Pohorsko srceJavno glasilo občine Zreče številka 6

Poštnina plačana pri pošti 3214 Zreče

leto 2012  ♥letnik iv  ♥

♥....................................................................................... ♥ ZDravJe 24

Pohorsko srce VSEBINA

6♥20122

iMPresUM ♥ Pohorsko srce – Javno glasilo občine Zreče: breZPlačni iZvoD

IZDAJATELJ: Občina ZrečeUREDNIŠKI ODBOR: Urška Firer – odgovorna urednica, člani: Jolanda Laubič, Aleksandra Godec Mavhar, Martin Mrzdovnik, Danijel Leva BukovnikLEKTORICA: Marjana Cenc Weiss GRAFIČNO OBLIKOVANJE in PRODUKCIJA: Epigraf, Blaž Prapótnik, s. p. FOTO: Arhivi: Občina Zreče, LTO Rogla-Zreče, GIZ, PD Zreče, DTRZR Zreče,

MK Stranice, MKUD Kladivo 11 Zreče, FS KUD Jurij Vodovnik Skomarje, Unior d.d., Program Turizem, Saubermacher Slovenija, d.o.o., Enki d.o.o., Zbirka: Reimar Holzinger, Beno Šonc, Andraž Korošec, Ivan Pavlič, Jože Gumzej, Tatjana Milosavljevič, Tomaž Kušar, Zdravko Ivačič, Cvetka Šmid, David Burbidge, Urška Firer, Bernarda Leskovar, Milan Potočnik, Brigita Rožič, Bernard Sadek, Maja Mikuš, Blaž Prapótnik, Martin MrzdovnikNAKLADA: 2100 izvodov, LETO: 2012

Fotografije na naslovnici:naslovna – Veter v lasehspodaj od leve proti desni – (Vlak, KS Stranice, Godbeniki igrajo budnico, Srčkova učna pot)

♥UvoDnik .........................................................................3

♥UraDne obJave občinske UPrave .................4

kako pravilno ločevati odpadke? ...............................4

♥kraJevna skUPnost stranice ........................8

♥MlaDinska DrUštva .............................................10

Društvo prijateljev mladine Zreče ............................10

Mladinski klub stranice (Mks) .................................12

klaDivo ........................................................................13

skupaj plešemo že več kot 10 let ............................14

♥ZnotraJ UtriPa ...................................................... 16

tradicionalno prvomajsko srečanje na goleku ...16

nekaj zelo lepih spominov iz moje mladosti .........17

♥iZ koleDarJa PrireDitev .................................... 18

♥ intervJU .................................................................... 22 brigita rožič – neskončno radovedna mlada raziskovalka ............................... 22

♥MlaDi na kMetiJah ............................................... 24

razmišljanje mladega kmeta o zemlji ................... 24

Za lepši jutri ................................................................... 25

♥vsakDanJiki in PraZniki skoMarJanov.... 26

♥najstarejši hlapon, ki je sopihal skozi Dravinjsko dolino ............................................... 27

♥ ZaniMivosti .............................................................. 28

♥ Utrinki ........................................................................ 32

Pohorsko srce

Pred vami je nova šesta številka javnega občinskega glasila Pohorsko srce. Tokrat je obarvana mladostno. od zadnje številke je minilo že pol leta in čas je, da vam predstavimo pretekle dogodke in zanimivosti v občini Zreče ter vas hkrati seznani-mo s prihodnjimi.

V osrednjem intervjuju boste spoznali domačinko Brigito rožič, ki je prejela prestižno štipendijo za ženske v znanosti. V pogovoru smo izvedeli marsikaj o njenem študiju, delu na Inštitutu Jožef stefan, pro-stem času in nadaljnjih ciljih.

V Uradnih objavah občinske uprave pišemo o parkirnem režimu, gradnji čistilne naprave, projektu Alpa in med drugim še o novi srč-kovi učni poti, ki je zelo zanimiva tako za domačine kakor tudi za tu-riste. Podrobneje boste spoznali še krajevno skupnost stranice.

osrednja tema številke je majsko praznovanje v naši občini. ste letos dela prost dan preživeli na Goleku? Mogoče se bo na fotografiji prepo-

znal tudi kdo izmed vas, drage bral-ke in bralci. Čas smo zavrteli tudi malce nazaj in se spomnili dneva mladosti. Domačinka cvetka Šmid se ga še danes z veseljem spominja.

In kako se mladi družijo danes? o tem si boste lahko prebrali v ru-briki Delovanje mladinskih društev.

Vedno več društev nam pošilja članke in fotografije o zanimivih dogodkih, ki jih prirejajo. Zato ni-kar ne prezrite rubrike Zanimivosti. Naj vam sporočim, da k tej rubriki vabimo tudi posameznike.

Vsi tisti – posamezniki, društva ali organizacije, ki bi želeli sodelo-vati v naslednji številki Pohorskega srca, pošljite prispevke na elektron-ski naslov urska.firer@gmail.com. Veseli bomo tudi novih predlogov, kritik in pohval.

Želim vam obilo lepih in sončnih dni ob prebiranju Pohorskega srca!

Urška Firer,odgovorna urednica

UVODNIK

Urška Firer

Beseda urednice

cenjene bralke in cenjeni bralci!

6♥2012 3

6♥2012

Pohorsko srce

4

Skrb za čisto in urejeno okolje mora v prihodnosti postati ena izmed temelj-nih nalog vsakega posameznika. Narava nam namreč nemalokrat že kaže »zobe«, grdo ravnanje z njo pa za sabo pušča posledice, ki vplivajo tudi na kakovost našega življenja. Eden izmed prvih ko-rakov, ki jih lahko sprejmemo, je gotovo skrbno ločevanje odpadkov. Za ločeno zbiranje odpadkov na območju občine Zreče imamo na voljo zabojnike za zbi-ranje papirja, mešane embalaže, stekla, biološko razgradljivih odpadkov in meša-nih komunalnih odpadkov. Občani Zreč lahko kosovne odpadke, manjše količine gradbenih odpadkov, belo tehniko, les idr. oddajo v zbirnem centru.

V naših hišah se nemalokrat nabira-jo kupi papirja, če ne drugače, nas po-štarji zasipajo z najrazličnejšimi rekla-mami. Naša dolžnost je, da jih pravilno recikliramo. V zabojnik za papir lahko odlagamo časopise, revije, knjige, zvez-ke, kataloge, pisemski in ovojni papir, reklamne letake ter kartonske škatle. Ne odlagamo pa plastificirane embalaže, onesnaženega papirja, higienskega pa-pirja, lepilnih trakov, tapet, reklamnih panojev ... Recikliranje 1 kg papirne embalaže prihrani kar 900 g CO2 emisij (emisije metana, ki nastaja, če papir gni-je na odlagališču), 40 litrov čiste vode in 1/5 drevesa.

Podoben primer je pri steklu, kjer lahko z recikliranjem 1 kg steklene embalaže prihranimo kar 1/3 energije, potrebne za izdelavo steklenic in 300 g CO2 emisij. V zabojnike s steklom zato spadajo vse vrste steklenic, kozarci za konzerviranje, druga steklena embalaža in votle steklene posode. V zabojnik za steklo ne sodijo okenska stekla, ogleda-la, keramika, žarnice ...

kovino, plastiko in tetrapak embala-žo zbiramo skupaj v namenskih vrečah ali zabojnikih, saj bomo te odpadke sor-tirali na sortirni liniji. od kovin spadajo mednje pločevinke, konzerve, kovinske igrače in drugi manjši predmeti iz ba-kra, cinka, aluminija … Ne smemo pa tja zavreči neočiščenih pločevink in avtomobilskih delov. od plastike lahko zavržemo vse vrste plastenk, plastič-ne kozarce in vreče, čisto folijo, druge manjše predmete iz plastike in seveda kartonasto embalažo za tekoča živila – tetrapak, ne pa onesnaženih folij, pe-nastih materialov, večjih predmetov iz plastike ter izdelkov s področja zdrav- stva. Recikliranje 1 kg plastične embala-že prihrani 1,5 kg CO2 emisij, energijo in 2 kg nafte.

ob tem se nemalokrat pojavi vpra-šanje, le kaj nam torej preostane za za-bojnik za mešane komunalne odpadke? Med nje spadajo vsi odpadki, ki jih ni dovoljeno odlagati v druge zabojnike.

Kompostirati ali biološko ločevati?Biološko razgradljive odpadke lah-

ko odlagamo na domač kompost, če ga seveda imamo, drugače pa v zabojnik z biološkimi odpadki, ki je od konca lan-skega leta obvezen za vsa gospodinjstva. sem spadajo ostanki sadja in zelenjave, suhi ostanki hrane, rez dreves in grmo-vij, zemlja za rože, cvetje, perje, trava, listje, ostanki kave in čaja, papirnati robčki ter ohlajen lesni pepel. Posebej pazimo, da ne odlagamo plastičnih vrečk z vsebino vred, sintetičnih ali s kemikalijami obdelanih snovi, mineral-nih olj, masti in olja za fritiranje, vrečk za oglje in brikete, peska za mačje stra-nišče, mešanih komunalnih odpadkov ali sekundarnih surovin (stekla, kovin, plastike).

Ločeno od drugih vrst odpadkov zbiramo še kosovne odpadke in nevar-ne odpadke. V okviru zbiranja kosovnih odpadkov zbiramo staro pohištvo, sani-tarno opremo, stara kolesa, stare štedil-nike, pralne stroje …

Posebno pozornost v našem domu moramo zagotovo nameniti nevarnim odpadkom, saj so nevarni tako človeku kot tudi okolju, zato jih moramo nujno oddati v zanje pristojen zbirni center ali v premično zbiralnico v okviru vsakole-tnih akcij zbiranja nevarnih odpadkov. Med nje spadajo premazi, črnila, lepila, smole, pesticidi, fluorescentne sijalke, olja in maščobe, topila, baterije in aku-mulatorji ter električna in elektronska oprema.

Saubermacher Slovenija, d. o. o.

UrADNE OBjAVE

aktualno

KAKO PRAVILNO LOČEVATI ODPADKE?

6♥2012

Pohorsko srce

5

OBčINSKE UprAVE

Projekt Odvajanje in čiščenje odpa-dne vode v občinah Slovenske Konjice in Zreče je del obsežnejšega projekta Celovito urejanje porečja Dravinje, ki predstavlja rešitev problematike odvaja-nja in čiščenja odpadne vode na območju porečja Dravinje.

osnovni namen projekta je izgra-dnja manjkajoče komunalne infrastruk-ture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju obeh občin, kar bo prispevalo k zagotavljanju dodatne ka-pacitete za čiščenje odpadne vode ter možnost priključitve novih uporabni-kov na javni kanalizacijski sistem. Z novim sistemom bodo tako na obstoječi komunalni sistem priključili okrog 160 novih uporabnikov.

Poleg tega bo nova investicija pri-pomogla k zmanjšanju onesnaženih vo-dotokov in posledično k izboljšanju ka-kovosti površinske vode in zmanjšanju onesnaženosti podzemnih vod.

Cilji projekta:• ohranjanje, zaščita in izboljšanje

kakovosti okolja z zmanjšanjem onesnaženosti porečja Dravinje;

• izboljšanje kakovosti podzemne vode kot vira pitne vode;

• izboljšanje življenjskih pogojev in zdravstvenega stanja prebivalcev;

• izboljšanje pogojev za gospodarski in turistični razvoj regije ter dose-ganje ciljev regionalnega razvojnega programa.

Projekt delno financira Evropska uni-ja, in sicer iz naslova Kohezijski sklad ter je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.

iNa spletni strani so na voljo vse informacije o projektu ter kontakti: www.porecje-dravinje.si.

Opis logotipa:Logotip je skladen s smernicami pro-

jekta, trendi oblikovanja in je prilagojen ciljni publiki. sestavljen je iz dveh ele-mentov, ki se medsebojno dopolnjujeta, grafičnega prikaza in tekstovnega opisa projekta (naziv projekta).

slikovni del logotipa sestavljata dva tokova s puščicama. Zlati tok predsta-vlja odvajanje odpadne vode, modri tok pa vračanje prečiščene vode v naravo. Puščici skupaj predstavljata postopek prečiščevanja in celovitost procesa.

Del vodnega toka je obarvan z zla-to rjavo, ki simbolizira odpadno vodo. Preostali del toka pa z živo modro, kar ponazarja čistost, bistrost in svežino oči-ščene vode.

Protiutež znaku je tipografski del, ki je trden in tehničen, saj predstavlja stra-teško zastavljeni večletni projekt z jasno določenimi cilji.

Situacija na terenu, detajl

V ObČINAh SLOVENSKE KONjICE IN ZREČE SE ZAČENjA DOgRADITEV KANALIZACIjSKEgA OmREžjA

CELOVITO UREJANJE POREČJA DRAVINJEOdvajanje in čiščenje odpadne vode v občinah Slovenske Konjice in Zreče

Logotip in simbol aktualnega projekta

6♥20126

Pohorsko srce UrADNE OBjAVE

Sprememba parkirnega režima v Zrečah

Marca se je uradno začel izvajati slovensko-avstrijski čez-mejni projekt »sonaravno upravljanje planin na varovanih območjih – ALPA«. Vodilni partner v projektu je Zavod rs za varstvo narave. Na slovenski strani sta partnerja še obči-na Zreče, koordinator Štefan Posilovič, in Triglavski narodni park, na avstrijski strani so štirje partnerji. Projekt ima devet pilotnih območij, od tega tri na slovenski strani, ostala so pri sosedih Avstrijcih. Projekt bo potekal do konca junija 2014 in je vreden nekaj manj kot 875.000 evrov. Del projekta, ki se bo izvajal preko občine Zreče, je v višini 71.100 evrov. Projekt je sofinanciran iz cilja 3, evropsko teritorialno sodelovanje, operativni program slovenija-Avstrija. sofinancerski delež sredstev iz eU je 85 %, nacionalni delež 10 % in lastna sredstva partnerjev 5 %.

s pomočjo projekta bomo v naslednjih dveh letih predvsem oživili oz. revitalizirali pašna območja na Pohorju, razvili in vpeljali kriterije za trajnostno upravljanje planin na področju vzpostavitve infrastrukture za ravnanje z odpadnimi vodami, za oskrbo s pitno vodo in energijo ter za energetsko učinko-vitost; razvili in vpeljali kakovostne in trajnostne turistične storitve ter spodbudili razvoj in trženje proizvodov pašnih planin; razvili načrte upravljanja ter sistem certificiranja na planinah.

Uvodna konferenca »kick off meeting« je potekala 15. in 16. marca 2012, prvi dan v Mariboru, zvečer in drugi dan pa v Zrečah in okolici. V Mariboru smo se partnerji med seboj spo-znali, predstavili svoja pilotna območja, izrazili svoja pričako-vanja v projektu ter predstavili način vodenja projekta v smi-slu birokracije in financ. srečanje v Zrečah je bilo namenjeno terenskemu ogledu Zreč in širše okolice. Prav visoko v pašna območja na Pohorju se zaradi snega nismo povzpeli, smo pa med drugim obiskali vinsko klet Zlati Grič, si ogledali zeliščni vrt v Žički kartuziji, ogrevalni sistem na biomaso pri smogav-cu, cŠoD Gorenje pri Zrečah in turistično kmetijo Urška, ki med drugim ponuja spanje na seniku in seneno kopel.

s projektnimi partnerji smo se predvsem veliko pogovarja-li, razrešili marsikatero vprašanje, prišli do še novih, ki jih bo, upajmo, razrešil projekt. skratka, srečanje je bilo res delovno, v ekipi pa je bilo zaznati prav posebno vzdušje, polno elana.

Štefan Posilovič, koordinator za Občino Zreče

Z namenom zagotoviti obiskovalcem in strankam kar naj-več prostih parkirnih mest v okolici občine, nakupovalnega središča in avtobusne postaje je občinski svet občine Zreče na 9. redni seji dne 16. 11. 2011 sprejel odlok o ureditvi miru-jočega prometa v občini Zreče, ki je bil objavljen v Uradnem listu rs, št. 94/2011 in začel veljati 10. 12. 2011. Navedeni odlok ureja predvsem prometni režim ter parkirne prostore in parkiranje v občini, pri čemer je bistvena novost odloka uved-ba časovno omejenega parkiranja na nekaterih javnih parkir-nih površinah v občini.

Na podlagi odloka o ureditvi mirujočega prometa v občini Zreče je občinski svet občine Zreče sprejel še sklep o določi-tvi javnih parkirnih površin, na katerih se uvede časovno ome-jeno parkiranje, ter o določitvi rezerviranih parkirnih površin v občini Zreče (Uradni list rs, št. 104/2011), s katerim je do-ločil javne parkirne površine, na katerih je parkiranje časovno omejeno na največ 120 minut. Te površine so parkirišča pred občino (48 parkirnih mest) ter parkirišče na avtobusni posta-ji Zreče (10 parkirnih mest). Parkiranje na teh parkiriščih je omejeno vsak delavnik, od ponedeljka do petka, med 7. in 15. uro, v preostalem času je parkiranje neomejeno.

Uporabnik javne parkirne površine, na kateri je parkiranje časovno omejeno, mora začetek časa prihoda označiti tako, da na vidnem mestu armaturne plošče pod prednjim vetrobran-skim steklom vozila namesti ročno parkirno uro ali na listu papirja razločno napiše uro začetka parkiranja.

Na podlagi veljavnega odloka in sklepa je bila v decembru 2011 postavljena ustrezna prometna signalizacija, prav tako so se dejansko začele tudi izvajati določbe odloka in sklepa. Nad-zor nad izvajanjem določb odloka in sklepa vrši Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobje, Dobrna, oplotnica, slo-venske konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče, ki v primeru nespoštovanja določb o časovno omejenem parkiranju izreka globe v višini 40 evrov.

Z navedeno ureditvijo je občina Zreče pristopila k mehki metodi spremembe parkirnega režima, pri čemer je parkiranje v modri coni še vedno brezplačno, le da je omejeno na dve uri, kar posledično pomeni, da je obiskovalcem, nakupovalcem, strankam in turistom predvsem v zimskem času zagotovila več prostih parkirnih mest.

LTo rogla-Zreče, GIZ uporabnike javnih parkirnih povr-šin, na katerih je parkiranje časovno omejeno, obvešča, da lah-ko ročne parkirne ure kupijo tudi v pisarni LTo rogla-Zreče, GIZ, na naslovu cesta na roglo 11 j, 3214 Zreče. cena ročne parkirne ure je dva evra.

Polona Matevžič,svetovalka za javna naročila in splošne zadeve

Mednarodno sodelovanje

Začel se je izvajati projekt ALPA

Postanek na Gorenju

76♥2012

rAzDElEK Pohorsko srce

SRČKOVA UČNA POT

Pohorsko srce

Planinsko društvo Zreče se je pred dvema letoma skupaj z občino Zreče, Zavodom za gozdove slovenije in Mate-jem kotnikom prijavilo na razpis LAs »od Pohorja do Bohorja« s projektom srčkova učna pot. Projekt bo sofinan-ciran s strani evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 50 % upravičenih stroškov. Pot poteka mimo 13 točk (park, potok in hidrotehnični objekt – most, bunker iz druge svetov-ne vojne, lovno tehnični objekt, jeze-ro, Pavlakova jama, izletniška kmetija, kamnolom, razgledna točka, tehniški muzej, forma viva, cerkev in šola). Pove-zane v tematsko učno pot predstavljajo učni poligon za spremljanje dogodkov v naravi, razvijanje kulture bivanja v oko-lju, negovanje odnosa do narave in do naravne in kulturne dediščine.

ob trasirani tematski učni poti je bila urejena pripadajoča oprema z uč-nimi objekti – manjši mostiček, lovska preža, ptičje hišice – ter urejena pešpot z varovalno ograjo. Največ pozornosti je zagotovo vzbudilo 50 postavljenih usmerjevalnih tabel in 13 obojestran-skih informativni tabel.

Pot se začne pri Termah Zreče s ta-blo, ki prikazuje potek celotne poti, dol-ge 7,2 km, v kolikor pa se povzpnemo še na Golek, je dolga kar 10,1 km. Nadalju-jemo skozi park, kjer lahko občudujemo različne ptičje hišice, do spodnjega dela jezera. od tam se lahko podamo do bun-kerja iz druge svetovne vojne, se vrnemo k zgornjemu delu jezera in nadaljujemo mimo »Pavlakove jame« do izletniške kmetije Ančka. Tam lahko občuduje-mo lovsko prežo, nato pot nadaljujemo

do kamnoloma in do razgledne točke (nad obvozno cesto pri vodohramu), kjer lahko obnovimo znanje o načinih orientacije v naravi. Naslednji zanimivi točki sta tehniški muzej in likovna dela pod oznako »forma viva« (nastala v letih 1973–1978). Zadnji dve značilnosti sta še cerkvi (sv. egidija in vstalega Zveli-čarja) ter osnova šola Zreče. Pot lahko zaključimo ali pa se vrnemo na izho-diščno točko (pri Termah).

Učne vsebine z informativnih tabel smo zbrali v priročni zloženki, ki je bila izdana v nakladi kar 5000 izvodov z namenom, da bi pot predstavili čim širšemu krogu zainteresiranih. Na eni strani se osredotočamo na pohodni-ke in turiste, ki jih privabi LTo rogla Zreče, GIZ, na drugi strani pa bomo k sodelovanju povabili osnovne šole iz bližje in daljne okolice ter jim ponudili vsebine za naravoslovne dneve, vključ-no z že pripravljenimi delovnimi listi za učitelje oz. učence od prvega do petega razreda. V osnovnih šolah se vedno bolj soočajo z neplačevanjem obveznosti s strani staršev – ta pot bo nudila mo-žnost izvedbe naravoslovnih dni z zelo različnimi vsebinami na cenovno zelo ugoden način.

Informacijske table so izdelane v slogu, značilnem za naš prostor, hkrati pa predstavljajo inovativen način izo-braževanja lokalnih prebivalcev (ma-lokdo še ve, od kod izvirajo skulpture pri Uniorju …).

obsežne vsebine na tablah so nas prisilile k povezovanju in sodelovanju tudi z ostalimi akterji iz okolja, ne le projektnimi partnerji – pridružili so se nam tudi Zavod za varstvo narave, Ja-marski klub Črni galeb, Lovska družina Zreče, LTo rogla-Zreče, GIZ in osnov-na šola Zreče.

Marca so se na potep po delu poti prvi podali mladi člani Planinskega društva Zreče. Udeležilo se ga je kar 48 otrok in 7 vodnikov.

Milena Slatinek

V akciji očistimo slovenijo v enem dnevu, ki je potekala 24. marca in je bila uvod v projekt očistimo svet 2012, je v sloveniji sodelovalo okrog 270.000 prostovoljcev. Zbrali so 70.000 m2 od-padkov, kar je približno 3.000 ton. Ak-ciji se je pridružila tudi občina Zreče.

Čistili smo predvsem javne površi-ne, razpršene odpadke ob cestah in po-tokih ter nabrežje reke Dravinje. Dan pred akcijo so svojo okolico očistili vrtci in šole. sodelovalo je okrog 240 otrok. Na dan akcije je sodelovalo 322 prostovoljcev iz vseh krajevnih skupno-stih v občini Zreče in večina delujočih društev.

Zbirna mesta so bila vnaprej dolo-čena po konstantnih lokacijah čistilnih akcij iz preteklih let. Zbrana količina odpadkov je bila okrog 50 m2, kar pred-stavlja 15 ton, in je bistveno manj od akcije izpred dveh let. Med odpadki je bilo največ embalaže (plastenke, vreč-ke, papir), nekaj kovinskih delov ter av-tomobilskih gum.

Vedno manj zbranih odpadkov je dokaz, da so prebivalci vedno bolj osve-ščeni in jim ni mar, da odpadki ležijo povsod.

Emil Jevšenak,koordinator akcije, komunalne zadeve

OBčINSKE UprAVE

Čiščenje ceste Zreče–Gorenje

Tudi postavljanje tabel je lahko veselo opravilo

Prva vodena skupina otrok po novi učni poti

Akcija – očistimo Slovenijo v enem dnevu

6♥20128

stranice ležijo med konjiško goro (1012 metrov nadmorske višine) na jugu, stenico (1091 metrov nadmorske višine) na zahodu in Brdom ter Pohorjem na se-veru. skozi naselje vodi regionalna cesta celje–Maribor, v središču kraja pa se na-haja odcep za Vitanje, od koder vodi pot na koroško. krajevno skupnost strani-ce sestavlja deset vasi, in sicer: stranice, Bukovlje, Čretvež, križevec, spodnje stranice, Gornja vas, Lipa, Polajna, Mala Gora in Zabork. V kraju prebiva približno 1200 prebivalcev. Delovanje krajevne skupnosti se financira iz sred-stev, prejetih iz občinskega proračuna, lastnih virov, samoprispevkov krajanov, z brezplačnim delom krajanov (z materi-alom, lesom, prevozi in drugim).

Zgodovina Stranic

stranice so v zgodovinskih virih raz-lično poimenovane:• junij 1241: in villa strennewiz • 1338: strentz • 24. 2. 1397: ain wisen zw strencz • 1403,1404: ain huben zu streancz

in dem Misling • 1412: ain huben zu streincz • 1412: ze obern strencz • 1830: stranitzen (izg. stranica) • 1830: st. Lorenzen • 1872: stranice (župnijska kronika) • 1900: stranice (šolska kronika)

stranice so bile samostojna katastr-ska občina že v 19. stoletju. Leta 1952 je bil ukinjen krajevni ljudski odbor, ker je dve tretjini denarja, ki je bil namenjen za šolo, porabil v druge namene. Na pre-dlog takratnega okraja bi se morale stra-nice priključiti občinskemu odboru na

Frankolovem, čemur so se krajani uprli ter sklicali sestanek. Na sestanku je bilo prisotnih 482 straničanov, ki so odloč-no zahtevali priključitev k občini sloven-ske konjice. Po novi lokalni samoupravi v letu 1994 so se stranice priključile novonastali občini Zreče, ki sodi pod Upravno enoto slovenske konjice.

Današnja podoba Stranic

Na vsakem koraku se opazi marlji-vost prebivalcev. Mnoge dejavnosti v kraju izvirajo iz njegove preteklosti, ko je na Polajni deloval rudnik, razvoj pa so omogočale dobre prometne poveza-ve. krajani so se poleg premogovništva ukvarjali tudi z žganjem apna, s predela-vo lesa, peskolomom in tudi s prevozom ledu iz cankarjevih ribnikov v celje.

V kraju se je močno razvilo furman-stvo, kasneje uspešna avtoprevozniška dejavnost. Danes so stranice kraj z največ avtoprevozniškimi podjetji v sloveniji, ki skupaj razpolagajo z 200 najsodobnejšimi tovornimi vozili, s ka-terimi prevažajo tovor doma in po sve-tu. razen tega je na stranicah prisotna še dejavnost prevoz potnikov.

Na stranicah so močno razvite tudi druge gospodarske dejavnosti, kot so kovinska industrija, predelava plastike, kovin, lesna predelava, trgovina, gostin-stvo in turizem. Vsa straniška podjetja skupaj nudijo več delovnih mest, kakor je v kraju aktivnega prebivalstva.

Pomembna in zanimiva turistič-na točka na stranicah so med drugim

cankarjevi ribniki, kjer se ukvarjajo z ribogojništvom kakor tudi gostinsko dejavnostjo, v okviru katere je mogoča konzumacija rib. Mimo cankarjevih ribnikov in preko konjiške gore je v pre-teklosti potekala rimska cesta oziroma je v času rimljanov skozi kraj potekalo več rimskih cest, zaradi česar so strani-ce zanimive tudi z zgodovinskega vidi-ka. Turisti in domačini se lahko ustavijo tudi ob protipožarnem domu na Mali gori, čigar lastnik je straniško prosto-voljno gasilsko društvo. Poseben ponos stranic je turistična kmetija Urška, do-bitnica posebnega priznanja – eko mar-jetice. Neokrnjena narava privede turi-ste tudi na turistično kmetijo Arzenšek, ki se prav tako ponaša z dolgoletno tra-dicijo. k popestritvi gostinske ponudbe na stranicah uspešno pripomoreta tudi gostišči hlastec in Jana.

Na stranicah stojita nova šola in vrtec, ki sta zaenkrat polna otrok in sta kraju v velik ponos. Iz straniških šolskih klopi je zraslo veliko visoko iz-obraženih krajanov, kar pomeni, da je raven izobraževanja v kraju zelo visoka. kraj se ponaša tudi s cerkvijo sv. Lo-vrenca, zavetnika gasilcev. cerkev stoji v samem jedru stranic in je v današnji podobi poznogotska.

Družabni in kulturni utrip na Stranicah

osrčje družabnega in kulturnega do-gajanja na stranicah poteka v kulturnem domu, ki omogoča pogoje za kvalitetno delovanje ks, društev, uresničevanje različnih potreb krajanov, izvedbo kul-turnih in političnih srečanj.

Pohorsko srce

KRAjEVNA SKUPNOST STRANICE

KrAjEVNA SKUpNOST

Turistična kmetija ArzenšekTuristična kmetija Urška

Na otvoritvi krožišča so sodelovali tudi straniški avtoprevozniki

96♥2012

Pohorsko srceSTrANICE

Spominski parkPanoramski pogled na Stranice

Vsakoletna slovesna komemoracija

krajevna skupnost Stranice

naslov stranice 37, 3206 straniceelektronski naslov ks.stranice@siol.netspletna stran http://www.ks-stranice.sitelefon 041 627 394Predsednik emilijan Fijavžčlani sveta Maksimiljan brečko, Drago Padežnik,

Dejan sodin, Dragica cvelfer, viktorija rotovnik, Jože steble, bojan arnik, Drago rošer

Uradne ure Po dogovoru s predsednikomDavčna številka 85348180Matična številka 5018994trr 01344-6450864340

Datum ustanovitve 30. 9. 1976Površina ks v km2 16,07 km2

št. prebivalcev 1200

Na stranicah delujejo številna dru-štva, in sicer spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev, kulturno društvo konrad sodin, Mladinski klub strani-ce, Športno društvo stranice, Turistično olepševalno društvo stranice, Prosto-voljno gasilsko društvo stranice, Dru-štvo upokojencev stranice in Twirling klub stranice. Društva med sabo in s ks

zelo dobro sodelujejo, vsako izmed dru-štev vsaj enkrat letno organizira kakšno prireditev (Valentinov ples, ples ob mar-tinovanju, pustni karneval za najmlajše, miklavževanje ...). sicer pa društva pri-rejajo tudi razne delavnice, druženja in proslave.

Zaradi močno razvitega avtoprevoz-ništva se v kraju vsakih nekaj let zvrstijo tradicionalni furmanski dnevi. Takrat krajani »požegnajo« avtomobile, avtopre-vozniki pa tovornjake ter tako ohranjajo vero v srečno pot na cesti. Pod okriljem spominskega društva 100 frankolovskih žrtev vsako leto na stranicah poteka žal-na slovesnost ob obletnici frankolovske-ga zločina, največjega zločina, ki ga je nemški nacistični okupator storil v času okupacije slovenije, 12. februarja 1945. Takrat so v stranicah na obcestne jabla-ne obesili sto zavednih slovencev. Leta 2005, ob 60. obletnici obešanja talcev v Grabnu na stranicah, sta spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev in obči-na Zreče odprla stalno razstavo v Muzej-ski hiši na stranicah, ki je del celotnega sklopa spominskega parka. Poteka tudi postopek razglasitve spominskega obe-

ležja 100 frankolovskih žrtev za kulturni spomenik državnega pomena. spomin-ski park letno privabi veliko število tu-ristov.

o stranicah bi lahko napisali še mar-sikaj, vendar vam priporočamo, da naš kraj in njegove znamenitosti sami obišče-te ter ob tem spoznate tudi preproste, de-lavne, vesele in dobrosrčne straničane.

Emilijan Fijavž, predsednik KS StraniceCerkev sv. Lovrenca na Stranicah

V spomin 100 frankolovskih žrtev Muzejska hiša na Stranicah

6♥201210

Pohorsko srce

Društvo prijateljev mladine Zreče je prostovoljno in neprofitno društvo, katerega temeljni cilj je dvig kako-vosti življenja otrok, mladostnikov in družin. odzivamo se na aktualna družbena vprašanja in tvorno pri-spevamo k oblikovanju pozitivnih vrednot naših otrok. Prostovoljci se s pomočjo strokovnih sodelavcev trudi-mo razvijati vrednote prostovoljnega dela in negujemo dobre medčloveške odnose. Delujemo odprto in se pove-

zujemo z drugimi prostovoljnimi or-ganizacijami.

Za otroke zreške občine vsak mesec organiziramo raznovrstne de-lavnice in prireditve, s katerimi jim želimo koristno zapolniti prosti čas. V prejšnjem letu smo jih izvedli več kot 30.

ena naših najodmevnejših priredi-tev so zagotovo eko ČAroVNIJe. Prireditev utrjuje in promovira po-zitivne vrednote in vzgaja otroka in mladostnika, da bi mu skrb za okolje

in naravo postala del življenja. Prire-ditev je postala že tradicionalna, saj smo letos v prekrasnem ambientu poleg zreškega vlaka izvedli že četrte eko čarovnije. »Čarodejke« iz Društva prijateljev mladine Zreče tako vsako leto za otroke in družine pripravimo različne ustvarjalne delavnice ter glas-bene in športne aktivnosti, v katerih lahko otroci in odrasli oblikujejo z glino, polstijo iz volne, izdelujejo eko klobuke, se frizirajo, slikajo … Pripra-

vimo tudi degustacije zdrave ekološke hrane in napitkov. Zadnja leta pa na eko čarovnije povabimo tudi zabav-nega glasbenega gosta, s katerim vsi skupaj zapojemo in zaplešemo.

Druga že tradicionalna prireditev, ki jo društvo izvaja že več kot deset let, je TeDeN oTrokA, to je prvi teden v oktobru. od ponedeljka do petka, torej vsak dan v tem tednu, za otroke in družine naše občine pri-pravimo popoldanske ustvarjalne de-lavnice, športne dejavnosti, glasbene delavnice in zaključimo z gledališko predstavo. Z raznovrstnimi aktiv-nostmi želimo otrokom popestriti po-poldneve in jim čim bolj zabavno in koristno zapolniti prosti čas, ki ga žal prepogosto preživljajo pred takšnimi in drugačnimi zasloni.

Lani smo se v društvu na pobudo mnogih staršev odločili, da v juliju in avgustu pripravimo za otroke počitni-ške dejavnosti. Tako so lahko otroci peli, plesali in se zabavali v »angleški

delavnici«, brali in počivali s knjigo na travi v »knjižnici pod krošnjo« v zreškem parku ali pa se sprehodili do Goleka in na vrhu ustvarjali.

Zavedamo se, da je varnost v pro-metu pomembna za naše najmlajše, zato smo za otroke prvega in drugega razreda oŠ Zreče organizirali pre-ventivni program kolesarčki – varno

v prometu za najmlajše. otroci so se na postavljenem poligonu vozili v prirejenih avtomobilčkih na lastni pogon. spoznavali so prometna pra-vila, prometne znake in se preizkušali v vožnji.

V imenu otrok se zahvaljujemo občini Zreče, ki je finančno omogo-čila izvedbo tako raznovrstnih aktiv-nosti in prireditev za zreške otroke.

Barbara Potnik in Mojca Potnik Šonc

DRUŠTVO PRIjATELjEV mLADINE ZREČE

MlADINSKA

11

rAzDElEK Pohorsko srce

6♥2012

Pohorsko srce

»ZRAjŠKI« TAbORNIKI

mEDObČINSKI OTROŠKI PARLAmENT LETOS PRVIČ V ZREČAh

Februarja letos je Društvo prijateljev mladine Zreče skupaj z osnovno šolo Zreče prvič izvedlo medobčinski otroški parlament, na katerem so o junakih naše-ga časa debatirali mladi parlamentarci iz Zreč, slovenskih konjic, Loč in Vitanja.

otroški parlament je program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. kot oblika demokratičnega dialoga se iz-vaja v vseh šolah po sloveniji, nadgradi se s parlamenti na občinski in regionalni ravni in se zaključi na nacionalnem otro-škem parlamentu. Projekt že od leta 1990 izvaja Zveza prijateljev mladine slovenije in pomeni eno od izvirnih oblik spodbu-janja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po demokratičnem po-stopku izberejo sami.

osnovnošolci smo letos debatirali na temo: JUNAkI NAŠeGA ČAsA –kdo so in zakaj?

9. februarja je skozi odprt dialog na-stajala sestavljanka medgeneracijskih vre-dnot. k njenemu nastanku so pripomogli junaki iz osnovnih šol ob Dravinji, Loče, Pod goro in Zreče, predstavniki Društva prijateljev mladine ter ostali povabljeni, ki so bili pripravljeni poslušati s srcem in deliti svoje izkušnje. Topel prostor ho-tela Atrij v Zrečah so napolnili pogum, sočutje, medsebojna pomoč, pravičnost, vztrajnost, dostojanstvo, volja do življe-nja, brezpogojna ljubezen …

kot pravi parlamentarci smo se loti-li tudi nacionalnih vrednot, kot so delo, denar, navezanost na domačo grudo, pre-vidnost, avtoriteta, pridnost ... opazovali smo spreminjanje vrednot skozi čas in razmišljali, kako lahko generacije najdejo skupen jezik, med seboj sodelujejo in se bogatijo.

Da nas na poti do cilja ne bi zaneslo v levo ali desno, smo z levo in desno stopili v korak in naravnali svoj notranji kompas v smeri rojenih vrednot. sledili smo mu na Dobrno, na regijski parlament, kjer je bil naš parlamentarec Jure Mastnak opa-žen in izbran, da vrednote ponese naprej. V aprilu bo stališča otrok predstavil v prostorih državnega parlamenta. Vsak korak naj odmeva vrednoto; to je biti junak.

Karmen, Eva in Anja, mentorice šolske skupnosti na OŠ Zreče

Taborniki smo eno izmed prosto-voljnih društev, ki se ukvarja z najlepšo, predvsem pa zelo pomembno dejavno-stjo, to je vzgojo otrok.

Taborniška dejavnost, v tujini pozna-na kot skavtstvo, je dejavnost z najve-čjim številom članov na svetu med vse-mi organizacijami, ki so tako ali drugače povezane z mladimi, njihovo vzgojo in delom.

Tudi taborniki iz Zreč smo del tega svetovnega mozaika, na kar smo zelo po-nosni. Pred 35 leti smo se organizirali v svojo enoto – rod zelena rogla Zreče, ki danes šteje 60 članov in v katerem še dandanes ponosno hodimo po začrta-nih korakih naših ustanoviteljev. Mlade vzgajamo v duhu taborništva, jih navaja-mo na samostojnost, pripravljenost skr-beti zase in za druge, na timsko delo ter na prevzemanje odgovornosti. Vzgajamo jih, da bodo igrali konstruktivno vlogo v družbi in hkrati s tem ustvarjamo boljši svet.

Vodniki, rodova uprava in ostali za-služni ljudje, ki skrbijo za nemoten po-tek dela v organizaciji, so za svoje delo poplačani z iskrenim nasmehom na obrazih zadovoljnih otrok, kar je najlep-še plačilo, ki ga človek lahko prejme.

V izvajanje taborniške dejavnosti so vključeni vsi ljudje, ne glede na starost, spol ali versko prepričanje. To je tudi ra-zlog, da je program raznolik in pester.

Vsakdo pri nas najde nekaj zase. s tabor-niškim življenjem so namreč povezane najrazličnejše akcije. Poleg rednih rodo-vih letnih taborjenj in zimovanj so tu še najrazličnejša tekmovanja, od državnega mnogoboja do republiškega orientacij-skega tekmovanja pa do veselih srečanj za najmlajše. redno organiziramo in se udeležujemo tudi različnih mednaro-dnih projektov v Nemčiji, Litvi, Franciji, na Norveškem in še bi lahko naštevali. seveda to še ni vse. Vrhunec taborni-štva predstavlja udeležba na svetovnem skavtskem Jamboreeju, ki poteka vsaka štiri leta na različnih delih sveta. Zadnji takšen, ki smo se ga udeležili tudi trije člani iz rZr Zreče, je bil lani na Šved-skem.

Bistvo teh akcij je druženje, spozna-vanje prijateljev, sproščanje tekmoval-nega duha in življenje v naravi. Vse to bi bilo nemogoče brez sodelovanja vo-dnikov, članov rodu in njihovih staršev. Vsem najlepša hvala!

Če vsa zanima, kaj vse taborniki počnemo, vas vabim, da se nam pridru-žite na naših rednih tedenskih vodovih srečanjih, ki potekajo vsak petek med 15.30 in 16.30 v okolici taborniških pro-storov pri vrtcu v Zrečah.

Tadeja Kapun

DrUŠTVA

Peka palačink Tabor na morju

Državni mnogoboj

Mednarodni projekt

Taborniki

6♥2012

Pohorsko srce

12

mLADINSKI KLUb STRANICE (mKS)

MlADINSKA

mladinski klub Stranice obstaja že več kot 15 let in šteje okoli 30 ak-tivnih članov. Ustanovili so ga mladi Straničani z željo, da popestrijo do-gajanje v domačem kraju.

V klubu se sestajamo enkrat na mesec zaradi druženja, če nas ča-kajo kakšni večji dogodki, pa tudi pogosteje. Zelo znan in tudi prilju-bljen dogodek v našem kraju je Va-lentinov ples, ki ga mladi vsako leto organiziramo na dan zaljubljencev. Zanimanje je vedno večje, ljudi pa privabimo predvsem s pestrim doga-janjem skozi ves večer ter vsako leto z drugim ansamblom.

Tradicionalen postaja tudi po-hod na Malo goro, ki poteka vsako leto 26. decembra. Tudi ta vsako leto privabi mnogo domačinov in tudi ljudi iz sosednjih krajev z željo po druženju ter skupni zabavi.

Držimo se tudi pregovora »zdrav duh v zdravem telesu« ter s tem na-menom organiziramo turnirje v no-gometu, namiznem tenisu ipd.

radi tudi poskrbimo za lastno zabavo s svojimi vrstniki. V ta na-

men enkrat na leto organiziramo piknik za člane kluba, kjer se lahko brez skrbi pozabavamo in sprosti-mo.

Mladinski klub je v našem kraju zelo priljubljen in želimo si, da bi tako ostalo še naprej. Zato priva-bljamo mlajše generacije, da bi po-skrbeli za njegov nadaljnji obstoj.

Rok Bukovšek

136♥2012

Pohorsko srce

Mladinsko kulturno umetniško društvo kladivo 11 je bilo ustano-vljeno 25. maja 2011 v duhu dneva mladosti in z željo po organizira-nju raznih prireditev in dogodkov za mladino, pa tudi za starejše, ki še nosijo kanček mladosti v sebi. Upravni odbor društva sestavljajo Andraž skerbinek (predsednik), Tomi Ulčnik (podpredsednik) in Jože Muc (tajnik/blagajnik). Dru-štvo trenutno šteje 60 članov v staro-sti od 18 do 30 let. V okviru društva delujejo tudi skupine remi Majolka, Potujoči Vrtec in vsem znana lokal-na skupina Ansambel Marjetica, ki letos praznuje 10 let obstoja.

V kratkem času obstoja je dru-štvo organiziralo že 14 dogodkov: glasbeno-izobraževalne večere (hip hop, punk rock, reggae), turnir-je v računalniških igrah (Fifa 12, Worms, Wii Golf) in družabne večere (kuhanje golaža, kostanjev piknik, pečenje koruze). oktobra lani so organizirali Narodni Čevap-čič – veselico, ki je bila kljub prvi izvedbi odlično obiskana. Februarja letos so praznovali obletnico rojstva reggae legende Boba Marleyja ter posebej za to priložnost sestavili skupino in preigravali njegove naj-bolj znane pesmi. Junija društvo pri-pravlja že uveljavljen Veter v laseh,

največji projekt letošnjega leta pa je tradicionalni rock Čevapčič. eden najprepoznavnejših rock koncertov na širšem območju je nadaljevanje rock Žurov iz konca 90. let. Poleg največjih imen slovenske glasbene scene (Magnifico, sausages, Zmel-koow, Mi2, Pankrti ...) se vsako leto predstavijo aktualni lokalni bendi (Ansambel Marjetica, Ace kultu-ra, stillborn, Zgrešena Investicija, heft, 500m, Luminodoche, Toilet seat, Alk n hol ...). Zadnji dve leti je bil koncert del prireditve ropotanje v Zrečah, imenovan Mali Čevapčič, letos pa se vrača kot samostojna pri-

reditev.Društvo ima svoje prostore pod

vrtcem v Zrečah (bivši McID), ki jih trenutno v celoti prenavljajo; pri-dobili so namreč evropska sredstva za obnovo. Prenova naj bi bila kon-čana do septembra, ko bo tudi ura-dna otvoritev.

Več informacij o društvu in pri-hodnjih dogodkih lahko dobite na elektronskem naslovu mkud.kla-divo@gmail.com ter na facebook profilu www.facebook.com\mkud kladivo enajst zreče.

Tomi Ulčnik

Prenova prostorov: vaja dela mojstra

DrUŠTVA

ZREŠKA mLADINA (SPET) KUjE

Tudi mi ropotamo v Zrečah

Lani smo se prvič predstavili na tradicionalnem Veselem decembru

6♥201214

Pohorsko srce

V Folklorno skupino KUD Jurij Vodovnik Skomarje sem »priplesala« lansko leto. V njej smo veseli in odprti ljudje, ki se družimo tudi v prostem času in smo zares pravi prijatelji. Čeprav sem nova članica, o delovanju skupine že veliko vem. Mi boste prisluhnili?

Folklorna skupina kUD Jurij Vodovnik skomarje je začela delovati jeseni leta 1999 pod mentorstvom Franca komljanca, ki jo je vodil vse do leta 2009. Po pogovoru s takratnimi člani so bila prva leta delovanja zelo naporna, saj se je bilo treba učiti novih plesov, veliko vaditi ter skrbeti za prepoznavnost.

skupina je prvič nastopila aprila 2000 in prvič gosto-vala leta 2002 v Aalnu v Nemčiji. Tam je odplesala vseh osem spletov, ki jih je takrat poznala, in sicer plese iz Bele krajine, z Gorenjske, s Štajerske in iz Prekmurja. Is-tega leta je sodelovala tudi na mednarodnem folklornem festivalu na hrvaškem.

Leta 2005 je naša skupina na skomarju gostila prvo folklorno skupino, Fs kUD Abrašević iz srbije. Poleg gostovanj je skupina v tem času tudi veliko nastopala. Udeleževala se je vsakoletnih območnih revij v sloveniji.

Leta 2006 je Fs kUD Abrašević iz srbije, kjer se je naša skupina udeležila mednarodnega folklornega festi-vala, vrnila obisk. Tudi v naslednjem letu je sledila ude-ležba na mednarodnem folklornem festivalu, tokrat v Bo-sni in hercegovini. Istega leta je gostovala tudi v Veliki Britaniji, v pobratenem mestu sedbergh, kjer je imela kar sedemdnevno turnejo. Vsak dan je nastopila v drugem

kraju in bila povsod zelo lepo sprejeta. Doživela je zares nepozaben teden. Po vrnitvi iz Anglije se je udeležila še mednarodnega folklornega festivala v Beogradu.

Leta 2008 je skupina pripravila mednarodni folklorni festival, na katerem so nastopile folklorne skupine iz ce-lotne bivše Jugoslavije. Dogodek je potekal v Zrečah, in sicer kar tri dni. Nastopilo je 448 plesalcev. V poletnem času je sledilo gostovanje v Bolgariji, kjer je prav tako potekal mednarodni folklorni festival.

Na najdaljšo šestnajstdnevno turnejo se je naša skupi-na odpravila leta 2009, in sicer v Turčijo, kjer je potekal drugi največji mednarodni folklorni festival v evropi. Na njem je nastopilo 26 držav, med njimi tudi slovenija, ki jo je predstavljala prav naša skupina in osvojila odlično četrto mesto. sledil je festival v Brčkem.

Jeseni istega leta so člani skupine organizirali 10. obletnico delovanja z naslovom »10 let, 10 oblek«. Šlo je za predstavitev desetih oblek, med katerimi je bila tudi nova pohorska obleka iz leta 1900. razen oblek je dogo-dek obogatil še ples iz takratnega časa. raziskavo o ple-su je pripravil dr. Bojan knific, o oblekah pa dr. Marija Makarovič. odrsko postavitev za obletnico sta postavila Petra Polegek in Andrej Arbajter.

Leta 2010 se je skupini uspelo uvrstiti na državno srečanje folklornih skupin v Beltince. Jeseni je sledilo še gostovanje v Aleksandrovacu v srbiji na tednu trgatve, ki se je zaključil z mednarodnim folklornim festivalom. Istega leta je skupina priredila tudi mednarodni folklorni festival, ki ga od leta 2008 prireja vsaki dve leti.

Moje prvo gostovanje s skupino je potekalo na Šved-skem, kamor nas je lani povabilo slovensko društvo si-mon Gregorčič, in sicer na praznovanje 40. obletnice ob-

SKUPAj PLEŠEmO žE VEČ KOT 10 LET

Fantje znajo postavljati stolp

MlADINSKA

Naša »šefa« sta stroga, čeprav se pogosto smejeta

156♥2012

stoja. To je bil moj prvi nastop in mi bo za vedno ostal v lepem spominu. Prav prijetno je bilo tudi spoznanje, da kamorkoli smo prišli, so nas ljudje lepo sprejeli.

kmalu potujemo na festival v Beograd, ki se ga vsi že zelo veselimo. Poleg gostovanj vsako leto opravimo še od petdeset do sedemdeset nastopov doma. Naše društvo ima pet folklornih sekcij: veterane, odraslo Fs kUD Jurij Vodovnik skomarje, otroško Fs Vitanje, otroško Fs slo-venske konjice in otroško Fs Jurij Vodovnik skomarje.

s plesom želimo ohranjati kulturno dediščino in stare običaje tudi med mlajšimi rodovi, kar nam zadnja leta zelo dobro uspeva. Naše folklorne sekcije štejejo več kot 70 plesalcev. Dokler nas bodo vodili iskreno prijateljstvo, dobra volja ter predvsem ljubezen do plesa in petja, bo naš prosti čas kakovostno izkoriščen.

Mateja Kotnik

Pohorsko srce

Vročina v Turčiji ni bila ovira za veselje do plesa

DrUŠTVA

Na 10. obletnici z novimi pohorskimi oblekami

Moj prvi nastop na Švedskem

16 6♥2012

Prvi maj – praznik dela je medna-rodni praznik delavstva, ki ga vsako leto praznuje večina držav sveta (izjema ZDA). Praznik je spomin na krvave de-monstracije v ameriškem Chicagu leta 1886 in na splošno stavko, s katero so delavci zahtevali svoje pravice.

V današnjem času je obeleževanje prvega maja še vedno močno povezano z velikimi zborovanji, raznimi srečanji in s kurjenjem kresov. slovenska tradi-cija 1. maj obeležuje zlasti s kresovi in nošnjo rdečih nageljnov.

V Zrečah je dolgoletna tradicija pr-vomajski pohod na Golek, kjer se sreča-jo občani in drugi ljubitelji narave. Tudi letos so bili organizatorji lovci, ki so poskrbeli za hrano in pijačo. Na Golek se je povzpelo veliko planincev in ljubi-teljev Goleka vseh starosti. Prihajali so ves dan. Pridružila se je še konjenica,

ki je marsikateremu otroku popestri-la dan. Po odhodu z Goleka so se po-hodniki ustavili na izletniški kmetiji Ančka, kjer je bilo poskrbljeno za živo glasbo (Pohorci), odlično hrano in zelo dobro postrežbo. Tudi Godba na pihala Zreče, ki je že od jutra igrala budnice po vsej občini, je dan zaključila pri Ančki. kljub rahli utrujenosti je plesalo staro in mlado vse do večera.

Preživeli smo čudovit, sončen, zdrav, koristen in zabaven dan. Prazno-vanje prvega maja na Goleku je tradicija in prepričana sem, da si vsi želimo, da to tudi ostane.

Martina Kapun

16

Tradicionalno prvomajsko srečanje na goleku

zNOTrAj UTrIpAPohorsko srce

Pohodniki se vsako leto ustavijo pri AnčkiV senci je prav prijetno

Pohodniki PD Suha klobasa so bili usklajeni

Ni pravega pohoda brez golažaŽe proti domu

Sonce, trava in dobra družba

176♥2012 17

Pisalo se je leto 1980. živeli smo v skupni državi Sociali-stični federativni republiki jugoslaviji (SFRj). Ves svet nas je poznal, zato ni prihajalo do zamenjav in dilem kdo in od kod smo. Naš predsednik in vrhovni poveljnik josip broz Tito se je spomladi zdravil na kliničnem centru v Ljubljani. Priprave na praznovanje dneva mladosti in obenem praznovanje Titovega rojstnega dne so kljub temu potekale ustaljeno kot vrsto let prej.

Dan mladosti je bil v času države sFrJ praznik jugoslo-vanske mladine, ki se je praznoval 25. maja. Na ta dan so bili mladi iz vrst pionirjev sprejeti v Zvezo socialistične mladine Jugoslavije (ZsMJ). Dogodek so obogatili z glasbenimi in športnimi prireditvami, ki so jih mladinci pripravljali skupaj z lokalno skupnostjo. Vse je potekalo pod sloganom bratstva in enotnosti, ki je dolga leta povezoval zelo različne narodno-sti znotraj Jugoslavije. Mladim so vstop v ZsMJ, sodelovanje v delovnih akcijah in druženje z vrstniki drugih narodnosti veliko pomenili ter jim bili v ponos. Tradicionalno prazno-vanje je še posebej zaznamovala Štafeta mladosti oz. Titova štafeta, ki se je vsako leto začela v drugem mestu in drugi republiki, prepotovala celotno državo, svojo pot pa zaključila

na stadionu JLA v Beogradu. Tam je bila svečana prireditev, na kateri je sodelovalo več tisoč mladih iz vse Jugoslavije. s pesmijo in rojstnodnevnimi željami so štafeto predali Titu.

konec marca so se začele priprave na praznovanje dneva mladosti in sprejem Titove štafete v našem kraju. organizi-rali smo razstavo ročnih del v prostorih centra mladih (stari vrtec, zdajšnja stavba pri vlaku), kulturno-glasbene večere, na katerih smo nastopali mladi krajani. skoraj ves april smo zbirali, pobirali, čistili in s traktorji vozili veje in smrečje iz gozda za kres, ki je zagorel noč pred prvim majem, prazni-kom dela. skupaj z vojaki iz vojašnice v slovenski Bistrici smo pripravili kulturni program in 28. aprila od njih sprejeli štafe-to mladosti ter jo od mladincev iz slovenskih konjic prevzeli pri osnovni šoli v Zrečah.

Bilo mi je v veliko čast, da sem skupaj z srečkom retuzni-kom in Dušanom Arbajterjem nosila štafeto, ki smo jo nato z vojaško korveto odpeljali iz Zreč proti celju. Posebnost te štafete je bila, da ni nikoli prišla v roke, v katere je bila name-njena. 5. maja 1980, dva dni pred rojstnim dnevom tovariša Tita, je prenehalo biti njegovo srce.

Cvetka Šmid

Nekaj zelo lepih spominov iz moje mladosti

zNOTrAj UTrIpA Pohorsko srce

Iz zgodovinskega arhiva: Štafeta mladosti v Zrečah

6♥201218

Pohorsko srce

IZ KOLEDARjA PRIREDITEV

V prejšnji številki smo z dogodki in s prireditvami zaključili s septembrom. V tem prispevku bomo predstavili zanimi-ve dogodke od lanskega oktobra pa vse do konca marca letos. Vzemite si čas in skupaj z nami obudite spomin na prete-klo polletno dogajanje v občini Zreče.

Prijateljevanje na gorenju

V začetku oktobra smo obiskali pri-reditev Spoznajmo drugačnost, na kateri so se na zreški tržnici predstavila števil-na društva invalidov iz naših krajev.

Le dva dni kasneje smo Zrečani poz-dravili svoje mesto in obeležili že 24. roj-stni dan. Prireditev je potekala nekoliko drugače, saj se je odvijala na prostem in ne v dvorani. sredi parkirišča pred obči-no je bil postavljen šotor, kjer je čez dan potekal kulturni program z ansamblom original Pohorci. Poskrbljeno je bilo tudi za pogostitev. Uradni del programa se je začel v popoldanskih urah. Med drugim je potekala podelitev kovanih

vrtnic za najlepše urejeno okolje.Med 3. in 7. oktobrom se je odvi-

jal mednarodni teden otroka. Društvo prijateljev mladine Zreče je za osnov-nošolske otroke organiziralo številne zanimive dejavnosti: fotografsko delav-nico, branje in ustvarjanje, pohod na Brinjevo goro, glasbeno in papirnato modno pravljico ter športne igre. konec meseca je bil v znamenju Pesmi prijate-ljevanja. Gre za že tradicionalno druže-nje pevskih zborov od blizu in daleč. Na Gorenju, kjer je prireditev potekala, so poleg domačega Mepz Jurij Vodovnik Zreče zapeli še pevci Mopz Ivo Štruc slovenske konjice. Iz hrvaške sta na-stopila ženski zbor Lavanda in mešani zbor korona. kot zadnja je nastopila še moška skupina Malestrum s tradici-onalnimi instrumenti. V slovenijo jo je pripeljal naš prijatelj David Burbidge iz pobratenega mesta sedbergh. Prav tako je poskrbel, da se je po uradnem delu veliko plesalo.

Obiskali so nas igralci in slikarji

Terme Zreče so prvi teden v novem-bru gostile 20. likovno kolonijo. Nekaj dni zatem je potekala razstava likovnih del domačinke Tanje Milosavljević z naslovom »rožasta utopija«. Po koloni-ji in razstavi smo martinovali. obiskala nas je mariborska vinska kraljica kse-nja Arbeiter. Zbrani so jo pričakali pri potomki stare trte z Lenta. Nato sta

sledila vožnja mošta s kočijo v cerkev sv. Martina v Zlakovo in krst vina. Družabni del martinovanja se je odvi-jal spet v Zrečah, v sklopu hotela Do-brava, v katerem so poskrbeli za živo glasbo in pokušino Martinovih jedi.

Tretjo novembrsko soboto se je v večnamenski dvorani hotela Dobra-va v Termah Zreče odvil 7. gledališki festival. organiziralo ga je Medobčin-

sko društvo gluhih in naglušnih občin slovenske konjice, Vitanje in Zreče v okviru programa kulture gluhih Zveze društev gluhih in naglušnih slovenije. osem društev gluhih in naglušnih je pripravilo enajst gle-daliških iger. Program se je začel s pozdravnimi nagovori predsedni-ka društva Matevža Marinka, pred-sednice ZDGNs Fride Planinc in zreškega podžupana Draga Šešerka.

ljUDjE IN DOGODKI

196♥2012

Pohorsko srceljUDjE IN DOGODKI

Gospod Šešerko je poudaril, da občina Zreče kot ena izmed dvanajstih občin v sloveniji, ki so priznane kot občine, prijazne do invalidov, skrbi tudi za pre-magovanje komunikacijskih ovir, ki jih imajo osebe z okvaro sluha. Program sta povezovala člana društva Irena Marinko in Bojan Mežnar. Festival je vzbudil veliko zanimanja med gluhimi in naglušnimi slovenije ter tudi sliše-čimi Zrečani in konjičani. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička.

Zreški Veseli december

V Zrečah se je prvi decembrski četr-tek začel sklop tradicionalnih prireditev Veselega decembra. Letos se je dogaja-nje prvič odvijalo na zreški tržnici. Prvi dan so se na stojnicah predstavili dru-štva invalidov in zavodi. svoje izdelke so predstavili: Vizija – Društvo gibal-no oviranih invalidov slovenije, VDc Šentjur, Pe slovenske konjice, oDI Dravinjske doline, Čebela – Dnevno varstvo karitas ter učenci oŠ V Parku iz slovenskih konjic, ki so razstavljali unikatne izdelke. Žal v četrtek na prizo-rišču ni bilo obiska, so se pa številni obi-skovalci zbrali naslednji dan, ko je pote-kala božično-novoletna tržnica. Petnajst stojnic, na katerih so bili razstavljeni iz-delki otrok iz vrtca in osnovne šole ter dijakov srednje poklicne in strokovne šole Zreče, je zavzelo prizorišče tržnice. Za dobro glasbeno vzdušje so poskrbeli dijaki s šolskim ansamblom. Med obi-skovalci smo pri nakupu voščilnice ujeli domačina Avgusta Dečarja, ki nam je predlagal, da lahko tudi sam kaj zaigra, saj ima harmoniko vedno s seboj. Pri-sluhnili smo še njegovim vižam. V pro-gramu so se s plesno točko predstavile še devetošolke. V dobrih dveh urah, ko-likor je namreč trajala omenjena tržni-ca, so se mimo stojnic sprehodili števil-ni obiskovalci.

Tudi letos nismo pozabili prostovolj-cev, ki delujejo v naši občini. Za njih so pripravili presenečenje, in sicer preda-vanje o osebnostnih karakterjih.

V decembru smo praznovali 35-le-tnico Srednje poklicne in strokovne šole Zreče. ob jubileju so v šolski delavnici zagnali novo fleksibilno produkcijsko celico v okviru projekta čezmejnega so-delovanja koop Flexible Automation. ob tej priložnosti so odkrili še skulptu-ro kovača pred šolsko delavnico.

Nikakor ne moremo mimo že 7. božično-novoletnega koncerta Društva godbenikov Zreče, ki je letos prvič pote-kal v Športni dvorani Zreče. Na božični dan so godbeniki nastopili skupaj z me-

šanim pevskim zborom strune, kUD Vladko Mohorič in spet do zadnjega kotička napolnili tudi veliko dvorano. koncert so ponovili še na rogli v začet-ku januarja.

In če smo že pri rogli, moramo na kratko omeniti tudi adventni, božični in novoletni koncert. Vsi trije so pote-kali v cerkvi Jezusove spremenitve na gori. rogla je gostila še svetovni pokal v teku na smučeh. Potekal je med 16. in 18. decembrom. Ves teden pred omenje-nim dogodkom so organizatorji skupaj s prostovoljci zaradi pomanjkanja snega od zore do mraka s traktorji prevažali sneg iz oddaljenosti do pet kilometrov. Z resničnim garanjem so med drugimi omogočili potek svetovnega pokala v teku na smučeh na rogli. ob vprašanju, kaj jih drži gor, so vsi v en glas dejali: »Pohorska trma in dejstvo, da če gre eden, gremo vsi.« Bravo, Pohorci!

Zadnjo decembrsko sredo je na tr-žnici Zreče potekal društveni dan. Pred-stavila so se nekatera zreška društva, in sicer: Društvo zreških tabornikov rod zelena rogla, Društvo prijateljev mla-

6♥201220

Pohorsko srce

dine Zreče, Društvo upokojencev stra-nice, kUD Janez koprivnik Gorenje, MkUD kladivo 11, Turistično društvo Zreče in kUD Vladko Mohorič Zreče. Martin Mumel je zbranim prikazal izde-lavo cokel. Za dobro vzdušje je poskrbel ansambel Zreška pomlad, ki ima prav tako svoje kulturno društvo.

s silvestrovanjem na prostem se je zaključil sklop prireditev zreškega Ve-selega decembra, ki že nekaj let bogati praznični čas. Najdaljšo noč so Zreča-ni ter ostali obiskovalci pričakali pred občino v družbi ansambla Vižarji, ki je zbrane začel zabavati že ob 22. uri. organizatorja sta bila občina Zreče in LTo rogla – Zreče, GIZ, TIc Zreče. Zbranim je tokrat uspešno novo leto 2012 zaželel podžupan Drago Šešerko. Veselje ob novem letu se je nadaljevalo s torto, penino, plesom in dobro voljo.

Prvi mesec v novem letu

Na najvišje ležečem koncertnem odru v sloveniji smo v začetku januarja gostili kvartet kitar Leggero, izvrstno ki-tarsko zasedbo iz sosednje hrvaške. Za-grebški kvartet Leggero izhaja iz zagreb-škega akademskega kitarskega kvarteta, ki so ga leta 2008 ustanovili študentje prof. Xhevdeta sahatxije. V njem igrajo saša Babić, Juraj Majstorović, emina Trivanović in slaven Špoljarić. kljub mladosti se zasedba lahko pohvali s šte-vilnimi koncerti po vsej evropi ter nagra-dami z različnih tekmovanj in festivalov. koncertni program na rogli je obsegal znana dela skladateljev za kitaro in šte-vilne priredbe za ta komorni sestav.

Teden dni kasneje je Planinsko dru-štvo Zreče organiziralo že 34. pohod po poteh Pohorskega bataljona, ki se ga je udeležilo okoli 2000 pohodnikov. Zaključek pohoda z bogatim srečelo-vom in s podelitvijo priznanj je potekal v športni dvorani osnovne šole Zreče. Zbrane je zabaval ansambel Zlatorogi.

Februar v znamenju pusta hrusta

Tokratno osrednjo občinsko prire-ditev ob slovenskem kulturnem prazni-ku in podelitvi priznanj ter nagrad za dosežke na področju kulture so letos poimenovali Luč je ta, življenje moje. Z besedo in pesmijo so prelistali najnovej-šo knjižno pridobitev, zbornik rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dra-vinjski dolini. Tako so obudili spomin na bogato obdobje naše polpretekle zgodovine. V programu so sodelovali igralci in recitatorji, pevci in drugi. V preddverju dvorane je bila na ogled te-matska razstava o mineralih in fosilih v Dravinjski dolini.

Mladinski klub stranice je pripravil tradicionalni Valentinov ples. Za prije-tno vzdušje je skrbel ansambel Naveza. Ples je bil izredno dobro obiskan, plesi-šče pa ves čas zasedeno. Izbrali so tudi Valentinov par za leto 2012.

Imate kaj za pusta hrusta? Tradicio-nalna pustna povorka na ploščadi pred Termami Zreče je potekala na pustno nedeljo. Prišlo je veliko mask, ki so ve-selo rajale in preganjale zimo. Na pu-stni torek je bilo organizirano pustova-nje tudi na Gorenju.

Prireditev Dobrota opogumlja je v Zrečah potekala že petnajstič. Nasto-pilo je veliko skupin in posameznikov. Izkupiček od prodanih vstopnic so na-menili za pomoč tistim, ki so je najbolj potrebni.

Peli, plesali in okušali salame

Otvoritev hotela Atrij****S je bila v začetku marca. Novo pridobitev si je ogledal mag. radovan Žerjav, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. V svojem nagovoru je še posebej pohvalil zaposlene v turizmu. otvoritve se je udeležilo veliko obiskovalcev. Na voljo so imeli pokušino različnih specialitet ter ogled novega dela hotela vključno z Idilo – Wellness & spa centrom.

Nekaj dni kasneje smo v Zrečah iskali tiste, ki imajo najboljše salame, domače vino ter žgane pijače. Tradici-onalni prireditvi Pohorski salamijadi smo dodali še vino in borovničke. Vabi-lu se je odzvalo veliko domačinov, ki so ponosno predstavili svoje izdelke. oce-njevanje salam je potekalo v Gostilni Jurček, ocenjevanje vina ter žganih pi-jač pa na Izletniški kmetiji Ančka. raz-

ljUDjE IN DOGODKI

216♥2012

rAzDElEK Pohorsko srce

glasitev rezultatov in podelitev priznanj sta potekala tretjo soboto v marcu pri potomki vinske trte v Zrečah. ob tej priložnosti so opravili še rez trte.

V Zrečah je potekalo srečanje otro-ških folklornih skupin iz celjske regije. Njihove postavitve je ocenjevala mag. Metka knific, ki je bila strokovna spre-mljevalka. Predstavile so se tudi naše folklorne skupine.

konec marca je potekala prireditev Športnik leta. Najboljša športnika prete-klega leta v občini sta odbojkarica car-men kotnik in nordijski kombinatorec Marjan Jelenko. Za najboljšo ekipo so razglasili žensko ekipo odbojkarskega kluba sWATYcoMeT. Podelili so še posebna priznanja Zdravku Ivačiču,

Marjanu Jelenku st. in Žanu Marguču. Priznanje za zasluženega športnega de-lavca je prejel Tomaž kos. Perspektivni športniki do 16. leta so: Jaka Mlinšek

(taekwondo), Anja Potočnik (odbojka), Marko Marguč (karate), sven Zagomil-šek (smučarski skoki) in Vesna Županc (streljanje). Perspektivni športniki do 18. leta so: kristina Podgrajšek (ta-ekwondo), Žan Zagomilšek (nordijska kombinacija) in samanta Čander (twir-ling).

Z zaključnima koncertoma na ke-blju in Gorenju sta se končala 10. jubilej radijske oddaje Eno pesem peti in njeno gostovanje na radiu rogla. Po desetih letih je bil tako odpet še zadnji koncert ljudskih pesmi v ciklusu oddaj eno pesem peti na radiu rogla. Letošnja rdeča nit so bile romarske pesmi. kon-certa je obiskalo veliko ljudi, nastopilo je preko trideset skupin. koncert sta z domiselnim besedilom in mladostno sproščenostjo vodila katja krajnc in Franc ribič. Že deveto leto je koncert na Gorenju pripravil kUD Janez ko-privnik. ob zaključku je spregovorila

urednica radia rogla in povedala, da je ena pesem na radiu rogla s tem zaključnim koncertom tudi odpeta, saj nova programska shema oddaje več ne predvideva. spregovoril je še avtor od-daje Martin Mrzdovnik in po starem izreku dodal: »kjer je volja, tam je tudi pot.« se pravi, da se bo ljudska pesem slišala tudi v prihodnje.

Vsak mesec so potekali še tradicio-nalni literarni večeri v skomarski hiši – jaz mam en star znucan koš, številne delavnice, ki jih prireja Društvo prijate-ljev mladine Zreče in ure pravljic, ki jih otroci lahko obiskujejo v štirih krajev-nih skupnostih (Zreče, stranice, Gore-nje in Dobrovlje).

Toliko iz koledarja prireditev. Utrinke zanimivih dogodkov bomo ob-javili tudi v naslednji številki.

Urška Firer

Pohorsko srceljUDjE IN DOGODKI

6♥201222

Pohorsko srce

iz zreč v svet znanosti

bRIgITA ROžIČ – neskončno radovedna mlada raziskovalka

slovenska nacionalna komisija za UNesco, L’oreal slovenija in slovenska znanstvena fundacija so v preteklem letu razpisali štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« 2012. Trem slovenskim znanstvenicam so podelili enoletne štipendije v višini 5000 evrov. Med kar 31 kandidat-kami je s svojimi raziskovalnimi dosežki komisijo prepričala Zrečanka, 28-letna brigita Rožič.

Brigita je mlada raziskovalka na odseku za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef stefan (IJs) v Ljubljani, kjer pod men-torstvom prof. dr. Zdravka kutnjaka s pomočjo kalorimetrije visoke ločljivosti in dielektrične spektroskopije preučuje na-predne materiale, ki so v tesni povezavi s številnimi možnimi aplikacijami v vsakdanjem življenju. Vpisana je na doktorski študij na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa stefana, smer nanoznanosti in nanotehnologije, hkrati dokončuje še dodi-plomski študij fizike na Fakulteti za naravoslovje in matemati-ko Univerze v Mariboru (FNM UM).

sredi marca je štipendistko na obisk v županovo pisarno povabil podžupan Drago Šešerko, ki je mladi raziskovalki če-stital in ji med drugim podaril srebrnik občine Zreče ter pri tem poudaril: »Veseli smo, da imamo v naši občini tako mlado in izobraženo žensko ter bodočo znanstvenico. Zelo smo po-nosni na vas.«

Brigito smo prosili za intervju za naše glasilo. Na prošnjo se je prijazno odzvala.

V tej številki bomo veliko govorili o mladosti, a vas bi najprej vprašala, kako se spominjate svojega otroštva in katera je bila vaša najljubša igra?

Tako kot vsi otroci sem se tudi jaz rada igrala s svojimi so-vrstniki na Planini na Pohorju, od koder prihajam. Izmed vseh iger mi je najbolj ostala v spominu naša ordinacija, v kateri sem igrala zdravnico in ozdravila vse namišljene bolezni. Ideja o tem, da bi postala zdravnica, je bila dokaj živa tudi v času, ko sem obiskovala osnovno šolo.

Po končani srednji šoli ste se odločili za študij na FNm Um. Kaj je bil glavni vzrok za študij matematike?

Moji gimnazijski interesi so bili dokaj široki. V tem času sem, recimo, s sošolko Da-mjano Doberšek naredila kasneje nagrajeno raziskovalno nalogo s področja psihologije o odnosu mladih do drugačnih. K odločitvi za študij matematike je največ prispeval odli-čen gimnazijski profesor matematike Miro Skalicky. Njemu gre vsa zahvala za odlično opravljeno pedagoško delo. Predmeta fizika, v drugem letniku, in analiza III, v tretjem le-tniku študija matematike, pa sta vzrok, da sem se navdušila še nad študijem fizike.

Na isti fakulteti ste leta 2005 vpisali še vzporedni študij fizike. V čem so dejansko razlike ali podobnosti obeh študijev?

Študij matematike je precej abstrakten, študij fizike pa bolj praktičen. Hkrati se zelo prepletata. Na primer, zanima nas, s kolikšno hitrostjo niha struna na kitari ali s kolikšno hitrostjo se je peljal Mihec s kolesom po klancu itd. Čisto vsakdanja stvar (fizika je povsod okoli nas) in ko želimo to stvar izračunati, upo-rabimo znanje matematike. Tako nekako deluje ta povezanost. Podobno je tudi obratno. Imam napisane neke enačbe in ne vem, kaj bi z njimi; uporabim znanje fizike, da uvidim, kaj mi enačba dejansko sporoča.

Leta 2007 ste postali mlada raziskovalka na Odseku za fi-ziko trdne snovi na Inštitutu jožef Stefan. V okviru raziskoval-nega dela se ukvarjate s fiziko mehkih snovi, s t. i. pametnimi materiali. Zakaj pravzaprav gre?

Preučujem različne napredne materiale, kot so elektrokalori-ki, mehki magnetoelektriki in tekočekristalni elastomeri, ki so po-vezani s številnimi aplikacijami v vsakdanjem življenju. Če povem na kratko: elektrokaloriki so materiali, ki jih lahko segrevamo ali ohlajamo z uporabo električne napetosti; magnetoelektriki zdru-žujejo magnetne in električne lastnosti; elastomeri pa so materia-li, ki se s spremembo temperature krčijo in raztezajo.

Kako bi vaše delo lahko vplivalo na današnjo družbo?Želela bi, da bi moje raziskave pripomo-

gle k boljšemu razumevanju vseh materialov, ki jih preučujem in prav tako k njihovim apli-kacijam v vsakdanjem življenju.

Zakaj je pomemben ženski prispevek k znanosti?Prispevki k znanosti tako žensk kot mo-

ških so pomembni. Vsak človek, ki dela v znanosti, prispeva svoj kos, ne glede na to, ali je ženska ali moški. Meni je pomembno predvsem to, da imamo tudi ženske možnost delati v svetu znanosti.

Kateri so kriteriji za pridobitev štipen-dije nacionalnega programa “Za ženske v znanosti”?

INTErVjU

Brigita Rožič ob podelitvi štipendije

236♥2012

Pohorsko srce

Štipendije so namenjene raziskovalnim projektom s področij naravoslovnih znanosti, medicine in biotehnike v okviru slovenskih znanstvenih institucij. Posamezne prijave mora priporočiti tudi predstojnik institucije, kjer kandidatka študira oz. dela, ali njen mentor. Kandidatke morajo biti v zadnjem letu priprav na doktorat, ne smejo biti sta-rejše od 35 let, imeti morajo slovensko drža-vljanstvo ter stalno prebivališče v Sloveniji. Na uradnem prijavnem obrazcu in z ustre-zno dokumentacijo oddane vloge za štipen-dijo ovrednoti ocenjevalno telo, sestavljeno iz ocenjevalne skupine in ocenjevalnega od-bora.

Kaj vam pomeni omenjena štipendija in kakšen je status mlade raziskovalke?V prvi vrsti mi pomeni dodatno potrditev,

da sem na pravi poti in mi daje še dodatno motivacijo za naprej. Na to štipendijo sem ponosna predvsem zato, ker sem prva štipen-distka s področja fizike. V vseh letih odkar podeljujejo te štipendije, so jih dobile razisko-valke s področja kemije, biologije, medicine. Kar je nekako logično, ker je to tesneje po-vezano z L’Orealom (kozmetiko). Štiri leta, odkar sem mlada raziskovalka, lahko v vsa-kem pogledu ocenim za zelo pozitivno obdo-bje. Ta čas sem zelo dobro izkoristila. Vsako leto sem bila zahvaljujoč svojemu mentorju, prof. dr. Zdravku Kutnjaku, in vodji našega odseka na IJS, prof. dr. Igorju Muševiču, na treh ali štirih znanstvenih srečanjih po vsem svetu, kjer sem pred-stavila svoje delo. Skratka, sem zelo navdušena in bom ta leta ohranila v zelo lepem spominu.

Kako poteka vaš delovni dan na inštitutu?Vsak dan vsaj malo drugače (smeh). Noben dan ni enak

prejšnjemu, vedno kaj drugega, novega. In ravno to je vzrok za moje navdušenje nad delom, ki ga opravljam. Namreč ne ma-ram rutine. Torej, če vseeno malo povem, kaj vse je vključeno v vsakdanjik, je to zagotovo jutranja kava, ki jo skuham še za svoje sodelavce. Potem sledi branje elektronske pošte, nato eks-perimentalno delo ali pisanje člankov oz. prispevkov ali le branje teh, sestanki in še bi se našlo. Skratka, to ni 8-urni delavnik, vča-sih se delo zavleče pozno v noč ali se prej konča in tudi jutranji prihod je malo bolj svoboden. Prav tako je včasih treba žrtvovati tudi kaj prostega časa.

Imate med znanstvenicami tudi kakšno vzornico?Imam kar nekaj vzornic, vendar bom

izpostavila dve, ki sta zelo uspešni na znan-stvenem področju in v zasebnem življenju. To sta prof. dr. Nataša Vaupotič, ki je dekanica FNM UM, in prof. dr. Maja Remškar, ki na IJS-u vodi svoj laboratorij.

Kaj pa tujina?Čez manj kot leto dni odhajam na post-

doktorski študij v tujino. Verjetno v ZDA za dve leti. Potem bomo videli. Za enkrat si pu-ščam odprte vse možnosti. Želim si doktori-rati še iz matematike, ker matematik in fizik oz. fizik in matematik, to sem jaz.

Kaj počnete v prostem času?Rada potujem in se družim s prijatelji.

Veliko berem, meditiram in pišem pesmi, se ukvarjam z jogo, rada kuham (smeh). Od športnih aktivnosti je kolesarjenje res prava izbira zame.

Kaj je tisto, kar vas vodi v življenju in vam daje energijo?V življenju me vodita predvsem neskonč-

na radovednost (smeh) in želja po ravno pravšnji meri svobode pri delu. Za energijo kar ne vem, od kod jo črpam. Seveda moram izpostaviti tudi svojo družino in prijatelje, ki me resnično podpirajo, mi stojijo ob strani

– brez njih mi ne bi uspelo. Dragi moji, vedite, da vas imam neskončno rada in da boste vedno z mano, ne glede na to, kam me bo vodila pot.

Kaj vam pomeni pohorsko srce?Pohorsko srce je zame predvsem moja družina, moj dom in

del lepih spominov. Planina na Pohorju je kraj, kamor se vračam znova in znova.

Z Brigito rožič smo se pogovarjali le teden dni pred zago-vorom doktorske disertacije, ki ga je 22. marca 2012 uspešno opravila.

Čestitke, dr. Brigita rožič, in veselo ter pogumno novim uspehom naproti!

Spraševala: Urška Firer

INTErVjU

Utrinek z znanstvenega srečanja

V laboratoriju

Nacionalni program »Za ženske v znanosti« v Slo-veniji poteka od leta 2006. Od takrat so partnerji pro-grama nagradili že šest-najst izjemnih znanstvenic. Program je del širšega Unes-co-L’Oreal For Women in Sci-ence partnerstva, ki podeljuje tudi mednarodne štipendije (mladim raziskovalkam za raziskovalno delo v tujini) in mednarodne nagrade (že uve-ljavljenim znanstvenicam za izjemne dosežke v znanosti).

Nekje na Kitajskem

6♥20122424

RAZmIŠLjANjE mLADEgA KmETA O ZEmLjI

V zreški občini je precej kmetij, ki so brez nasledni-kov ter že propadajo in nimajo perspektive. Na občini že nekaj časa razmišljamo o njihovi oživitvi, ker kvarijo podobo občine. Dejstvo je, da kmetije, ki nimajo nasle-dnikov, nazadujejo. Pri prebiranju statističnih podatkov zbode v oči predvsem starostna struktura lastnikov kme-tij, ki je v povprečju 57 let. Vsaj 30 % lastnikov je starejših od 65 let. Za to obstaja več razlogov:

• na kmetiji ni naslednikov, ki bi lahko kmetije prevzeli;

• mladi hodijo v službo in se nočejo ukvarjati s kmetijstvom;

• starejši lastniki se bojijo za svojo prihodnost in kakovost življenja, zato kmetije ne predajo.

sam sem kmetijo prevzel pri tridesetih letih. Z dru-žino obdelujemo 6 hektarjev veliko kmetijo, ki smo jo vključili v ekološko kontrolo in v letu 2006 pridobili eko-loški certifikat. ker oba z ženo hodiva tudi v službo, sva si delo organizirala tako, da nama poleg službe in dela na kmetiji ostane dovolj prostega časa, ki ga namenjava otrokom.

Na kmetiji smo začeli pridelovati zelenjavo, ki jo po-nujamo na trgu. To nam predstavlja dodaten zaslužek. Zadovoljni kupci se vsako leto vračajo, s seboj pa pripe-ljejo tudi nove stranke. V času krize kmetijska zemlja pri-dobiva vrednost, saj si večino zelenjave in poljščin vsak lastnik zemlje lahko pridela doma in s tem precej pripo-more k družinskemu proračunu. kriza je tudi priložnost, da kmetje začnemo razmišljati, kako na kmetiji ustvariti prihodek. Vse več je akcij in spodbud po večji samooskr-bi s hrano v lokalnem okolju in v državi.

Naj navedem nekaj ukrepov za spodbujanje pridelave zdrave hrane:

• Uredba o zelenem javnem naročanjuNa podlagi uredbe bodo morali naročniki pri javnem

naročilu vključiti 10 % ekoloških živil, vendar pa za živila in gostinske storitve glede na nerazvitost ponudbe sloven-skih ekoloških živil uredba določa prehodno obdobje, in sicer se do leta 2014 zahteva 5 % delež ekoživil. Pri živi-lih, ki so pridelana na ekološki način, se bodo upoštevala tudi živila iz preusmeritvenega obdobja, saj želi Mko s tem spodbuditi, da se čim več kmetovalcev vključi v eko-loško kmetovanje.

• razvojna agencija savinjske regije (rAsr) je pristopila k projektni nalogi, s katero želi izbolj-šati prehrambno samooskrbo Savinjske regije. Za kvalitetne domače prehrambene proizvode bodo pomagali iskati najkrajše in čim bolj neposredne poti do potrošnikov.

• občina Zreče je v teh dneh izdala javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kme-tijstva in podeželja v letu 2012.

Tudi turistični subjekti v naši občini povprašujejo po hrani iz lokalnega območja, zato začnimo razmišljati o naši zdravi pohorski zemlji kot o dobrini, ki jo je treba izkoristiti in ne kot o bremenu, ki nam jemlje prosti čas.

Za kmeta je najlepše, ko stopi na njivo, ki jo je z ljube-znijo obdelal, in opazuje, kako raste pridelek.

Bernard Sadek

MlADI NAPohorsko srce

Na mladih stoji svet

256♥2012 25

V medijih kar naprej posluša-mo, kako svet uničujemo, da bi ga izboljšali, pa storimo bolj malo. Tudi mene se je to dotaknilo. Žele-la sem svet ohraniti vsaj takšen kot je, a sem spoznala, da sama ne bom mogla veliko storiti. Dobila sem pri-ložnost.

skavti na dom prejemamo glasi-lo »skavtič«. V eni izmed številk je Urška Mali objavila, da išče deset deklet, ki bi sodelovala v projektu »save our World« in znotraj tega projekta ustvarila svoje lokalne projekte. Tako je nastal moj projekt »Nasvet za eko planet«. Lokalni projekt »Nasvet za eko planet« je potekal med 18. in 25. februarjem 2012.

V soboto, 18. februarja, smo v hotelu Planja na rogli organizirali prvo ekološko tržnico, na kateri so sodelovale turistične kmetije ravni-čan, Ločnikar in Arbajter. Predsta-vljale in prodajale so svoje izdelke. V torek, 21. februarja, smo v hotelu Planja na rogli pripravili prvo eko-loško delavnico. otroci, ki so poči-tnikovali na rogli, so z nami preži-

veli ekološki dopoldan. Vodili smo ga člani klana Zreče 1. Iz starih pla-stenk, časopisnega papirja ter zama-škov smo izdelovali »šparovčke« in igro spomin. V soboto, 25. februar-ja, sta druga ekološka tržnica in de-lavnica potekali v Zrečah na tržnici.

Upam, da smo otrokom vsaj malo približali koristnost že uporabljenih stvari in ekološko pridelana živila. Projekt sem izvedla s pomočjo ob-čine Zreče in TIc-a. Pri tem so mi pomagali Urška Firer ter skavti ste-ga Zreče 1. Vsem iskrena hvala.

Maja Mikuš

KMETIjAH Pohorsko srce

ZA LEPŠI jUTRI

Zreška tržnica je ob sobotah polna domačih dobrot

Tudi turistom so všeč domače dobrote

Živahna ekodelavnica v Zrečah

6♥201226

ETNOlOGIjAPohorsko srce

V letih 1997 in 1998 je na skomar-ju med počitnicami potekal študentski tabor z delovnim naslovom Vsakdanjiki in prazniki skomarjanov. Njegov na-men je bil temeljito raziskati življenje vaščanov pri vsakodnevnih opravilih in med prazniki. rezultat dela je bil zbor-nik s prav takšnim imenom. Uredil ga je dr. Vito hazler, ki je bil odgovoren za oba tabora. Marsikaj zanimivega so mladi raziskovalci zapisali in prav ti zapisi so bili osnova za projekt obnove kletnih prostorov župnišča. Zaradi te-snega navezovanja projekta na zapise in hkrati nadaljevanja tega dela smo pre-vzeli tudi naslov Vsakdanjiki in prazni-ki skomarjanov.

Zakaj ta projekt in kakšen je njegov namen?

Po obnovi strehe in zunanjosti žu-pnišča leta 2001 ter zgornjega dela žu-pnišča v projektu Vodovnikova zbirka leta 2008 je bilo treba delo zaokrožiti še z obnovo kletnih prostorov in jim dati vsebino. Če je prva obnova zašči-tila objekt pred propadom z novo stre-

ho, je druga obnova vrnila v bivanjski del župnišča deloma novo življenje, to je zbirko dokumentov, knjig, filmov in zgoščenk o Juriju Vodovniku.

Po uspešnih opravilih se je pokaza-la še potreba po večjem in bolj ureje-nem prostoru za večje skupine gostov, ki bi jim lahko ponudili krajevne ku-linarične posebnosti in ogled ene ali dveh najbolj znanih domačih obrti. To je torej osnovni razlog in hkrati namen projekta.

Kdo so bili udeleženci v projektu?Nosilci projekta so bili krajevna

skupnost skomarje, kulturno društvo Jurij Vodovnik skomarje, občina Zreče in Martin Mrzdovnik iz kUD Vladko Mohorič Zreče. sleherni izmed sodelu-jočih je imel svojo določeno nalogo. Po končanem projektu želimo vse naravne in kulturne danosti še ponuditi sodob-nemu gostu v obliki dobre zgodbe. In Jurij Vodovnik je dobra zgodba!

In kakšni so vsakdanjiki in prazniki Skomarjanov?

Že sam prihod v vas daje gostu slu-titi, da je prišel v idilično hribovito oko-lje, da je tukaj zrak svež in čist, da je v vasi precej tiho, da prebivalci živijo svo-

je življenje. Del tega smo hoteli prenesti tudi v obnovljene prostore. eden izmed prostorov je preurejen v priročno mi-zarsko-coklarsko delavnico s prikazom »tehnološkega« postopka izdelave cokel in skodel – šikelnov. Tako cokle kakor tudi šikelni so še do nedavna bili zna-čilni za skomarje. Tudi Jurij Vodovnik poje o vasi »cokelpurk« in še danes so nekatere hiše, med njimi tudi skomar-ska hiša, krite s šikelni.

Drugi prostor je namenjen prikazu vsakodnevnih kakor tudi prazničnih jedi skomarjanov. Prostor res ni velik, vendar zadostuje osnovnemu namenu – ponudbi preprostih domačih jedi in pijač z lokalnih domačij.

Projekt je bil prijavljen na razpis LAs »od Pohorja do Bohorja« in bo sofinanciran s strani evropskega kme-tijskega sklada za razvoj podeželja v vi-šini 50 % upravičenih stroškov.

Martin Mrzdovnik

VSAKDANjIKI IN PRAZNIKI SKOmARjANOV

Pohorsko srce

Takšni so prostori danes

Tako je bilo pred obnovo

Stavba obnovljenega župnišča Prenovljen vhod v klet z letnico 1788

Originalna coklarska kobila ali koza je del etnološke zbirke

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Pohorsko srce

276♥2012

NAjSTAREjŠI hLAPON, KI jE SOPIhALSKOZI DRAVINjSKO DOLINO

Iz zGODOVINE

Takšni so prostori danes

Lokomotiva serije JDŽ 173

JDŽ 173-001 – »dvojček« našega hlapona, foto iz zbirke Reimar Holzinger

V letu 2012 obhajamo kar dve oble-tnici, ki se nanašata na našo priljubljeno ozkotirno železniško progo Poljčane–Zreče. sredi aprila je minilo 50 let od zaprtja proge (1962–2012), 19. decem-bra pa bo preteklo 120 let od otvoritve proge (1892–2012). Železnica je bila zgrajena najprej le do slovenskih konjic in šele leta 1921 podaljšana do Zreč. ker je tokratna številka glasila posveče-na mladosti, poskusimo tehtnico izrav-nati z 12-tonsko najstarejšo lokomotivo, ki je vozila po ozkotirni železniški progi Poljčane–Zreče.

Gre za lokomotivo s tovarniško št. KrLi 1023/81, ki so jo izdelali v tovarni krauss v Linzu že leta 1881, le dobrih petdeset let po znameniti tekmi loko-motiv, na kateri je zmagal izumitelj An-glež George stephenson z lokomotivo rocket (raketa). Njegova zmaga leta 1829 je bila osnova za začetek razvoja železnice.

Začela se je množična gradnja že-lezniških prog po vsem starem konti-nentu. konstrukterji tovarne lokomotiv krauss so bili takrat neprekosljivi stro-kovnjaki, še zlasti ko je šlo za lokomo-tive, izdelane za ozkotirno progo širine 760 mm. Lokomotive so v času obrato-vanja menjevale oznake, ki so bile odvi-sne od trenutnega upravljavca železnic. Najbolj znana oznaka staroste med na-šimi hlaponi je bila jDž 173-002. JDŽ označuje upravljavca – Jugoslovanske državne železnice, 173 pomeni serijo lokomotiv, št. 002 pa označuje drugo

lokomotivo od skupaj 16 lokomotiv se-rije 173. Čeprav je omenjena lokomoti-va najstarejša, ki je vozila po železniški progi Poljčane–Zreče, se je na naši pro-gi pojavila šele tretja po vrsti. Pred njo sta po konjiški železnici vozili izvorni lokomotivi, imenovani »Gonobitz« (ime po naselju konjice) in »heiligengeist« (ime po naselju sv. Duh Loče). Prvotni lokomotivi sta bili tretja in četrta »se-stra« lokomotiv »četvorčic«, ki so bile kasneje izdelane prav tako v tovarni krauss.

Lokomotive serije JDŽ 173 so bile dvoosne lokomotive dolžine 5,25 m in višine 3,30 m, izdelane za širino tira 760 mm in maksimalno dovoljeno hi-trost 25 km/h. Posebna zanimivost te serije je bila, da so bile lokomotive polo-vice nekdanjih dvojnih lokomotiv, ki so predstavljale dve zrcalni enoti, spojeni pri kabinah.

Prvotne duplex (back to back) lo-komotive so bile izdelane med letoma 1881 in 1883 za potrebe Bosansko-her-cegovskih deželnih železnic. Proge v Bo-sni so bile takrat ozkotirne, od tod ime »ozkotirna«, ki se navezuje na bosansko progo. Naša lokomotiva JDŽ 173-002 je bila iz Bosne na konjiško progo pripelja-na leta 1918. Predstavljala je samo dru-go polovico prvotne lokomotive bosna-bahn 2. Njen namen je bil nadomestiti prejšnjo lokomotivo »heiligengeist«, ki je bila leta 1918 poslana na popravilo v kapfenberg, a se od tam nikoli ni vrnila.

Lokomotiva »Gonobitz«, ki je po odho-du lokomotive »heiligengeist« samevala na naši ozkotirni progi, ni zadoščala za nemoteno izvajanje rednega prometa na konjiški železnici. Prva polovica prvotne lokomotive Bosnabahn 2 je dobila ozna-ko JDŽ 173-001.

Polovici sta v prvih letih obratovanja tvorili štiriosno lokomotivo tipa Bosna-bahn IIa 2.

oznake naše najstarejše lokomotive skozi različna obdobja: • kkBB št. 2 (1881–1895,

upravljavec cesarsko-kraljeve Bosanske železnice)

• BhstB IIa 2 št. 12 (1895–1908, Bosansko-hercegovske državne železnice)

• BhLB IIa 2 št. 12 (1908–1914, Bosansko-hercegovske deželne železnice)

• Leihlok Bar – Virpazar (med 1. svetovno vojno)

• ShS IIa 2 št. 12 (1918–1933, Državne železnice Kraljevine ShS)

• JDŽ 173-002 (od 1933, upravljavec Jugoslovanske državne železnice)Lokomotiva JDŽ 173-002 se je naj-

verjetneje v tridesetih letih 20. stoletja preselila pod upravo srbskih državnih železnic, preživela 2. svetovno vojno, kasneje pa svojo pot zaključila v tovarni »Tito« v Vogošču v bližini sarajeva. To podjetje se je na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja preimenovalo v Pretis Vogošča.

Danijel Leva Bukovnik

28 6♥2012

Invalidi se predstavijo z ročnimi deli

V društvu nam nikoli ni dolgčas

Delovanje društva sta poleg redne-ga letnega zbora članov ter praznovanja dneva žena in materinskega dneva v drugi polovici marca v Gostišču smo-gavc na Gorenju pri Zrečah zaznamova-la kar dva odmevna izleta. Med 13. in 15. aprilom smo se članice in člani pod vodstvom predsednika Ivana Pavliča in tajnice Tatjane Pilpaher odpravili na tri-dnevni kopalni izlet v Bosno in hercego-vino, v Banjo Vrućico, o kateri do takrat nismo vedeli ničesar.

radovednost je bila velika, predvsem pa potovalna mrzlica, ko smo v petek zjutraj krenili na približno 430 kilome-trov dolgo pot. Tisti, ki smo vstopili prvi, smo šele v slovenskih konjicah opazili, da smo v Zrečah pozabili naložiti kar zajeten potovalni kovček. seveda se je avtobus moral vrniti, zato so zamuda, nestrpno čakanje in komentarji sopotni-kov na ostalih vstopnih postajah bili ne-izbežni. k sreči je v nadaljevanju poteka-lo vse po načrtih in 63 udeležencev je v dveh avtobusih avtobusnega prevoznika, ponudnika in izvajalca izleta ANDA, d. o. o. uspešno prestalo strogo kontrolo ve-ljavnosti potnih dokumentov na sloven-sko-hrvaški meji v Dobovcu. Nato smo z užitkom popili prvo jutranjo kavo na počivališču kmalu za krapino. Nadalje-vali smo po avtocesti mimo Zagreba, se drugič ustavili na počivališču Lučani na avtocesti Zagreb–Beograd in kmalu pri slavonskem Brodu brez zapletov presto-pili hrvaško-bosansko mejo.

Do tedaj veselo razpoloženje na obeh avtobusih se je umaknilo začu-denju, nejeveri in tudi zgroženosti nad popolnoma zaraščeno pokrajino z raz-rušenimi in prestreljenimi objekti brez znakov življenja na obeh straneh magi-stralne ceste proti sarajevu. Vozili smo se skozi kakšnih 10 kilometrov širok obmejni pas in opazovali žalostne po-sledice minule bratomorne vojne, ki je divjala tudi v teh krajih in skrajno kruto razbila mnoge družine ter odnesla življe-

nja številnih, ničesar krivih prebivalcev. Po pasu opustošenja se je spet pojavilo življenje, sledil je tretji postanek. V lepo urejenem obcestnem gostišču eden smo si privoščili odlične čevapčiče v lepinji ali bosansko specialiteto na žlico. Nada-ljevali smo mimo Doboja proti Tesliću, kjer smo se v poznem popoldnevu bo-gato založili s kvalitetnim spodnjim perilom v tovarniški prodajalni znanega proizvajalca Dević.

Še kratka vožnja skozi Teslić in pri-speli smo cilj – v Zdravstveno rehabilita-cijski center Banja Vrućica, prvenstveno namenjen rehabilitaciji srčnih bolnikov, nekaterih ostalih obolenj, pa tudi turiz-mu. Zahvaljujoč odlični organizaciji in sprejemu v hotelu Posavina** smo se hitro razporedili po snažnih in urejenih sobah. eni so čas do večerje izkoristili za kopanje v termalnih bazenih popol-noma obnovljenega hotela kArDI-AL****, večina pa je izmenjevala prve vtise, se čudila lepo urejenem hotelu in celotnemu zdraviliškemu kompleksu. kljub utrujenosti so po dobri hotelski večerji nekateri tudi zaplesali.

Naslednji dan je minil v znamenju zdravniških pregledov, komentiranju diagnoz, kopanju, raziskovanju zdravili-šča in bližnjega Teslića ter pogovorih z izjemno prijaznim osebjem in domačini v okolici. Dva sva tudi preizkusila zoboz-dravstvene usluge in treba je reči, da so bile opravljene korektno in kvalitetno.

Vse je skoraj prehitro minilo in po prav tako lepo preživetem nedeljskem dopoldnevu in zelo okusnem zgodnej-šem kosilu smo se – dobro razpoloženi, obogateni z opazovanjem pokrajine, kle-petom in šalami, polni novih vtisov in spoznanj – po prijetni vožnji po že znani poti z nekoliko daljšim čakanjem na bo-sansko-hrvaški meji in dvema vmesnima krajšima postankoma v večernih urah vrnili v domače kraje.

Na poti domov smo ugotavljali, da je tri dni za ta program skoraj prema-lo. strinjali smo se, da bi bilo primerno štiri do sedem dni. Izpolnili smo še an-keto izvajalca ANDe, d. o. o. o izletu. Iz ankete je bilo razvidno, da smo se za izlet odločili iz radovednosti in želje po spoznavanju novega ter da smo bili vsi z izletom zelo zadovoljni.

Ivan Pavlič

V sredo, 18. aprila 2012, je 78 članov območnega društva invalidov Dravinj-ske doline obiskalo 4. razstavo ročnih in umetniških del invalidov v slovenj Gradcu, okrepljeno z mednarodno ude-ležbo. Na razstavo so se odpravili pod vodstvom silve Pivec, ki je skupaj z ne-kaj drugimi članicami tudi razstavljala. Še pred odhodom jim je predsednik društva Ivan Pavlič, ki se zaradi drugih obveznosti izleta na koroško ni udeležil, zaželel lep dan.

razstavo v slovenj Gradcu, v tamkaj-šnjem mladinskem kulturnem centru, je odprl in zbrano množico invalidov iz slovenije, Avstrije, hrvaške in Madžar-ske nagovoril predsednik republike slo-venije in obenem tudi častni pokrovitelj dr. Danilo Türk. s pohvalo in besedami spodbude so sledili govori predsednika Zveze delovnih invalidov slovenije Dra-ga Novaka, predsednice Društva invali-dov slovenj Gradec stanislave Tamše in slovenjgraškega župana Andreja Časa. Poskrbljeno je bilo tudi za lepo sloven-sko pesem in mili zvok lajn, lajnarjev iz domačih in tujih logov. Po uradnem delu so si zbrani gostje in invalidi razstavo ogledali.

razstavljenih je bilo 3000 izdelkov, ki so odražali domiselnost in ustvarjal-nost invalidov iz 40 društev Zveze de-lovnih invalidov slovenije ter invalidov iz hrvaške, Avstrije in Madžarske. Med vsemi so pomembno vlogo odigrale tudi članice oDI Dravinjske doline, ki so raz-stavo popestrile s svojimi izdelki. Nekaj besed je spregovorila silva Pivec, ki je na

zANIMIVOSTIPohorsko srce

Druščina pred hotelom

6♥2012

Invalidi se predstavijo z ročnimi deli

Pohorsko srce

29

Turistično društvo Zreče KLUb ZREŠKI ART

Slikar riše z dušo, s čopičem ustvarja lastne podobe.Nekateri slikarji iz sonca ustvarijo rumen madež.So pa tudi taki, ki iz rumenega madeža narede zlato sonce.

(Pablo Picasso)

klub Zreški ArT je bil ustanovljen leta 2009 pod okriljem Turističnega društva Zre-če.

Ustanovile so ga ljubiteljice likovne ume-tnosti, ker so želele občanom predstaviti nova ustvarjalna kulturna in likovna doživetja. s svojimi ustvarjalnimi likovnimi prizadevanji se trudijo in želijo popestriti kulturno in ume-tniško dogajanje v skupnosti, v kateri živijo. Aktivno sodelujejo v pripravah likovnih raz-stav in kulturnih dogodkov v občini ter orga-nizirajo predavanja in likovne delavnice.

od leta 2009 svoja likovna dela z velikim veseljem razstavljajo v prostorih »Art« ate-lje – cesta na roglo 11 j, Zreče, kjer je tudi stalna prodajna razstava. Zelo rade sodelujejo tudi kot članice Društva likovnikov in foto-grafov slov. konjice na številnih razstavah in likovnih kolonijah po sloveniji. Lahko se že pohvalijo s samostojnimi razstavami, skupin-skimi razstavami ter pridobljenimi pohvalami na prireditvah »Zlate palete«, ki jih podeljuje Zveza likovnih društev slovenije.

Članice ART kluba

• majda jakopič slika z oljnimi in akrilnimi barvami na platno, navdušujejo jo pred-vsem motivi iz narave in abstraktno slika-nje.

• Silvija Škerget slika z oljem na platno v tehniki akvalak, ustvarja pejsaže, tihoži-tje, navdušuje jo tudi abstraktno slikanje.

• Anna Tomova živčič slika v tehniki olje in akril, rada upodablja motive iz narave, cve-tje, abstraktne slike in monotipijo.

• milojka brečko – največji izziv so ji repro-dukcije klasičnih slikarskih mojstrov raz-ličnih motivov v oljni in akrilni tehniki na platno.

• Tatjana milosavljevič slika in ustvarja sli-karsko plastiko v oljni in akrilni tehniki, najraje ima abstraktno slikanje na platno.

• marja m. Cuk najraje upodablja naravo – cvetje v impresionistični akvarel tehniki.

Vljudno vabljeni na naše razstave. Delite likovna doživetja z nami.

Slikar slika, kar mu poje duša v tem trenutku v svojih barvah, potezah.Kar čuti, to naslika, kar misli, to barva,ko gleda sliko, vidi svojo sliko v njej.

Tatjana Milosavljevič

zANIMIVOSTI

čelu skupine in se ukvarja z ročnimi spretnostmi pri oDI Dravinjske doline: »s tem prijetnim opravilom se v našem društvu ukvar-jamo predvsem ženske, se nam pa tu in tam pridruži-jo tudi moški. Dobimo se nekajkrat na leto in izdelu-jemo predmete, ki so času primerni. ob božiču venč-ke, ob veliki noči pirhe in podobno. seveda smo na razstavo odnesle tudi iz-delke iz volne (kvačkanje), slanega testa in podobno. Lahko povem še to, da je iz našega društva razstavljalo šest članic.«

Po ogledu vseh 3000 čudovitih izdelkov so se invalidi zbrali v centru slo-venj Gradca na še eni raz-stavi, in sicer na rokodelski razstavi z mednarodno udeležbo, imenovani Art@craft evrope 2012. Na trgu so se predstavili glas-beniki, najbolj na udaru pa so bili predvsem lajnarji iz več držav. Invalidi so pri-sluhnili njihovi glasbi in se z njimi fotografirali.

Pozno popoldne se je dobro razpoložena skupi-na invalidov vrnila v svojo Dravinjsko dolino.

Jože Gumzej

Razstavljeni izdelki v Slovenj Gradcu

6♥201230

Alpska šola uspešno zaključila sezono tečajev

Alpska šola smučarskega društva Unior celje izvaja med zimsko sezono svoje programe na smučarskem cen-tru rogla. Programi – vrtec na snegu, alpska šola in predtekmovalne skupine smučarjev in borderjev, so prilagojeni starostnim skupinam in smučarskemu znanju otrok. Glede na to, da je bil to sezono organiziran tudi avtobusni pre-voz iz celja, so se tečajev udeleževali tudi prebivalci širše celjske regije, Dra-vinjske doline in Pohorja vse tja do Ma-ribora. Šola je aktivnosti izvajala ob kar 12 vikendih in tudi med novoletnimi in zimskimi počitnicami.

Zelo množičen odziv tečajnikov naj-različnejših starosti je prav gotovo do-kaz, da je šola v preteklosti dobro delala in da so jo uporabniki sprejeli za svojo,

kar je zagotovo zasluga vseh skrbnih, pozornih in strokovno podkovanih uči-teljev smučanja ter posledica dobrega vodenja šole Damjana Prosenaka.

Čeravno je v dolini že kar nekaj časa spomladansko vzdušje, so imeli te-čajniki svoje zaključno srečanje minuli vikend. Vrli, trmasti in iznajdljivi de-lavci na smučiščih so pripravili izredne pogoje za tekmovanje na smučišču Jasa III. Zaključne tekme so se udeležili te-čajniki v starostnem razponu med 2,5 in 15 let. Po tekmovanju v različnih sta-rostnih kategorijah so se udeležencem razdelile medalje, diplome in spomin-ske majčke.

Na tekmovanju se je pokazalo, da je v tej sezoni med tečajniki Alpske šole kar nekaj talentiranih otrok, ki imajo dober občutek za smučko in velike mo-žnosti, da nadgradijo svoje smučarsko znanje v predtekmovalni skupini Alp-ske šole in nato napredujejo v tekmoval-no skupino smučarskega društva Unior celje.

Zimska sezona se je zaključila z »ro-štiljado« in pravim spomladanskim pi-knikom za starše in otroke na zabavišč-ni ploščadi ob spodnji postaji smučišča Mašin žaga, kjer ni manjkalo plesa in petja ob harmonik in kitari.

Tomaž Kušar

Pohorsko srce zANIMIVOSTI

31

Pohorsko srce

Današnji čas ponuja pestro izbiro športnih aktivnostih z namenom ohranjanja zdravja in vzdrževanja kondicije. Za otroke sta gibanje in igra primarni potrebi. hoja kot primarna človekova dejavnost ostaja še najbolj dostopna širšemu krogu ljudi, ne glede na starost in socialni položaj. Priporočljiva je za srčne bolnike, ljudi s čezmerno telesno težo, skratka za vsako-gar, ki lahko hodi.

Planinstvo kot športna panoga temelji ravno na hoji. V njej lahko prav vsak najde smisel gibanja v vseh letnih časih, vzpostavi pozitiven odnos do narave, medsebojnega druženja otrok, staršev in vodnikov. Vse kar potrebujemo, sta dobra obutev in nahrbtnik, pri otrocih pa imata posebno mesto do-bra volja in dodatna motivacija.

V želji, da bi osnovnošolci svoj prosti čas preživeli aktivno v naravi, proč od računalnika in televizije, na oŠ Zreče v so-delovanju z domačim PD Zreče že četrto leto deluje planinski krožek. Delo planinskega krožka smo sistematično začeli v prvi triadi in ga potem iz leta v leto nadaljevali po vertikali navzgor.

Na začetku šolskega leta pripravimo načrt pohodov. Pravi-loma vsak mesec izpeljemo en pohod, tudi dva, kar je v veliki meri odvisno od vremenskih razmer. k sodelovanju so vablje-ni tudi starši otrok z namenom, da tudi njih seznanimo in navdušimo s programom ter jih med šolskim letom nekajkrat povabimo na skupne pohode.

V šolskem letu 2011/12 so v krožek vključeni otroci od pr-vega do vključno šestega razreda, skupno število prijavljenih je 83. Članstvo osnovnošolcev se iz leta v leto veča. Pohodi in medsebojno druženje so za otroke današnjega časa zagotovo dobra popotnica. koristi čistega zraka, ki ga dihamo v goz-dovih in planinah ter nedotakljiva narava in raznolikost ve-getacije in živalskega sveta naredijo planinske poti mamljive, zanimive in nepozabne.

ob zaključku šolskega leta izvedemo nekajdnevni tabor. stran od mestnega vrveža, brez staršev in vseh elektronskih pripomočkov, med prijatelji preživimo dneve v objemu gora, od koder se prav vsi udeleženci vračamo bogatejši za nova prijateljstva, nova znanja in dragocene izkušnje iz osnov pla-ninske dejavnosti s poudarkom na varnosti in razvijanju vrlin: medsebojno spoštovanje, vztrajnost, vedoželjnost, strpnost, plemenitost in še kaj.

Mihela Kosi,mentorica planinskega krožka, vodnica PZS

POhOD NA DONAČKO gORO

Naklonjeno vreme ter številčna skupina mladih planincev in vodnikov sta bila dovolj za izvedbo pohoda.

Po izstopu iz avtobusa pri sv. Juriju smo si oprtali nahrb-tnike, dobro zavezali vezalke, osvežili pravila varne hoje in jo mahnili na pot. »Planinski zajčki« in »svizci« v smeri proti rudijevemu domu, »Gamsi« pa na vzhodni del Donačke gore. Vsak meter premagane višine nad rudijevim domom, kjer nas je pot vodila po naravnem rezervatu bukovega pragozda, nas je obdaril z lepšim vremenom. Zahodni vrh je vse tri skupine pričakal brez sapice vetra in s toplimi sončnimi žarki.

Osnovnošolski planinci iz Zreč na zahodnem vrhu s soncem obsijane Donačke gore

ObISKALI mUZEj IN ŠmARNO gORO

Da pregovor »rana ura, zlata ura« drži, so izkusili mladi zreški planinci, ki so se zgodaj zjutraj podali na pot v Moj-strano na ogled planinskega muzeja, v katerem si preteklost in sedanjost podajata roke. obisk muzeja je bil pravo doživetje, saj je mlade planince na zabaven, poučen in sodoben način spodbudil k aktivnemu in varnemu preživljanju prostega časa v naravi. ogledali smo si kratek film o lepotah in vrednotah gorskega sveta, z namenom ohranjanja planinske tradicije in spoštovanja narave, ter bogato zbirko predmetov s pestro zgo-dovinsko vsebino.

kot se za prave planince spodobi, smo preostanek dneva ob vrnitvi izkoristili še za vzpon na Šmarno goro. Preobuli smo se v planinske čevlje in jo iz Tacna mahnili po prijetni senci, preko številnih korenin, do sedla. od tu smo nadaljevali pot po vozni cesti, mimo zvona, vse do vrha, od koder je bil čudovit razgled po bližnji in daljni okolici.

Mladi zreški planinci izkoristili sončen dan in ujeli kar »dve muhi na en mah«

zANIMIVOSTI

PLANINARJENJE – šport za vse

UTrINKIPohorsko srce