Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Barbara Kobal Tomc

barbara.kobal@guest.arnes.si

Fakulteta za psihoterapijo

Predmet: Uvod v zdravstveno in socialno varstvo

III. del

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

• ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

• starost, invalidnost, telesna okvara, potreba po stalni pomoči in postrežbi

• je dolgoročno • poudarek je na denarnih dajatvah• vezano na opravljanje pridobitne dejavnosti

zavarovanca in njihovih družinskih članih, ki so po njem zavarovani

• glavni vir financiranja so prispevki zavarovancev in delodajalcev

Pokojninski sistemi

• “Pay as you go” sistemi – sprotno prispevno kritje (implicitna generacijska pogodba)

• Trije stebri:– PRVI: splošni javni sistem (sprotno prispevno kritje)

• V SLO je izvajalec ZPIZ– DRUGI: različne poklicne sheme (PAYG/naložbeni

skladi)– TRETJI: prostovoljno individualno pokojninsko

zavarovanje• 1. in 2. steber sta elementa sistema socialne

varnosti (socialna varnost in socialna zaščita; država močno vpeta v regulacijo)

Klasifikacija javnih pokojninskih sistemov v

evropskih državah

Financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja -

ZPIZ

Financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja -

ZPIZ

Zavarovanci pokojninskega in

invalidskega zavarovanja• obvezno in enotno za vse zavarovance

• Kdo? Delavci v delovnem razmerju pri organizacijah in drugih delodajalcih, zasebniki, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost, kmetje in člani njihovih gospodarstev in še nekatere druge osebe, ki opravljajo določene dejavnosti, ki so podlaga za obvezno zavarovanje.

• V okviru obveznega zavarovanja določa zakon, glede na obseg zavarovanja, tri glavne vrste zavarovancev in sicer:

zavarovance za vse primere zavarovanja

zavarovance za ožji obseg pravic,

zavarovance za posebne primere zavarovanja.

Posebna prostovoljna vključitev v zavarovanje

Posebno prostovoljno vključitev v zavarovanje za nekatere osebe, ki se lahko pod določenimi pogoji in v določenih primerih zavarujejo tudi takrat, ko sicer niso izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje (na primer vojaški rok, študij).

Zavarovanci pokojninskega in

invalidskega zavarovanja Leto 2008: povprečno 907.284 zavarovancev. (Vir:

ZPIZ).

Prejemniki pokojnin in upravičenci do drugih denarnih prejemkov

• št. prejemnikov: cca. 711.400 upokojencev, invalidov ter drugih upravičencev.

• ZPIZ izplačuje starostne, invalidske, družinske pokojnine, vdovske in državne pokojnine, varstvene dodatke, dodatke za pomoč in postrežbo, denarna nadomestila in zneske za rekreacijo.

Pokojnine(Vir: ZPIZ)

Pokojnine(Vir: ZPIZ)

Projekcija prebivalstva v RS

PROJEKCIJE PREBIVALSTVA SLOVENIJE PO LETIH IN STAROSTNIH SKUPINAH osnovnaOsnovna varianta (Vir: Eurostat)

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

2005 2010 2020 2030 2040 2050

80 in več let

65 do pod 80letšt. preb. dopod 65 let

Delovno aktivni vs. upokojenci

Trend slabšanja razmerja med delovno aktivnimi in upokojenci: v letu 1984 so bili trije zavarovanci na enega upokojenca, v letu 2008, 1,64 zavarovanca, leta 2009 pa 1,6.

Razmerje med plačami in pokojninami (Vir: ZPIZ)

Razmerje med plačami in pokojninami v, sept. 2010

• povprečna mesečna neto plača 953,87 EUR

• povprečna mesečna neto starostna pokojnina 624 EUR (66%)

• povprečna mesečna neto invalidska pokojnina 500 EUR (52%)

• povprečna mesečna neto družinska oz. vdovska pokojnina 429 EUR (45%)

• povprečje vseh pokojnin 575 EUR (60%)

Gibanje udeležba odhodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega

zavarovanja v BDP v obdobju 2000-2008

Pokojninska reforma iz leta 2000

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1.1.2000):

• zniževanje pokojnin v okviru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zaostrene pogoje za upokojitev.

• uvaja tristebrni sistem zagotavljanja prihodkov po upokojitvi, sestavljen iz obveznega in dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi osebnih varčevalnih računov.

I. steber

• Temelji na medgeneracijski solidarnosti.

• Starostna pokojnina se odmeri v vrednosti 72,5 % povprečja mesečnih plač, prejetih v 18-ih zanj najugodnejših zaporednih letih zavarovanja po 1. januarju 1970.

• Nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja je ZPIZ

I. steberNajpomembnejše spremembe na področju

obveznega pokojninskega zavarovanja so bile:

• postopno višanje upokojitvene starosti, pri čemer je najnižja polna upokojitvena starost odvisna od zbranih let delovne dobe

• postopno višanje števila let za odmero pokojninske osnove z dosedanjega povprečja desetih na povprečje osemnajstih najugodnejših zaporednih let

• znižanje pokojninske osnove s prejšnjih 85 na 72,5 odstotka povprečne plače izbranega obdobja

Starostna pokojnina: pogoji

• starost 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe (ženska)

• starost 63 let (moški) oz. 61 let (ženska), če je dopolnil 20 let pokojninske dobe

• 65 let (moški) oz. 63 let (ženska), če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Starostna pokojnina: znižanje starostne meje

• Znižanje starostne meje zaradi otrok (1 otrok – 8 mesecev, 2 otroka – 20 mesecev, 3 otroci - 36 mesecev za tri otroke, več kot 3 otroci - 20 mesecev)

• Znižanje starostne meje zaradi zaposlitve pred 18. letom starosti.

Starostna pokojnina: polna starost

Polna starost, ki zagotavlja zavarovancu pokojnino v višini, odvisni le od dopolnjene pokojninske dobe, je za moškega 63 let, za žensko pa 61 let.

Starostna pokojnina: prejemki, ki se ne vštevajo v pokojninsko

osnovo• prejemki, od katerih niso plačani prispevki, razen nadomestil iz

invalidskega zavarovanja • prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela

(npr. delo preko polnega delovnega časa, ki presega omejitve, določene z zakonom, sodelovanje v izpitni komisiji, predavanja izven redne zaposlitve);

• prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (npr. dnevnice, kilometrine, terenski dodatki, dodatek za ločeno življenje, dodatek za prehrano, potni stroški, prevoz na delo);

• regres za letni dopust; • nagrade ob delovnih jubilejih; • prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plačila po

pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani prispevki; • odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev; • prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev; • osnove, od katerih so bili plačani prispevki za dokup pokojninske

dobe.

II. steber• Zakon predvideva dve obliki dodatnih

pokojninskih zavarovanj: prostovoljna dodatna pokojninska

zavarovanja in obvezna dodatna pokojninska

zavarovanja.

• Temeljna pravica, ki izhaja iz pokojninskega načrta, je izplačevanje dodatne starostne pokojnine oziroma predčasne dodatne starostne pokojnine v obliki pokojninskih rent.

• Davčne olajšave za zavarovance in delodajalce

II. steber• Prostovoljna dodatna pokojninska in invalidska

zavarovanjaso oblika zavarovanja z zbiranjem vplačanih premij na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti in izpolnitvi pogojev po pokojninskem načrtu zagotovijo dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente.

• Obvezna dodatna pokojninska zavarovanjazagotavljajo poklicno pokojnino za zavarovance, ki opravljajo posebej težka in zdravju škodljiva dela oziroma dela, ki jih po določenih letih starosti zaradi pešanja psihofizičnih zmožnosti ni več mogoče opravljati.

Število vključenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (marec 2009)

III.steber

• Rentna in življenjska zavarovanja, vendar brez davčnih olajšav, z možnostjo izplačevanja rent po upokojitvi.

• Nosilci osebnih varčevalnih računov so banke in zavarovalnice.

Delovni invalidi, pravica do ustrezne zaposlitve in denarna

nadomestila• Delovni invalidi s preostalo delovno zmožnostjo,

so invalidi, ki niso invalidsko upokojeni in še delajo ali čakajo na poklicno rehabilitacijo, oz. ustrezno zaposlitev.

• Pravice do: – dela z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali

delovni zmožnosti

– do zaposlitve oziroma razporeditve na drugo ustrezno delo

– do poklicne rehabilitacije

– do ustreznih denarnih nadomestil.

Denarna nadomestila delovnih invalidov

Prejemniki drugih denarnih prejemkov

Spremembe sistema iz l. 2005

• Usklajevanje rasti pokojnin z rastjo plač, ne glede na inflacijo

Modernizacija in pokojninska reforma 2009: cilji

• trajnejša finančna vzdržnost sistema• dostojne in primerne pokojnine iz javnega

pokojninskega sistema• povečanje deleža aktivnih zavarovancev s

podaljševanjem delovne aktivnosti• vzpostavitev načela odvisnosti med vplačili in

izplačili v sistemu pokojninskega zavarovanja• ohranitev solidarnosti v pokojninskem sistemu• preglednost sistema pokojninskega in

invalidskega zavarovanja

Modernizacija in pokojninska reforma 2009: časovnica

• Modernizacija pokojninskega sistema: 2011

• Pokojninska reforma: 2015 (za rojene po letu 2015)

Modernizacija pokojninskega sistema: Spremembe v obveznem

pokojninskem in invalidskem zavarovanju

• zakonsko povišanje polne in minimalne starosti ter izenačitev pogojev za pridobitev pravic žensk in moških

• povečanje spodbud za daljše ostajanje v zaposlitvi

• odprava časovnih bonusov (dodana doba, znižanje upokojitvene starosti zaradi otrok)

• vzpostavitev večje fleksibilnosti in odprtosti instituta delne upokojitve

• podaljšanje obračunskega obdobja za odmero pokojnine

• izločitev čistih socialnih transferjev• vzpostavitev sistema bruto pokojnin• modernizacija invalidskega zavarovanja

Vzpostavitev novega pokojninskega sistema leta 2015

• preoblikovanje veljavnega dokladnega sistema v sistem navideznih računov (»national defined contribution«)

• vzpostavitev ničelnega stebra (zero pillar) – predstavlja redistributivni element, ki vsem zagotavlja univerzalni dohodek

• sistemska ločitev pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Pokojninska reforma 2015: štirje stebri

• ničelni steber: prispevki PIZ (1,5 %) in državni proračun

• I. steber: prispevki delavcev in delodajalcev

• II. steber: vplačila delavcev in delodajalcev

• III. steber: vplačila članov

Pokojninska reforma 2015: ničelni steber

• Pravica do univerzalne pokojnine, s katero se preprečuje revščina in zagotavlja osnovna socialna varnost za primer starosti. Upravičenec je zavarovanec, ki je dopolnil starost 65 let, ob pogoju, da je bil leta 2015 star 55 let ali manj (od letnika 1960 naprej) in je bil na dan 1. januar 2015 vključen v shemo NDC prvega pokojninskega stebra.

• Višina univerzalne pokojnine na dan 1. januar 2015: 40 % minimalne plače v RS (op. minimalna plača za delo s polnim delovnim časom od 1. avgusta 2008 znaša 589,19 EUR). Usklajuje se enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin.

• Sredstva za financiranje ničelnega stebra se zagotavljajo iz določenega dela prispevkov za pokojninsko zavarovanje, razlika med prihodki od prispevkov in odhodki za univerzalne pokojnine se krije iz državnega proračuna.

Pokojninska reforma 2015: prvi steber

• sistem navideznih pokojninskih računov

• sistemska ločitev pokojninskega in invalidskega zavarovanja (natančna ločitev pravic iz pokojninskega in pravic iz invalidskega zavarovanja ničelni steber: prispevki PIZ (1,5 %) in državni proračun)

Literatura in viri

Spletno mesto Eurostat. Dostopno prek: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/

Spletno mesto EF. Dostopno prek: http://www.ef.uni-lj.si/ Spletno mesto MMDDSZ. Dostopno prek: http://www.mddsz.si/ SURS. Dostopno prek: http://www.stat.si/ Spletno mesto ZZZS. Dostopno prek: http://www.zzzs.si/ Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št.

106/1999, 72/2000, 81/2000, 124/2000, 109/2001, 83/2002 Odl.US: U-I-178/02-14, 108/2002, 110/2002-ZISDU-1, 112/2002 Skl.US: U-I-307/98-38, 40/2003 Odl.US: U-I-273/00-13, 63/2003, 63/2003 Odl.US: U-I-57/00-51, 133/2003 Odl.US: U-I-36/00-52, 135/2003, 2/2004-ZDSS-1 (10/2004 - popr.), 54/2004-ZDoh-1 (56/2004, 62/2004, 63/2004 - popr.), 63/2004-ZZRZI, 136/2004 Odl.US: U-I-273/01-21, 68/2005 Odl.US: U-I-29/04-19, 72/2005, 69/2006, 112/2006 Odl.US: U-I-358/04-13, 114/2006-ZUTPG)