strokovne informacijestrokovne informacijeSTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJE

94tretje

četrtletje2011

UvodnikDodatno kolektivno pokojninsko

zavarovanjeOptimizacija površinske obdelave

pigmentaEvalvacija snovi – na splošno in pri nas

doma

Povzetki zaključnih poročil raziskovalno-razvojnih nalog in projektov

Meje mojega jezika so meje mojega sveta ali logika – “organon” zdravega razuma III

Modra stran – informator za strokovne kadre izhaja četrtletno. Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik – mag. Vladimir Vrečko, člani za področja: kemija – mag. Karmen Rajer-Kanduč, dr. Andrej Lubej, ekonomija – mag. Jure Vengust, informatika – Roman Broz, knjižnica – mag. Zoran Pevec. Oblikovalec: Zoran BezlajČe želite prejemati svoj izvod sporočite to na tel. 6097; e-pošta: knjiznica@cinkarna.si. ISSN 1580-9099.

UvodnikŽivimo v zares nenavadnem času. Letošnje leto je za nas poslovno zelo uspešno in normalno bi bilo, da z optimizmom zremo v prihodnost. A negotovost in zaskrbljenost, zaradi prihodnosti, vladata v našem širšem in ožjem okolju in izogniti se jima ne moremo niti v našem kolektivu. Seveda pa lahko vplivamo predvsem na kvaliteto našega dela in podjetja v celoti ter s tem na našo skupno vrednost in pomen. Da pa bi bili pri tem uspešni, je pomebno, da poznamo ne le naše ožje strokovno področje, ampak tudi druga področja, pomembna za uspešno delovanje podjetja kot celote.

Tako boste tudi v tej številki našli prispevke z različnih področij delovanja naših strokovnjakov, ki naj vam bodo v pomoč in hkrati vzpodbudo, da svoje delo drugim predstavite tudi vi.

Glavni in odgovorni urednikmag. Vladimir Vrečko

Izstopiti ali vztrajati?

V letošnjem letu prihaja v Sloveniji do prvih po-tekov 120-mesečnega roka, po katerem se lahko člani skladov odločijo za izredno prekinitev po-godb dodatnega pokojninskega zavarovanja.

V tem času se je v medijih zvrstila množica član-kov in objav, ki z različnih vidikov osvetljujejo omenjeno temo. Predvsem pomenljivi so bili tisti, ki so, včasih tendenciozno, poročali o množičnih prekinitvah zavarovanj, posledičnih pritiskih na izplačila privarčevanih sredstev in v nadaljevanju tudi takšnih, ki so pokojninskim skladom napo-vedovali likvidnostni armagedon.

Članek poskuša v nadaljevanju osvetliti možno-sti, ki jih potek 120-mesečnega obdobja vpla-čevanja premij prinaša zavarovancem in kakšne so posledice izbora posamezne izmed možnih odločitev.

V osnovi izteče pokojninsko zavarovanje na tri možne načine:

redno prenehanje; pogoji so: dopolnjena I. starost 58 let, uveljavljena pravica do pokoj-nine po obveznem pokojninskem zavaro-vanju in potek 120 mesecev od vključitve v dodatno pokojninsko zavarovanje. Zavaro-vanec ima na izbiro možnost izplačevanja z dosmrtno rento (pri čemer se po trenutno veljavni zakonodaji zgolj le polovica rente vračunava v osnovo za obračun dohodni-ne) ali pa možnost enkratnega izplačila (v tem primeru se celotno izplačilo vračunava v obračun dohodnine);predčasno prenehanje; pogoji so: dopolnje-II. na starost 53 let, prenehanje vključenosti v

obvezno pokojninsko zavarovanje in potek 180 mesecev od vključenosti v prostovolj-no dodatno zavarovanje;izredno prenehanje; pogoj je potek 120 III. mesecev od vključenosti v prostovoljno dodatno zavarovanje.

V prispevku bomo nekoliko podrobneje obrav-navali predvsem možnosti in posledice izredne-ga prenehanja, torej točko III.

V izhodišču podamo grobo oceno kolikšna je čista vrednost sredstev, ki so se v 10-letnem ob-dobju nabrala na računu zavarovanca. Če za pri-mer vzamemo cinkarnarja, ki ob trenutnih 21,33 € mesečnega vplačila lastnih sredstev in 42,66 € mesečnega vplačila podjetja, ni vplačal nič do-datnih sredstev, bi se ob poteku 120 mesecev moralo nabrati okoli 7.000 € sredstev.

Glede teh sredstev ima zavarovanec s 1/1/2012 sledeče možnosti:

nadaljuje s pogodbenim razmerjem, kar A. pomeni, da ostane v trilateralnem pogod-benem razmerju s Cinkarno in KAD-om in nadaljuje z varčevanjem za dodatno staro-stno pokojnino. Scenarij točke I. zgoraj;prekine pogodbo in zahteva prenos sred-B. stev v drugi pokojninski načrt, drugega iz-vajalca pokojninskega varčevanja;prekine pogodbo in zahteva enkratno iz-C. plačilo privarčevanih sredstev.

Za zavarovanca, ki je zaposlenec Cinkarne Celje, d. d., in je vključen v pokojninski načrt KVPS, ki ga izvaja Kapitalska družba, je vse, razen nadalje-

Mag. Jurij Vengust

Dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje

vanje pogodbenega razmerja iz točke A., nedvo-mno nesmotrno ravnanje.

Nadaljevanje pogodbe, in s tem varčevanja, namreč pomeni, da bo podjetje še naprej vpla-čevalo (poleg 21,33 € mesečnih vplačil zavaro-vanca) še 42,66 € mesečnih vplačil, ki bi se jih z izredno prekinitvijo – točka B. in C., brez potrebe in v svojo škodo odpovedal.1 Z davčnega vidika je skladno s trenutno zakonodajo, najsmotrneje, da se po izpolnitvi vseh pogojev rednega prene-hanja, odloči za dosmrtno mesečno rento.

Prenos sredstev v drug pokojninski načrt pomeni, da bo zavarovanec izgubil 1 % stroškov prenosa (okoli 70 €), kar ni zelo bistveno, pomembneje je, da se bo zaradi prekinitve pogodbe odpovedal rednim mesečnim vplačilom delodajalca, to je 511,92 € letno.2

Prekinitev in enkratno izplačilo je gotovo naj-slabša možna izbira, v tem primeru je izguba vre-dnosti sestavljena na sledeč način:

- 1 % izstopni stroški,- 25 % akontacija dohodnine,- poračun dohodnine gleda na posameznikov dohodninski razred.

1 Opis posledic, to je izguba pravice do vplačil delodajalca (tudi v primeru, če bi se zaposlenec, po prekinitvi in likvidaciji stare, odločil za novo polico), temelji na formalnem tolmačenju določil aktualne pogodbe med delodajalcem in izvajalcem pokojninskega načrta. Možne so tudi drugačne rešitve, ki pa zahtevajo nov pogajalski proces in novo pogodbo (ali spremembo obstoječe). Vsekakor o tem odloča delodajalec.

2 Vsebinsko velja enako kot pri razlagi iz opombe št. 1.

Če predpostavimo, da ste Cinkarnar s povprečno 1.700 € bruto mesečne plače in da se je v 120 mesecih varčevanja za dodatno starostno pokoj-nino nabralo 7.000 € sredstev, boste prejeli do-brih 63 % privarčevanega zneska oziroma okoli 4.440 €.

Nedvomno je 4.440 € velik denar, vendarle je dodatno pokojninsko zavarovanje namenjeno blaženju znižanja ekonomskega standarda ob prehodu iz delavno aktivnega v upokojenski status. Smisel je torej v znižanju ravni trenutne potrošnje, zaradi izboljšanja ekonomskega polo-žaja zavarovanca ob odhodu v pokoj. Kot je pri-kazano zgoraj, je potrebno ob razmisleku, kako in kaj z denarjem, nujno ovrednotiti tudi izgubo premoženja, zaradi davkov in izgubo bodočih vplačil delodajalca.

Seveda vse navedbe v članku temeljijo na tre-nutnem institucionalnem okviru delovanja in razvoja naše družbe v širšem smislu. Izkušnje nas žal učijo, da to ni dolgoročno nespremenljiva ka-tegorija. Zgodi se lahko marsikaj, kar vse zgoraj zapisano pomembno spremeni.

VIRI

[1] Irena Leščak Zalokar: Informativni izračun do-hodnine …; Modra stran 93/2011, str. 7–9.

[2] http://www.finance.si/319313/Nadaljevanje-izstopov-iz-pokojninskih-dru%C5%BEb

[3] http://www.finance.si/313994/Nasvet-Dej-stva-ki-jih-morate-poznati-o-dodatnem-po-kojninskem-zavarovanju

[4] http://www.kapitalska-druzba.si/posame-zniki/kvps/informativni_izracun_izrednega_prenehanja

[5] http://www.kapitalska-druzba.si/posamezni-ki/kvps/izplacilo_sredstev

[6] http://www.delo.si/clanek/135224

Dr. Nika Veronovski, Maja Lešnik

Optimizacija površinske obdelave pigmentaV Cinkarni proizvajamo pigment TiO2 od leta 1973 s sulfatnim postopkom po izvorno franco-ski tehnologiji, ki jo od 90-ih let dalje prenavljamo in nadgrajujemo z lastnim znanjem oziroma ra-zvojnim delom. Postopek se začne z razklopom titanonosnih rud v žveplovi kislini. Nastali titanil sulfat večstopenjsko čistimo in nato hidrolizira-mo. Hidratizirani gel, ki pri tem nastane, spiramo, dodamo snovi za usmeritev rasti kristalov v že-leno strukturo, osušimo in kalciniramo. Produkt ima po tej fazi sicer že pigmentne lastnosti, a zahtevam trga še vedno ne zadošča. Sledi povr-šinska obdelava, pri kateri na osnovne delce TiO2 oborimo hidratizirane okside aluminija, silicija oz.

cirkonija, s čimer prispevamo k dodani vrednosti pigmenta, saj vplivamo na njegovo kakovost in končne lastnosti.

V Službi za raziskave in razvoj (SRR), kjer smo ime-li primarno nalogo razviti postopek površinske obdelave ultrafinega (UF) TiO2, smo pridobljeno znanje s področja površinske obdelave UF TiO2 prenesli tudi na področje pigmentnega TiO2. Pri-lagojen postopek se je odlično obnesel in nastali so enakomerno porazdeljeni pigmentni delci TiO2 s homogenimi nanosi hidratiziranih oksidov aluminija (Al2O3) in/ali silicija (SiO2).

Eksperimentalni del

Optimizacija se je pričela z razvojem prve plasti hidratiziranega SiO2. Delci pigmentnega TiO2 so morali biti pred površinsko obdelavo popolno-ma dispergirani, s čimer smo dosegli maksimal-no razpoložljivo površino, na katero se bo izobo-ril oksid. Dispergirani suspenziji pigmentnih TiO2 delcev smo dodali prekurzor, Na-silikat (vir SiO2) in s spreminjanjem procesnih pogojev vplivali na pričetek izobarjanja SiO2. Pri tem smo mora-

li biti izredno pozorni na hitrost izobarjanja SiO2 in na enakomernost nalaganja SiO2 na površino pigmentnega TiO2. Postopek površinske obde-lave je zelo kompleksen in zahteva pogloblje-no poznavanje koloidne kemije in vplivov pro-cesnih parametrov na nastanek plasti oksidov. Uspešnost površinske obdelave smo spremljali z uporabo vrstičnega (SEM) in presevnega (TEM) elektronskega mikroskopa. Slika 1 prikazuje ne-obdelan kalcinat, pridobljen po mletju. Robovi delcev so ostri, površina pa brez posebnosti.

Na sliki 2 lahko opazimo dva različna načina izo-boritve hidratiziranega SiO2 na površini pigmen-tnega TiO2. V odvisnosti od načina vodenja sin-teze se v postopku površinske obdelave formira velikost in oblika delcev oksida. Na sliki 2A vidimo

V naslednjem koraku smo preučili vpliv proce-snih pogojev na nastanek plasti hidratizitanega Al2O3. Spreminjanje pogojev vodi do nastanka plasti z različno morfologijo. Poznavanje prekur-zorja in drugih spremljajočih kemikalij vodi pri kontroliranih pogojih do heterogenega izobarja-nja hidratiziranega Al2O3 želene morfologije na površino pigmenta TiO2. Spodnji TEM in SEM po-snetki prikazujejo dva različna načina izoboritve hidratiziranega Al2O3 na površini pigmenta. TEM posnetek pigmenta, površinsko obdelanega po izvedbenem postopku B, kaže najuspešnejši pri-mer površinske obdelave (slika 3). Kontinuiran in gost nanos nastane le pri ustreznih pogojih.

Previdni moramo biti na hitrost hidrolize Al3+, saj prevelike hitrosti hidrolize vodijo do ohlapne oz. diskontinuirane fibrilarne morfologije nanosov (slika 3). Na hitrost hidrolize pa imata največji vpliv temperatura in pH.

nastanek tanjše in gostejše plasti, medtem ko je nanos na sliki 2B debelejši, vendar bolj ohlapen. Izbira sinteznih pogojev je odvisna od namena oz. končne aplikacije pigmentnega TiO2.

Slika 1: TEM (levo) in SEM (desno) posnetek neobdelanega kalcinata.

Slika 2: TEM posnetek plasti hidratiziranega SiO2 na površini pigmenta; izoboritev SiO2 pri različnih pogojih.

Končni korak je pomenila združitev prvega in drugega postopka v enega, zaradi izdelave dveh plasti različnih hidratiziranih oksidov. Nastanek homogenih nanosov želene morfologije, ki v celoti prekriva površino pigmenta, je pogojen z izbiro pogojev, pri katerih se najprej izobori

Pri kontroliranem izobarjanju SiO2 in Al2O3 je nastal enakomeren nanos, kar je dokaz, da je za uspešno vodenje postopkov potrebno natanč-no definirati procesne pogoje, saj le ti vplivajo na kakovost površinske obdelave in posledično na končne lastnosti pigmenta.

ZaključekPigmentni TiO2 je potrebno površinsko obdelati s hidratiziranim SiO2 in/ali hidratiziranim Al2O3, da se zmanjša foto aktivnost pigmenta in poveča odpornost proti vremenskim spremembam ter disperzibilnost v mediju/sistemu. Uporabljena materiala za površinsko obdelavo pigmentnega TiO2 sta bila SiO2 in Al2O3, ki se na površini naj-

hidratiziran SiO2, na njegovo površino pa v na-daljevanju postopka še hidratiziran Al2O3. Delež SiO2 in Al2O3 je lahko različen. Govorimo o nizki in visoki stopnji oplaščenosti. Oba primera sta prikazana na slikah.

pogosteje oborita v obliki plasti. Kot vir SiO2 smo uporabili natrijev silikat (Na2SiO3), medtem ko smo za vir Al2O3 uporabili natrijev aluminat (Na-AlO2). TEM posnetki so nam omogočili podrob-no spremljanje morfologije nanosov in določitev povprečne debeline nanosov. Na SEM posnetkih pa smo spremljali površinsko morfologijo delcev in možnost neželenega pojava aglomeracije. S kontroliranim vodenjem sinteznih pogojev smo pojav aglomeracije uspešno preprečili in dobili homogen in gost nanos, ki prekriva celotno po-vršino delca. V okviru raziskave smo razvili oz. optimizirali postopek površinske obdelave pi-gmentnega TiO2 in dosegli njegovo višjo aplika-tivno vrednost.

Slika 3: Plast hidratiziranega Al2O3 na površini pigmenta; izvedbeni primer A.

Slika 4: Plast hidratiziranega Al2O3 na površini pigmenta; izvedbeni primer B.

Slika 5: Nizka in visoka oplaščenost pigmenta s hidratiziranim SiO2 in Al2O3

V svetu, še posebno v državah članicah EU je ve-dno bolj prisotna skrb za okolje. Posebno skrb posvečajo v državah članicah EU proizvodnji, prometu in uporabi kemikalij, ki bi bile lahko škodljive za okolje ali za zdravje ljudi.

Tako je posebna skrb v EU namenjena kemični industriji.

Zato je bil na področju EU uveden enoten sistem nadzora nad proizvodnjo, prometom in uporabo kemikalij.

Sistem sestavljajo tri zaporedne faze Registracija, Evalvacija (ovrednotenje) in Avtorizacija (odobritev) kemikalij (Chemicals) – kratko RE-ACH. REACH določa obveznosti, ki veljajo za proizvodnjo, uvoz, dajanje v promet in uporabo snovi kot takih (čista snov), v pripravkih (zmes ali raztopina) ali za izdelke (smuči, pohištvo).

REACH je evropska uredba. To pomeni, da - ni potrebno, da bi bila vnesena v naš pravni red, ampak velja neposredno. Stopila je v veljavo leta 2007.

Registracija – registracija zahteva od pro-- izvajalcev in uvoznikov snovi (v količinah od 1 tone ali več na leto na podjetje), da pridobijo zahtevane podatke o snoveh, ki so določeni v prilogah uredbe REACH in jih predložijo Agenciji ECHA v rokih, ki so dolo-čeni. Ti podatki omogočajo varno uporabo snovi in pripravo ukrepov za zmanjševanje tveganja.

Evalvacija – evalvacija je element, ki vklju-- čuje evalvacijo registracijskega dosjeja in evalvacijo snovi. Agencija preverja skla-dnost dosjeja z zahtevami po podatkih, ki izhajajo iz uredbe. Prav tako ocenjuje pre-dloge strategij za testiranja. Evalvacijo snovi (natančnejši vsebinski pregled) s priorite-tnega seznama so izvedle posamezne drža-ve članice, medtem ko je industrija tista, ki pripravlja analizo kemijske varnosti. S tem se je odgovornost za oceno tveganja snovi prenesla z držav članic (obstoječi sistem) na industrijo.

Avtorizacija – avtorizacija je postopek zno-- traj REACH, katerega predmet so snovi, ki pomenijo zelo veliko zaskrbljenost (npr. PBT-obstojne, bioakumulativne, strupene snovi) in zaradi tega potrebujejo poseben nadzor. Pri snoveh za avtorizacijo ni količin-ske omejitve. Avtorizacijo so lahko pridobili

tako proizvajalci, uvozniki kot tudi nadaljnji uporabniki, ki so morali pri tem tudi anali-zirati možnosti ali so bile na voljo ustrezne varnejše alternativne snovi ali tehnologi-je. Če so bile le-te na voljo in tehnično ter ekonomsko izvedljive, je bilo potrebno pripraviti načrt substitucije, drugače pa je bilo potrebno zagotoviti informacijo glede aktivnosti na področju razvoja in raziskav, zaradi pridobitve varnejših alternativ. Po-memben cilj avtorizacije je, da se vse snovi postopno zamenjajo z varnejšimi alternati-vami.

ECHA – Evropska agencija za kemikalije v - Helsinkih je pristojni organ za registracijo kemikalij v EU v skladu z uredbo REACH.

URSK – Urad Republike Slovenije za kemika-- lije je organ, ki na nivoju Slovenije bdi nad izvajanjem zakonodaje REACH po navodi-lih ECHA.

ZAVEZANCI za registracijo so proizvajalci in - uvozniki v EU.

Zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki - proizvaja nevarno kemikalijo v RS ali vnaša nevarno kemikalijo v RS.

Kaj morajo storiti proizvajalci in uvozniki snovi , da zadostijo zahtevam ECHA oz. URSK ?

Proizvajalci in uvozniki snovi morajo zbrati infor-macije o vplivih snovi na okolje in zdravje, oceni-ti tveganja, ki izhajajo iz uporab njihovih snovi, in zagotoviti, da so tveganja ustrezno nadzorova-na. Da bi to lahko zagotovili, morajo proizvajalci in uvozniki predložiti tehnično dokumentacijo (za snovi v količini od 1 tone ali več na leto) in poleg tega poročilo o kemijski varnosti (za snovi v količinah od 10 ton ali več na leto). Tehnična dokumentacija vsebuje informacije o lastnostih in razvrstitvi snovi in o uporabah ter smernicah za varno uporabo. Informacije, po-trebne za določanje lastnosti snovi, se razlikujejo glede na količino proizvedene ali uvožene snovi. Večja količina snovi zahteva več informacij. RE-ACH predvideva tudi souporabo podatkov med zavezanci za registracijo, zaradi zbiranja potreb-nih informacij.

Vsako podjetje je moralo, po prejemu številke predložitve od Evropske agencije za kemikalije, plačati pristojbino za registracijo. Registracija je bila zaključena, ko je Agencija ECHA prejela pri-

Lidija Seničar

Evalvacija snovi – na splošno in pri nas doma

stojbino za registracijo. Nato so registracijskemu zavezancu poslali številko registracije. Forum za izmenjavo informacij o snoveh (SIEF) – konzorcij se je oblikoval za vsako predregistri-rano snov z enako identiteto po 1. januarju 2009. Udeleženci v SIEF so bili vsi predregistracijski zavezanci (potencialni zavezanci, /zgodnji/ zave-zanci in imetniki podatkov). SIEF nima predpisa-ne pravne oblike, temveč je forum za izmenjavo podatkov o določeni snovi. Člani SIEF so morali imenovati glavnega registracijskega zavezan-ca. Člani si izmenjujejo in vrednotijo podatke ter pripravljajo skupne dele registracije (skupna predložitev). Forumi bodo delovali do 1. junija 2018.

Nadzor države nad prometom s kemikalijami:

zakonodaja,- registracija, prijave , dovoljenja, sporočanje,- obdelava podatkov- vrednotenje,- ukrepanje za varovanje človekovega zdrav-- ja in okolja.

Na podlagi dostavljene tehnične dokumentacije od zavezanca URSK ovrednoti, ali je snov pravil-no razvrščena.

Evalvacija

Uredba REACH vsebuje posebni postopek za evalvacijo snovi. Namen postopka je pojasniti, ali uporabe kemijske snovi pomenijo tveganje za zdravje ljudi ali okolje.

V našem podjetju proizvajamo veliko količino različnih proizvodov in uporabljamo še večje število različnih surovin. Te surovine so že bile ovrednotene (evalvirane).

V proizvodnji sledimo njihovim navodilom za varno delo in razvrstitvi kemikalije, ki je označe-na v Varnostnem listu dobavitelja.

Iz teh surovin nastanejo določeni proizvodi, ki načelno lahko pridobijo drugačne kemijske in fi-zikalne lastnosti od seštevka lastnosti vseh suro-vin, ki sestavljajo ta proizvod. Zato je potrebno te proizvode ovrednotiti. Ker so proizvodi nevarni, pošljemo za proizvode tehnično dokumentacijo na URSK oziroma sporočamo URSK o prijavi no-vih proizvodov ali pa sporočanje o spremembi podatkov razvrstitve že prijavljenih proizvodov. To sporočanje določa Pravilnik o sporočanju po-datkov za kemikalije.

Tehnična dokumentacija vsebuje Sporočilo o ke-mikalijah, Dopolnilno sporočilo o kemikalijah in Varnostni list kemikalije.

Sporočilo o kemikalijah (na poseben obrazec)

Informacije, zahtevane v Sporočilu o kemikalijah, zajemajo:

ime, - naslov, - matično številko in - telefonsko številko zavezanca.-

Dopolnilno sporočilo o kemikalijah

1. trgovsko ime kemikalije, opredelitev,ali je snov zmes ali pripravek, carinsko tarifno številko, ali je proizvodnja ali vnos, področje uporabe z oceno tržnih deležev, ožja podro-čja uporabe, način uporabe;

2. kemijska sestava kemikalije s trgovskim ime-nom, EC številka, CAS številka, INDEKS števil-ka, H-stavki, koncentracija – masni %).

Na podlagi te dokumentacije URSK oceni, ali je proizvod oz. surovina ustrezno označena, razvr-ščena in pri katerih pogojih (če je to potrebno) je možna proizvodnja in promet s tem proizvo-dom. Če je dokumentacija ustrezna (v skladu z zakonodajo) pripravljena , nam pošlje URSK spo-ročilno številko. Tako lahko proizvod damo v pro-met z našim varnostnim listom.

Varnostni list nevarnih snovi ali zmesi dostavimo prejemniku snovi v uradnem jeziku države člani-ce, v kateri se snov ali zmes daje v promet.

REACH predvideva obveščanje v dobavni verigi v dveh smereh, in sicer obveščanje po dobavni verigi navzdol (dobavitelj strankam) in obvešča-nje po dobavni verigi navzgor (stranke dobavi-teljem). Obveščanje po dobavni verigi navzdol

REACH zahteva, da mi kot proizvajalci in uvozniki snovi kot takih ali v zmeseh obveščamo o tem, kako je našo snov mogoče uporabljati varno za ljudi in okolje. Glavni instrument za takšno obveščanje po do-bavni verigi navzdol je varnostni list. Mi kot proi-zvajalec, uvoznik ali nadaljnji uporabnik pripravi-mo varnostni list v skladu s podobnim načelom, veljavnim pred začetkom veljavnosti REACH-a. Glavna razlika je v tem, da ima varnostni list, če je potreben, tudi prilogo, ki vključuje scenarije iz-postavljenosti, v katerih so določeni pogoji, pod katerimi je snov ali pripravek mogoče uporabljati varno. Obveščanje po dobavni verigi navzgor (stran-ke dobaviteljem)

Obveščanje po dobavni verigi navzgor iz našega podjetja vključuje sporočanje novih razpoložlji-vih informacij o nevarnih lastnostih in informacij,

Razvoj srednjeslojnega lepila (C2TE) ali malte za lepljenje težje keramike na osnovi belega cementa

Projekt: 003-002-09Vodja: Lidija Balek

Naš program želimo dopolniti s proizvodom na osnovi belega cementa, ki bi bil primeren za lepljenje težje keramike v sloj lepila ali mal-te debeline do 10 mm. Proizvod je lahko lepi-lo ali malta. V primeru lepila mora biti tip C2TE (izboljšano cementno lepilo z zmanjšanim zdr-som in podaljšanim odprtim časom) in skladen s trenutno veljavnim SIST EN 12004, Lepila in malte za ploščice – Definicije in specifikacije, ki predpisuje kvaliteto, razvrstitev lepil po tipih in metode preskušanja. Tehnično komercialni ser-vis mi je skupaj s predstavniki Marketinga, za re-ferenčni material izbral lepilo Kemakol Marmor 181, proizvajalca KEMA iz Puconcev. Najprej sem se lotila izdelave lepila z granulacijo, ki omogoča preskušanje v skladu s prej omenjenim standar-dom, istočasno pa mora biti takšne konsistence, da ostane nanos lepila po obremenitvi s težjo keramiko čim bolj stabilen, to pomeni da se čim manj stanjša oz. se položena keramika čim manj potopi v sveže lepilo. Zaradi tega sem morala poiskati polnila in dodatke, ki to omogočajo. Izkušnje pridobljene pri lepilu sem prenesla na

malto. V skladu s predpisi o gradbenih proizvo-dih mora biti vsak na trg dani gradbeni proizvod ustrezno razvrščen in označen. Ker v primeru malte nisem našla variante, kako jo ustrezno raz-vrstiti, sem se bolj posvetila izdelavi lepila. Izde-lano in preskušeno je bilo veliko laboratorijskih vzorcev in malte ter nekaj industrijskih vzorcev lepila. Na osnovi rezultatov preskušanj sem za končno recepturo izbrala recepturo vzorca lepila z oznako SSL89. V skladu s standardom za lepi-la je potrebno za izbrani vzorec pred začetkom prodaje narediti začetni preskus, ki ga mora iz-vesti priglašeni preskusni laboratorij, pri nas je to Zavod za gradbeništvo Slovenije.

Razviti tehnologijo izdelave težjih svitkov plo-čevine

Projekt: 002-001-09Vodja: Franc Gutenberger

Razvojna naloga je bila lansirana s ciljem pripra-viti osnove za obogatitev asortimana proizvodov iz Titancink pločevine z novim izdelkom (težjim svitkom) in tako pripraviti pogoje za širitev kroga kupcev tega proizvoda, ki pogojujejo sodelova-nje z dobavo težjih svitkov (3000 kg in več).

Povzetki zaključnih poročil raziskovalno-razvojnih nalog in projektov

ki lahko pod vprašaj postavijo primernost ukre-pov za upravljanje tveganj, ki jih priporoča doba-vitelj. Splošna obveznost distributerjev je posre-dovanje prejetih informacij naslednjemu akterju v dobavni verigi. Nadaljnji uporabniki imajo pra-vico, da svojo uporabo sporočijo dobavitelju, pri tem pa zagotovijo zadostne informacije za pri-pravo scenarija izpostavljenosti.

Za boljše razumevanje navajam primer, ka-kšen bi lahko bil praktičen vpliv za uporab-nika

V proizvodnji imamo na primer neko surovino, ki je predmet evalvacije. URSK v sodelovanju z ECHA evalvira to surovino. Ta je bila do sedaj recimo označena kot »Strupeno za vodne or-ganizme.« Na podlagi testov te snovi bo po evalvaciji ozna-čena kot:» Zelo strupeno za vodne organizme.« To bo torej vplivalo na označbo in razvrstitev na-ših proizvodov, ki vsebujejo to surovino, hkrati pa se bo spremenila tudi transportna klasifikacija.

Pomembno je, da so vsi dobro in pravilno obve-ščeni o spremembi razvrstitve in o njenem ozad-ju. Temu ustrezno bodo morali biti vsebinsko prilagojeni naši varnostni listi.

Na prvo mesto postavljamo skrb za zdravje in varnost zaposlenih in ravno to je namen postopka evalvacije.

Viri

[1] www.echa.europa.eu[2] Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta (ES)

št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstoj-nih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS.

[3] Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega par-lamenta in Sveta ES o obstojnih organskih onesnaževalih (Ur.l. RS, št. 4/2005).

Z vpeljavo tehnologije varjenja dveh trakov Ti-tancinka v enega in kot celoto zvaljanega v svitek dvojne teže je navedeni cilj dosegljiv. Obenem ponuja ta tehnologija več stranskih pozitivnih učinkov, med katerimi sta najvažnejša produktiv-nost in večji izkoristek materiala v procesu.

Vgradnja frekvenčnih regulatorjev na motorje

Projekt: 006-003-09Vodja: Alojz Ulaga

Razvojna naloga je bila razpisana zato, da se s študijo ugotovi smotrnost eventualne vgradnje frekvenčnih regulatorjev na motorje ventilator-jev na po. 27.03A,B,C, poz. 41.18A,B,C, ter poz. 41.36A,B,C . V Cinkarni Celje so nameščeni kom-pleksni odsesovalni in transportni zračni sistemi, pri katerih se pretok zraka oz. materiala nastavlja s pomočjo loput na sesalni strani ventilatorjev. To se izvaja avtomatsko na podlagi merjenja podtlaka. Lopute so bile zmeraj delno odprte in sicer so bile na linijah poz. 41ABC in 41.36ABC v položaju od 40 % do 80 % od stanja polne odpr-tosti. Še bolj priprte pa so bile lopute na sistemu za odsesovanje dimnih plinov na poz. 27.03ABC – loputi sta bili odprti le do 40 %. Te ventilator-je poganjajo elektromotorji, ki so bili prej, zaradi lažjega zagona, napajani z mehkimi zaganjalniki. Boljši način regulacije pretoka zraka je regulaci-ja s spreminjanjem vrtljajev EM s pomočjo fre-kvenčnih regulatorjev. Cilji projektne naloge so bili, da se s predvidenimi ukrepi na teh sistemih doseže zmanjšanje porabe električne energije za 25 %. Po izračunih je s temi ukrepi mogoče letno prihraniti 640 MWh električne energije. Po dejanski vgradnji, ki je bila realizirana po sklopih od 16. 3. 2010, so dejanski prihranki 30,4 5 oz. 717 MWh na leto. Enostavna vračilna doba znaša 1 leto, oziroma ob upoštevanju 370 RR ur pa je vračilna doba 1,25 leta (15 mesecev). Naloga je še dodatno uspešno realizirana zaradi tega, ker smo v Cinkarni prvič uporabili frekvenčne pre-tvornike proizvajalca Vacon, ki so cenejši. Za nji-hovo povezavo v sistem PCS 7 je bilo potrebno razviti gonilnike, kar pa so naši sodelavci naredili uspešno.

Odstranjevanje iztrošenega razvijalca iz tiskar-ne

Projekt:005-003-10Vodja:Dragica Miheljak

V letu 2008 je Tiskarna Cinkarna Celje ustanovila studio CtP. Studio uporablja osvetljevanje klasič-nih ofset plošč in razvijanje plošč v razvijalnem stroju z razvijalcem P.75. Ko pade aktivnost razvi-jalca in postane nasičen s slojem, ga moramo za-

menjati s svežim. Iztrošen razvijalec je potrebno predelati v okolju nenevaren odpadek.

Izrabljen razvijalec je intenzivno modro obarvan in močno alkalen, zato se ne sme neposredno izlivati v vode. Moramo ga delno razbarvati in nevtralizirati.

Z laboratorijskimi poizkusi in testi v proizvodnji, nam je uspelo določiti metodo za delno razbar-vanje in porabo razvijalca kot alkalno nevtraliza-cijsko sredstvo odpadnih kislih vod, ki nastajajo pri elektrokemijski obdelavi aluminijske pločevi-ne. Uporabljali smo različne kemikalije za razbar-vanje in nevtralizacijo, z merjenjem pH vrednosti in vizualnim izgledom odpadka pa smo ugota-vljali učinkovitost metode.

Ugotovili smo, da je delno razbarvanje z oksida-cijo in poraba razvijalca za nevtralizacijo odpa-dne kisle vode postopek, ki ni dodatno obreme-njujoč za okolje in je ekonomsko sprejemljiv.

Iskanje ustreznega postopka za čiščenje odpa-dnih sulfatnih vod

Projekt: 011-002-09Vodja: Andraž Molnar

Odpadne vode ki nastajajo po filtraciji suspenzije sadre in odtekajo v ojezeritev mokrega odlagali-šča deponije Za Travnikom, kjer se še dodatno razredčijo s površinskimi in izvirnimi vodami in vsebujejo ~ 3200 mg/ l SO4

2- ionov, se prelivajo v vodotok Dobje in kasneje v Vzhodno Ložnico, Hudinjo in nazadnje v Savinjo.

Sulfate je možno odstraniti z RO in IX ali z obor-janjem s Ca hidroksidom v kombinaciji z Al sulfatom/hidroksidom ali Na-aluminatom oz. s Ca-aluminatom v obliki netopne oborine kal-cijevega-aluminijevega-sulfata, imenovan kot »Ettringit« (3 CaO X 3CaSO4 X Al2O3 X 31 ali 32 H2O).

Pri obarjanju ettringita se pojavi tudi “ polishing” efekt, kar v bistvu pomeni obarjanje še drugih io-nov v kristalni strukturi ettringita, če so prisotni ( Cr, As, Se, Cd in delno B, kloridi , fluoridi, nitrati).Nastala oborina ettringita je netopna in se vgra-jeni ioni ne izlužujejo, tako da se trden odpadek lahko odlaga na deponijo nenevarnih trdnih odpadkov.

V RN smo preverjali možnost čiščenja odpad-ne vode iz preliva deponije Za Travnikom z različnimi reagenti, zaradi obarjanja sulfatov (<200 mg/l v očiščeni vodi) v obliki ettringita in definiranja tehnološkega postopka.

I OSNOVNI POJMI

1. Sklepanje, dokazovanje, argumentacija

Sklepanje

Najobičajnejša vrsta logike je sklepanje. S sklepanjem pridemo do novega spoznanja, ob tem lahko napovedujemo tudi nove dogodke ipd.

Primer

Zemlja se vrti okoli svoje osi. Za en zasuk potrebuje 24 ur. To imenujemo en dan. Danes je sreda. Sreda »je dolga« 24 ur. Sklepamo lahko, da so tudi vsi drugi dnevi v tednu dolgi 24 ur.

Dokazovanje

Če želimo neko tezo strogo utemeljiti in pokazati, da je nujna, potem temu rečemo dokazovanje. Upoštevati je potrebno stroga pravila sklepanj, ki sledijo iz nujno resničnih ali samoumevnih začetnih premis.

Dokazi so posebej značilni za matematiko.

Primer

Poznamo liha in soda števila. Soda števila so deljiva z 2, brez ostanka. Število 11 ni deljivo z 2, brez ostanka; zato število 11 ni sodo število. Argumentacija

Končno zaporedje stavkov imenujemo argument. Ponavadi argument ni le osamljena množica trditev, temveč je del širše razprave, argumentacije.

Primer

Se še spomnite referenduma o delovnem času trgovcev ob nedeljah …

A: Ministrica za gospodarstvo je s podpisom novega pravilnika o obratovalnem času prodajaln ob nedeljah, v temelju poteptala socialno partnerstvo.

B: Trgovec se mora obnašati v skladu z željami potrošnikov, ti pa želijo odprte trgovine.

A: Z novim pravilnikom so grobo kršene pravice delavcev do počitka ob nedeljah.

Mag. Zoran Pevec

Meje mojega jezika so meje mojega sveta ali logika – “organon” zdravega razuma III

Preverjanje izvedljivosti tehnološkega postopka ločevanja sulfatov iz odpadne vode smo izvajali v treh, dveh in v eni fazi čiščenja pri določenih pogojih dela (pH, reakcijski čas, temperatura, mešanje …).

Izvedeni so poskusi preverjanja možnosti čiščenja odpadne vode z Al-sulfatom, Al-hidro-ksidom, Na-aluminatom in s Ca-aluminatom v kombinaciji z apnenim mlekom in CO2.

Z uporabo Al-sulfata nismo dosegli ustreznih rezultatov čiščenja odpadne vode (<200 mg/l sulfatov v očiščeni vodi), ker se odpadna voda še dodatno onesnažuje s sulfatom, ki je v Al-sulfatu in je količina sulfatov vedno večja od količine Al, ki je potrebna za nastanek oborine etringita.

Z Al-sulfatom so doseženi rezultati čiščenja sulfa-tov iz odpadne vode v količinah med 50 in 60 %.

Al-hidroksid v prahu, zaradi slabe topnosti in re-aktivnosti, ni primeren za odstranjevanje sulfatov iz odpadne vode.

Z Na-aluminatom ki je pridobljen v “CC” (PE TiO2) in s Ca-aluminatom oz. z visokoaluminat-nim cementom (CAC-40) so doseženi zelo dobri rezultati čiščenja odpadne vode (tudi < 10 mg /l sulfatov v očiščeni vodi), ki zadostujejo vsem normativom za izpuste v kanalizacijo, vodotok in za ponovno uporabo v “CC”.

Pripravljene so tudi variantne rešitve tehnološke-ga postopka za čiščenje odpadne vode iz depo-nije Za Travnikom z Na-aluminatom in s Ca-alu-minatom z opisom postopkov, blok shemami, oceno stroškov in porabo surovin za čiščenje 1 m3 omenjene vode.

S tem so doseženi vsi cilji, ki so bili zastavljeni v izhodiščih te naloge.

Dejansko z uporabo obeh reagentov lahko od-padno vodo poljubno očistimo od SO4 ionov do meje, ki nam jo bo narekovala zakonodaja in od česar bo odvisna tudi realna poraba surovin in stroški čiščenja omenjene vode.

B: Z novim pravilnikom bo poenoten delovni čas v vsej državi in to je edino pravilno.

A: Ogrožena so načela o družinskem življenju, o prekoračenem delovnem času.

B: Ni razloga, da trgovci ne bi dodatno zaposlili nove delavce …

Za argumentacijo je značilen nek spor. Predmet spora je nek predlog ravnanja ali teza, ki ni samoumevna in zahteva utemeljitev. Zanjo je značilno, da imajo o njej ljudje različna mnenja in intuicije, zato v argumentaciji tipično nastopata dve strani, razprava pa poteka v obliki dialoga.

2. Propozicije, trditve in vrednostne sodbe

Izhodiščno vprašanje tradicionalne logike v preučevanju argumentov je: če so premise resnične, ali mora biti potem resničen tudi sklep? Tisto kar ni resnično ali napačno, sploh ni predmet logičnega preučevanja, resnične ali napačne pa so propozicije (predpostavke).

Propozicije nastopajo v sporočilni rabi jezika. Na vprašanje »Ali sneži? je odgovor da ali ne glede na to, kakšna so dejstva o svetu. Stavek je lahko oblikovan v skladu s slovničnimi pravili ali pa v nasprotju z njimi, toda tisto, kar je napačno ali resnično, je izražena propozicija, miselna vsebina trdilnega stavka v povednem naklonu. »Jaz sem Francoz« je slovnično popolnoma pravilen stavek, toda če sem v resnici Slovenec, je to seveda odvisno od dejstva, da to res sem. Propozicije lahko potrdimo ali zanikamo, zavračamo ali sprejemamo, presojamo o njih ali so ali niso resnične.

Trditev je misel, izražena tako, kot da je v skladu z resničnostjo, pri čemer bomo razumeli resničnost tako, da lahko pomeni tudi umetniško resničnost, moralno resničnost, izkustveno resničnost … Trditve, ki nastopajo v premisah in sklepu, so lahko propozicije, ki izražajo dejstva (Na Zemlji ni življenja brez kisika) ali pa izražajo načela in predloge ravnanj (»Nepravično je sprejeti zakon o delu žensk v nedeljo«; »Sprejeti bi morali zakon o ugotavljanju izpolnjevanja zakonskih dolžnosti poslancev«).

Vrednostna sodba je ugotavljanje ali je nekaj prav ali narobe. Lahko recimo ugotavljamo, da so ženske marsikje po svetu izkoriščane in da so moškemu podrejene. Vrednostna sodba bi bila, če bi dejali, da je to moralno neupravičeno.

3. Prepoznavanje argumentov

Vsak argument vsebuje tri dele – sklep, razloge zanj (premise) in ustrezen odnos med obema. Končni cilj argumentov je sposobnost njihovega ocenjevanja, toda najprej moramo argumente prepoznati. Ponavadi so zapleteni in razširjeni.

Kdaj smo soočeni z argumentom?

V najbolj enostavnem primeru ima neka oseba neko mnenje in navaja razloge, ki bi naj prepričali drugo osebo, da sprejme to mnenje kot resnično ali upravičeno.

Primer

Nikomur, ki je moški, ne moreš verjeti.

Nikomur, ki je ženska, ne moreš verjeti.

Stavka zanesljivo izražata neko mnenje, toda, ali sta podprta z razlogi?

Argumenti so večkrat nepopolni in zahtevajo, da jih dopolnimo.

Primer

Kdor pozna miselnost feministk, nekoliko lažje razvozlja prvi stavek in, kdor pozna maskuliniziran svet, drugega.

Ko stavka tako rekonstruiramo, uvidimo, da gre za slaba argumenta. Seveda pa nas v razmišljanju o argumentih vodi iskanje resnice, ne pa kritiziranje avtorjev, da so nelogični in nesposobni racionalne argumentacije.

(Nadaljevanje prihodnjič)

strokovne informacijestrokovne informacijeSTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJE

94tretje

četrtletje2011

UvodnikDodatno kolektivno pokojninsko

zavarovanjeOptimizacija površinske obdelave

pigmentaEvalvacija snovi – na splošno in pri nas

doma

Povzetki zaključnih poročil raziskovalno-razvojnih nalog in projektov

Meje mojega jezika so meje mojega sveta ali logika – “organon” zdravega razuma III

Modra stran – informator za strokovne kadre izhaja četrtletno. Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik – mag. Vladimir Vrečko, člani za področja: kemija – mag. Karmen Rajer-Kanduč, dr. Andrej Lubej, ekonomija – mag. Jure Vengust, informatika – Roman Broz, knjižnica – mag. Zoran Pevec. Oblikovalec: Zoran BezlajČe želite prejemati svoj izvod sporočite to na tel. 6097; e-pošta: knjiznica@cinkarna.si. ISSN 1580-9099.