno.

5

Vprašanje 2: Po kakšnih kriterijih izberete zunanjega izvajalca?

Direktor PC Logistike mag. Viktor Butolen odgovarja, da zunanjega izvajalca izberejo

na podlagi dveh kriterijev, in sicer na podlagi kvalitete (upoštevanje vseh predpisanih

parametrov: odzivnost, točnost, zanesljivost, veterinarsko sanitarni red …) ter cene

(primerljivost z lastnimi stroški in ostalimi ponudniki na trgu).

Vodja PC Logistike, univ. dipl. ing. prometa Rajko Jaklin, trdi, da so kriteriji za izbiro

zunanjega izvajalca različni, in sicer: kakovost, cena, okoljski kriteriji, plačilni pogoji

ter razpoložljivost zunanjega izvajalca.

Zaposlen v Službi prometa Bojan Vuglar: »Izbira zunanjega prevoznika je odvisna od

kvalitete prevoznika in ponudbe, ki jo je poslal na povpraševanje.«

Vprašanje 3: Na kakšen način se v podjetju trudite zmanjšati prevozne stroške?

Direktor PC Logistike mag. Viktor Butolen odgovarja, da na področju lastnih prevozov

zmanjšujejo stroške z nenehno optimizacijo tovora ter z optimizacijo števila ljudi in

neprestanim nadzorom nad izvedbo prevoza. Na področju zunanjih prevoznikov

zmanjšujejo stroške z optimizacija tovora, nadzorom nad izvedbo ter primerjavo s tržno

ponudbo.

Vodja PC Logistike Rajko Jaklin trdi, da zmanjšujejo prevozne stroške z optimizacijo

delovnih procesov in izpolnjevanjem okoljskih kriterijev prevoznih sredstev.

Zaposlen v službi prometa Bojan Vuglar meni, da prevozne stroške v podjetju

zmanjšujejo s tem, da uporabljajo zgolj svoja vozila, ki jih naložijo do polne

zasedenosti, ter kombinacij dostav do različnih kupcev na enem področju.

Vprašanje 4: Kako bi odločitev, če bi se odločili za celotno zunanje izvajanje prevozov,

vplivala na podjetje,?

Direktor PC Logistike mag. Viktor Butolen je globoko prepričan, da bi zaradi

zahtevnosti in velike vpetosti prevozov v proizvodni proces družbe (just in time prevozi)

v primeru izvedbe prevozov s strani zunanjih prevoznikov bila kvaliteta in točnost

prevozov nižja od sedanjega nivoja. Zavedanje pri lastnih voznikih o pomembnosti teh

prevozov za uspešno poslovanje družbe je na visokem nivoju. Gospod Butolen tudi

razlaga, da je odločitev za lastne prevoze padla že pred časom. Sedaj imajo v PP

zaposlenih veliko število voznikov ter tudi veliko število lastnih vozil. Prehod na

6

zunanje oskrbovanje po metodi razprodaje vozil voznikom, ki so jo uporabile določene

družbe v Sloveniji, ne bi bila učinkovita, saj bi prišlo do prevelike razdrobljenosti

prevoznikov in tudi odgovornosti. Zunanji partner bi lahko bil samo velik prevoznik, ki

bi nudil kompleten spekter prevozov. Takšnih prevoznikov pa žal na slovenskem trgu

ni.

Vodja PC Logistike Rajko Jaklin meni, da, bi to za podjetje pomenilo padec kakovosti

storitve prevozov in fleksibilnost dostav do kupcev.

Zaposlen v Službi prometa Bojan Vuglar odgovarja, da bi bil vpliv na podjetje

negativen, saj bi stroški prevozov drastično narasli. Odpadle bi kombinacije, ki jih

podjetje trenutno izvaja.

Vsi vprašani v tem vprašalniku se strinjajo s trenutnim stanjem logistike v podjetju PP

in ne bi prevzemali zgolj lastnega voznega parka ali zgolj zunanjega izvajanja prevozov.

Iz odgovorov je razvidno, da so prevozi podjetja zelo zahtevni in zato zunanji izvajalci

ne morejo zagotoviti potrebne kakovosti teh prevozov.

Documents

PERUTNINA PTUJ - LASTNI VOZNI PARK ALI ... - core.ac.uk · IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisana Sabrina Kolar, študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru,