S.O.U. |or~e Petrov Kriva Palanka Proektna zada~a po Istorija

Tema: Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo periodot 1908-1912 godina

Izrabotil: Mentor: Vlatko Stojanovski Zoran CvetkovskiMart/2013Sodr`ina Voved ............................................................................................................................................ 3Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo periodot 1908-1912 ................. 4Narodna Federativna Partija ............................................................................................... 8Obedineni i Napredok ........................................................................................................... 14Sojuz na Bugarski Klubovi .................................................................................................... 16Srpskata Organizacija ........................................................................................................... 17Gr~kata Organizacija ............................................................................................................. 17Albanski Klubovi ................................................................................................................... 18U~itelskata Organizacija .................................................................................................... 19Socijalisti~ki Organizacii vo Makedonija ................................................................... 20Zaklu~ok ................................................................................................................................... 25Koristena literatura ............................................................................................................ 27

Voved

Vo ovoj proekt ja razgleduvame sostojbata na politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo periodot od 1908 do 1912 godina. Gi razgleduvame vlijanieto na turcite vrz Makedonija i fazite na razvojot na prvite partii i organizacii kako [to se : Narodna Federativna Partija, Obedineni i Napredok, Sojuz na Bugarski klubovi, Srpskata Organizacija, Gr~ka Organizacija, Albanski Klubovi, U~itelska Organizacija i Socijalisti~kite Organizacii vo Makedonija.

POLITI^KI PARTII I ORGANIZACII VO MAKEDONIJA VO PERIOD 1908-1912 GODINA

Turcija, a vo nejzini ramki i Makedonija vo po~etokot na XX vek pretstavuvala mo[ne pokukolonijalna zemja, Vo stopanskiot `ivot dominantno mesto zemale selsko-stopanskite granki , koe bilo osnova [to ja karakteriziralo Turcija kako silno zaostanata. Vo Makedonija selskotot naselenie iznesuvalo okolu 80%.Ekstenzivnoto zemjodelstvo,skudnata agrarna tehnika i dano~niot sistem dovede do stesnuvawe na proizvodniot potencija koe pak samo po sebe predizvikalo da najplodnite predeli na Makedonija ostanata pusti i neobraboteni.Vo pogled na klasno socijalnite odnosi vo prv plan se odnosite me\u sopstvenicite na ~iflicite i ~ifligarite- bez imotni selani (Makedonci). Pogolemiot del od zemjata, pasi[tata,[umite bile sopstvenost na Turskite begovi, dodeka pomal del na Makedonskite sitni sopstvenici. ^ifligarite naj~esto nemale raboten inventar, a ponekoga[ i `iveali[te. Tie na begovite vo vid na renta pla]ale vo pari, vo natura ili renta vo rabota i t.n. anargija, so eden zbor tie bile najsiroma[nite i najobezpravenite narodni sloevi. Nivnata polo`ba ne se promenila ni so voveduvawe na ustavniot re`im, tuku naprotiv pove]e se vlo[ila. Osven toa selanite bile podlo`eni na ekslotacija i od doma[nirte lihvarsko-trgovski elementi. Seto ova zaedno so versko-nacionalnata iklasnosocijalnata podvoenost dovela do zasiluvawe na ve]e postojaniot antagonizam, taka edno nasproti druga zastanale dvete klasno nacionalni grupi: turskata-spahicska i makedonskata-~ifligarska grupa. Razvojot na industrijata vo Makedonija odel mnogu bavno, na po~etokot se javile indurstiski pretprijatija od lesnite granki a potoa so pomo[ na dr`avnite vlasti do[lo do podignuvawe na doma[nata industrija, so [to se pojavile nekolku poslabi indrustiski centri. So povtorno vlo[uvawe na politi~kite prili po 1910 godina, do[lo do postojano propa\awe na stopanstvoto. Sitnite zanaetii propa\ale I osiroma[uvale, pokrupnite trgovci se orientirale kon lihvarskata dejnost, nekoi kon posredni~ko-trgovskata dejnost. Seto ova gi dovelo makedonskite narodni masi vo sostojba na celosna materijalna mizerija pridu`ena so pojava na glad vo 1909 godina, holerna epidemija vo 1911 godina i permamentnoto emigrirawe, i ja dava celosnata slika na ekonosmkotto socijalnat polo`ba na makedonskiot narodVo periodot pred mladoturskata revolucija posebno pred Ilindeskoto vostanie Makedonija se nao\ala vo sostojba na postojana okupacija, teror, ograbuvawe od turskite vooru`eni sili kako [to e vojskata na `andarmerijata koi bile rasfrleni niz teritorijata na celata zemja. Bile vr[eni akcii ~istewe na terenot od ~eti, bile vr[eni racii pri koi se ubivani nevini lu\e, se palele i ograbuvale celi sela [to go zagrozuvalo `ivotot na makeodonsko-revolucionernoto dvi`ewe. Taka po zavrvorite se sretnuvale selani, zanaet~ii, `eni i deca na koi turcite im go uni[tuvale `ivotot i voljata za otpor. Potoa bile sozdavani ~eti koi imale za zada~a da ja likvidiraat VMRO I koi vr[ele terror vrz naselenieto. Isti vakvi akcii bile prezemani I od sosednite balkanski zemji, pri [to tie vr[ele politi~ka vooru`ena propaganda. Turskiot feudalno-apostoli~ki sistem, vooru`enite I drugite intervencii vo Makedonija sozdale sostojba na bezredie, haoti~nost koja gi pritiskala makedonskite narodni masi, kako i vo voveduvaweto na najelemntarnite politi~ki slobodi gi odu[vuvalo narodnite masi.Po suspendiraweto na ustavor vo 1876 godina od strana na noviot sulta Abdul Hamid II se javile dva bur`oaziski elementi i toa : privrzanici na Ustavot nare~eni mladoturci i apsolutisti~kiot re`im-staroturci. Problemite koj ja slabeele turskata imperija, postojano go zasiluvale mladoturskoto dvi`ewe koe pak izlezot od tie krizi go gledalo vra]aweto na ustavniot sistem. Mladoturcite se organizirale vo ilegalni revolucionerni grupi kako vo samata zemja taka i nadvor od nea. Taka vo 1981 godina vo @eneva bil sozdaden zadgrani~en centar koj podocna prerasnal vo Otomanski komitet za obedinenie i napredok na ~elo so Ahmed Riza. Imalo pove]e vakvi organizacii koi go naso~uvale dvi`eweto. Osnovnata programa na mladoturskoto dvi`ewe bilo borba za zapazuvawe na Otomanskata imperija vo celost i radikalno reformirawe na istata, koe doveduva do osnovni celi da bidat sogoruvawe na apsolutizmot i vra]aweto na ustavot. Najpovolni uslovi za rabota mladoturcite na[le vo Makedonija,bidej]i oficirite tuka bile po samostojni, no i poradi pritisokot [to go vr[elo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe na Imperijata za sproveduvawe na reformi. Vo ovie godini, no posebno vo Ilindeskoto vostanie, Makedonija stanala va`en vnatre[no-politi~ki faktor fo Turcija. Bidej]i mladoturcite bile dosledno za ustaven sistem, tie gi zabrzale podgotovkite za vostanieto pa tka na na 3-ti juli 1908 godina turskiot garnizon od Resen se krenal na vostanie zapo~nuvaj]i vooru`enata borba za sogoruvawe na apsolutizmot vo Turcija. Na nego mu se pridu`ile i Solunskiot garnizon i golem broj na dobrovolci od Makedonija i Albanija. Tie za mnogu kratko vreme vospostavile vlast vo pogolem del od Zapadna Makedonija i del od Albanija, i osloboduvale politi~ki zatvorenici. Pokraj vooru`enata borba nastanale i golem broj demonstracii na koi u~estvuvale od site nacionalnosti, taka na primer na mitingot vo Solun od`al govor Jane Sandanski pred okolu 15000 iljda lu\epridru`eni od vidni mladoturski rakovoditeli, povikuvaj]i gi site narodi na zdru`uvawe.Vo po~etokot na vostanieto sultanot se obidel da go zadu[i no ispratenite vojski ja otka`ale poslu[nosta i se priklu~ilena mladoturcite. Taka na 22-i julu bil upaten ultimatum na sultanot so dvodneven rok da go vrati Ustavot, bidej]I toj bil staven vo situacija na bezizleznost, no potoa go vratil ustavot koj sve~eno bil proglasen na 24 juli 1908 godina koj preku den stanal den na huriet, na sloboda, den opean i vo makedonskata narodna pesna i dlaboko vre`an vo makedonskata istorija. Ovoj den dotoga[nata te[ka haoti~na sostojba bila zameneta so sloboda, so zdru`uvawe na makedonskoto so turskoto I albanskoto naselenie nastapile denovi na nade` i olesnuvawe. Pokraj ova do[lo do formirawe na rabotni~ki i sindikalni organizacii, prosvetni dru[tva, se organizirale [trajkovi, se zgolemila i aktivnosta na socijalistite itn. Revolucijata za makedonskiot narod dovela golem broj pridovicki koi pak pridobivki, u[te pove]e gi ispla[ile sosednite balkanski zemji, oa taka tie prezele se [to e vo nivna mo] da go spre~at razvojot i da ja vrata haoti~nata sostojba. No za vra]awe na povtorno haoti~nata sostojba vo Makedonija pridonele i mladoturcite, bidej]i gi spre~ilepropagandite na Gr~kata i Bugarskata ekzarhija, vrz makedonskiot narod, a voedno ne gi za[titile i nacionalnite interesi I ne gi re[ile agrarnoto, dano~noto i drugi ekonomsko socijalni pra[awa na istiot. A so ova ja gubea doverbata na narodnite masi na onolku brzo kako [to i ja dobija. Mladoturcite go ostavija sultanot na vlast, koj pak podr`uvan od feudalnata reakcija I birokratija po~nala da se podgotvuva za kontra udar. Taka na 13-ti april 1909 godina ja zel vlasta vo Carigrtad vo svoi race i gi proteral mladoturcite. No tie prezele enegri~ni akcii i organizirawa na oru`en protiv Carigrad. Vojskata I dobrovolnite odredi ostanale verni na mladoturcite, pa taka tie ja zadu[ile konta revolucijata I go simnale od prestolot Hamid II, a na negovo mesto go stavile negoviot brat. Vo zadu[uvaweto na kontra udarot u~estvo zele i makedoncite na ~elo so Narodno Federalnata Partija na ~ie ~elo stoel Jane Sandaski, Petar Pop Arsov , Hristo ^ernopeev I dr. Po zavr[uvaweto na pohodot makedonskite ~eti bile sve~eno pre~ekani,a toa poka`uva deka makedoncite dale u[te eden krupen pridones za razvojot na Turcija. Kako rezultat na ova |or~e Petrov rekol:- Mladata Makedonija stana golem vnatre[en faktor vo Imperijata i odigra krupna uloga vo nejziniot vnatre[en `ivot. Vo Makedonija vo periodot na maladoturskata revolucija se javile golem broj na politi~ki partii i ogranizacii me\u koi: Narodna Federativna Partija, Obedinenie i napredok stranskite propagandi organizacii, u~itelskata oragizacija socijalisti~kite organizacii i dr.

NARODNA FEDERATIVNA PARTIJA

Narodnata federativna partija vodi od levoto revolucionerno krilo na VMRO i taa pretstavuvala zna~ajna politi~ka sila na makedonskiot narod Pod imeto NFP za prv pat se javila vo januari 1909 godia pa se do osnova~kiot kongres vo po~etokot na avgust istata godina postoela kako partija vo proekt. NFP se formirala od tri okru`ni organizacii i toa : Strumi~ki, Seriski i solunski okrug, koi bile levo krilo na toga[nata MORO. Razvojot na NFP mo`e da se izdvoi vo 4 fazi i toa ;1.Faza na zajaknuvawe na MORO na ~elo so Jane Sandaski i vodewe na nacional-osloboditelna borba vo novonastanatite uslovi. Ovaa faza bila vo period juli-dekevri 1908 godina.2.Faza na podgotovki za sozdavawe na NFP bidej]i bila partijavo proekt i toa vo period juli-dekemvri 1908 godina.3.Faza na propa\awe na NFP avgust 1909 januari 1910 godina.4.Faza na krizi vo redovite na NFP januari-juli 1910. Vakviot razvoj vo NFP bil usloven pred se od op[tiot politi~ki razvoj vo zemjata. So vra]aweto na Ustavot, MORO brzo i aktivno se vklu~uva vo revolucionernite nastani i vo politi~kata borba vo Makedonija.Site okru`ni komiteti se na[le vo svoite reoni i se legalizirale, isto taka so novo nastanatite uslovi mnogu intelektualci, ideolozi i organizacioni rakovoditeli se vraile od emigracija, me\u niv va`na uloga imale vo natamo[niot tek na nacionalno-osloboditelnoto dvi`ewe, kako [to se : Dimo Haxi Dimov, Dimitar Vlahov i dr. Isto taka se reaktivirale golem broj na inlektualci koi se nao\ale vo zemjava. Jane Sandaski so doa\aweto vo Solun odr`al masoven miting na koj go upatil svojot poznat Manifest do narodite na Turcija, povikuvaj]i gi na zdru`uvawe i kon zaedni~ka borba protiv konzervativnoto i rekreativnoto vo Makedonija. Ovoj manifest ima uloga i na prvata programa na MORO koja e prifatena i od mladoturcite.Na 8-mi avgust 1908 godina po~nal da se izdava vesnikot Konstuciona zona kako politi~ki organ na MORO, no toj voedno pretstavuva prv vesnik na demokratskite op[testveno-politi~ki sili na makedonskiot narod. Vesnikot pi[uval deka treba da se iskoristat momentite na kriza vo turcija. Za izdvojuvawe na [to pogolemi pridobivki za makedonskite selski i gradski sloevi. Rakovodstvoto na MORO sogledal deka sozdadenata e privremena I revolucijata ne e privr[ena, pa zatoa nalagala vo idnite borbi MORO da ja zede ulogata na politi~ki hegemon vo Makedonija. Taka na po~etokot na avgust 1908 godina vo Solun se odr`ale pove]e zasedanija na koi zele u~estvo golem broj na revolucioneri. Toga[ bila izrabotena Proekt programa na MORO i donesena deklaracija koja bila predadena na maldoturcite za idnata zaedni~ka borba. Vo ova vreme od solunskiot okru~en komitet bila ispratena orku~nica do site okolinski komiteti na MORO so koja gi povikuvale kon izbor na delegati za odr~uvawe na kongres vo Solun. Se nalagola sekoja okolina da bide prestavena so eden delegat na kongresot. Terminot za od`uvawe na k ongresot ne bil fiksiran a osnovnata cel na kongresot bila obedinuvawe na site fgrakcii vo edna ednistvena organizacija. Ova obedinuvawe bilo spre~uvano od bugarskata dr`avna politika, isto taka i od mladoturcite, pa zatoa odr`uvaweto na kongresot bilo pove]e pati odlagano za da potoa se odredi kone~niot termin, a toa bil 25 septevri. Na 24 septevri bil izvr[en atentat vrz Jane Sandaski koj bil neuspe[en no uspeal da gi pogodi naporite za obedinuvawe i obnovnuvawe na MORO. Po ovoj nastan site napori na MORO padnale vo voda taka da premamentno po~nalo otka`uvaeweto na revolucionernite orkuzi od organizacijata i od proekt programata . Podocna po~nalo da se izdava vesnikot Edinstvo pod rakovodstvo na H. ^ernopeev, Dimitar Vlahov i dr. koj pak vesnik vo svojata programa se stavil za zada~a deka na prvo mesto ]e se bori me\u nacionalna sloga a potoa protiv se drugo. Ustavnata programa go isfrlila gra\anstvoto na povr[ina vo politi~kiot `ivot, taka toj bil skoncentriran pred se vo golemite gradovi so [to se zapostavile interesite na selanstvoto. Taka I Sandanistite postepeno otstapuvawe od prethodnava koncepcija i se pove]e se odelo kon sozdavawe na politi~ka partija koja bi se zadovolila samo so parlamentaren na~in na borba. So ova ovozmo`ile povolni uslovi za povtorno obedinuvawe na 3-te grupi. Kako rezultatot od nekolkute zaedni~ki dogovarawa 3-te okruga potpi[ale protokol na 15 januari 1909 godina vo Solun, so [to se obvrzale da rabotat vo svoite sveri na vlijanie za obrazuvawe t.e transformacija na revolucionerite vo politi~ki organizacii. Isto taka prestanale so rabota vesniciteKonstituciona zora i Edinstvo, a na 17 januari po~nal so rabota organot na novata narodna federativna partija pod imeto Narodna voqa. Se rabotelo na svikuvawe na osnova~ki kongres planiran za vo sredinata na mart 1909 godina. Prviot broj na vesnikot, NFP gi izlo`ila svoite barawa od oblasta na decentralizacija na dr`avata itn. Se povikuvalo od ~lenovite i simpatizeriteda formiraat mesni organizacii, a nivniot broj da e nad 10 ~lenovi I da si izberat rakovodstvo I da izberat rakovodstvo i da stanat mesten klub. Taka na ovoj na~in partiskiot organ odigral va`na uloga vo sozdavaweto na NFP. Partijata prerasnala vo najgolema organizacija vo Makedonija a se pravele napori za formirawe na nacionalni sekcii na NFP koe ne[to ostanalo bezuspeh. Kako [to spomnavme prethodno osnova~kiot kongres bi trebalo da se odr`i vo mart no toj bil odlo`en poradi sultanskata kontra revolucija. Pa taka kongresot zapo~nal kongresot zapo~nal so rabota od 3 do 10 avgust. Na kongresot na dneven red bil:1.Usvojuvawe na delovniot pravnik2.Organizacionen razvoj na partijata3.Razvoj na partiskiot organ 4.Usvojuvawe na partiski dokument

Kongresot bil otvoren od solunskiot okrug koj dal i izve[taj za dotoga[nata rabota vrz organiziraweto na partijata. Na prvite zasedanija bile izbrani komisii za izrabotka na partiski dokumenti kako [to se : Programa, Deklaracija, Pravilnik i ~etiri rezolucii za agrarna reforma, za u~ili[noto pra[awe I za voenata obrvska na narodnite u~iteli. Vo ovie komisii vlegle vidni revolucioneri. Pravilnikot sod`el 49 odredbi koi go regulirale vnatre[no politi~kiot `ivot. Bilo izbrano centralno biro na partijata koe se sostoelo od 3 ~lena istotaka se formiral partiski sovet od 6 ~lena od site delovi na Makedonija. Centralnoto biro se sostoelo od pretsedatel-Dimitar Vlahov,stanal li~nost so golemi funcii vo NFP I bil carigrad I urednik na partiskiot organ. No toj nastojuval da go potisne J.Sandaski od pova`nite partiski rakovodni organi. Jasno se gledala prevlasta na solunskata grupa vo rakovodnite organi, [to odelo na [teta na drugite grupi, a isto vremeno davalo i pogodni uslovi za pojava na krizi vo NFP.^etiri dena vo kongresot na 14-ti avgust vrhovnite teroristi napravile povtorno obid za ubistvo na J.Sandaski,povtorno neuspe[en, ni seoak ovoj akt silno odeknal vo javnosta. Po ovoj do[lo do pojava na `elba za obedinuvawe na makedonskite gra\anski klubovi so dvi`ewata po vodstvo na J.Sandaski. Po ova bilo zabele`ano sozdavawe na mnogu mesni organizacii na NFP, a po ova pro[iruvawe na partiskata mre`a do[lo na `elba za obedinuvawe na makedonskite gra\anski klubovi so dvi`ewata pod vodtstvo na J.Sandaski. Site tie sakale da vlezat vo NFP koe ne [to ja zajaknuvalo pozicijata na J.Sandaski. Po ova bilo zabele`ano sozdavawe na mnogu mesni organizacii na NFP, a po ova pro[iruvawe na partiskata mre`a do[lo do pojava na krizi. Toj period zapo~nal so preminuvawe naH.^ernopeev vo ilegalstvo, a potoa bil isklu~en od partijata na J.Sandaski so [to bazata na NFP bila silno razni[ana a nejzinata konstrukcija ja dovr[ile akciite na mladoturcite. Nastanata polo`ba vo vra]aweto na Ustavot, MORO i J.Sandaski ja sva]ale kako privremeno primerje me\u reakcionerite i progresivnite sili na Turcija, pa zatoa vo toa vreme nastojuvala da ostaane revolucionerna sila koj fakt bil prifaten i od mladoturcite. MORO ja prodol`ila svojata borba za ~ovekovite i gra\anskite prava na naselenieto bez obzir na nacionalnostite koi stavovi gi iska`al J.Sandaski vo prvite Hurietski slobodni denovi so svojot poznat manifest do site narodi na Turcija.MORO barala podr[ka od progeresivniot del na Turskiot narod i nastojuvala da gi potikne kon akcii za re[avawe na nacionalnite i socijalnite problem i voedno da se sozdade po`elniot sojuz na demokratskite sili od makedonskiot I turskiot narod. MORO mladoturskoto dvi`ewe go ocenila predse kako politi~ko , no I socijalno pokraj toa [to bilo nere[itelno vo poleto na socijalnite preobrazbi. Poradi seto ova MORO si postavila nekolku zada~i i re[ila da go podr`uva mladoturskoto dvi`ewe se dodeka toa e konflikt so apsolutizmot I da ja za~uva svojata samostojnost vo borbata I da dade golem pridones vo izgradbata na pravile Ustavno-demokratski re`im . MORO so svojata Deklaracija koja bila predadena na mladoturcite, trgnala od momentalnata sostojba koja davala uslovi za legalna politi~ka borba i kako [to veli ovoj akt ja ovrzuala MORO da se bori legalno bez upotreba na oru`je, no u[te veli deka MORO e spremna vo sekoj moment da go zeme vo raka oru`jeto i da se bori.Isto taka bilo izjaveno deka MORO e spremno da se pretvori vo konspirativna organizacija t.e. vo legalna politi~na partija, no prehodno barala nekoi granici koi bile usvoeni od mladoturcite. So izrabotuvawe na Programata, MORO postavilo svoi barawa i toa pred se od politi~ko-nacionalen i ekonomsko-socijalen karakter. Taa barala da se iskorenat site ostatoci od apsolutizmot, polna demokratizacija na celata imperij, voveduvawe na ustavno-parlamentaren sistem, ukinuvawe na Senatot koj predstavuval negacija na narodniot suverinitet, isto taka se baralo decentralizacija I ostvaruvawe na samoupravuvawe t.e. samoupravuvawe na oblasti koi bile vo sostav na dr`avata itn. Ponatamu se baralo polna sloboda na svesta, zboro, pe~atot, Na politi~kite sobiri, zdr`uvawe, se baralo odeluvawe na crkvata od dr`avata, imalo bara`a od [kolstvoto i obrazovanieto, od vnatre[noto predupreduvawe i mnogu drugi.Site ovie barawa na MORO imale mesto na edna godina so donesuvawe na Progamata na NFP. Kako novo bilo postaveno pra[aweto vo odnos na Crkovnite i prosvetnite propagandni istitucii vo Makedonia, pred se prema bugarskata Egzarhija i gr~kata Patrijar[ija, a od tuka se baralo [kolstvoto da ne bide vo racete nitu na Egzarhija, Nitu na Patrijar[ijata, ni na centralnata vlast, tuku na op[tinskite vlasti. No bidej]i mladoturcite ne prevzemale ni[to vo pogled na ova pra[awe Kongresot na NFP bil prinuden da gi priznae pravata na Egzarhijata vo odnos na prosvetata. Toj se zalagal za sozdavawe na takanare~en Mirski sovet vo ramkite na Egzarhijata koj ]e e sostaven od svetski lica izbrani po demokratski pat. Isto taka va`ni pra[awa bile pra[aweto od oblasta na agrarno-sopstveni~kite odnosi za koe NFP konstatirala deka ima va`na uloga vo odnos na spokojnosta na imperijata. Ekonomsko-socijalnite pra[awa bile dosta postavuvani i vo programta na NFP bile vneseni Niza barawa od domenot na zemjodelstvoto, trgovijata, industrijata, zdravstvenata za[tita, soobra]aj i dr. Isto taka zna~ajno mesto zelo i agrarnoto pra[awe koe vo programata bilo minimalno postaveno, isto taka blago izmeneto bilo i pra[aweto za snabduvawe na bezimotnite selani so zemja dovolna za izdr[ka na semejstvoto. Pri~inite za vakva izmena na terminot na ovie pra[awa le`ele vo nastojuvaweto na NFP da se prili`i kon mladoturskata strana i pred se vo toa [to pominal pogolem period od revolucionerniot podem so [to [ansite za re[avawe na istiot se namalile. So re[avaweto na ovie barawa, iako minimalni ]e se svrtelo vnimanieto na narodite makedonskite masi kon sprotivstavenite sili, a ne kon sosednite dr`avi baraj]i pomo[. Zatoa NFP i J.Sandaski primile na razli~ni sredstva na pritisok i ubeduvawe za da gi prinudi mladoturcite kon ostavki.

Od sevo ova proizleguva deka akciite na NFP vo opredeleni momenti bile naso~eni kon Zavrstvuvawe na ustavniot re`im [to vodelo kon sorabotka so mladoturcite, a vo drugi momenti kon borba so samite niv. Site akcii prezemeni vo ovoj period se od vondredno zna~enwe na makedonskata nacija.

Periodot na krizi vo redovite na NFP e vremeto na januari-juli 1910 vo koj period ima golem broj francii, vnatre[ni sudruvawa so [to vo avgust 1910 godina NFP prestanala da postoi kako politi~ka organizacija. Taa bila simnata od politi~kata scena no go podol`uva otporot protiv mladoturcite i stranskite propaganda za za~uvuvawe na makedonskiot nacionalen i negritet .

OBEDINENI I NAPREDOK Dosta zna~ajni i so golema politi~ka aktivnost vo periodot na mladoturskata revolucija bila i mladoturskata partija Obedinenie i napredok. - XIX - . " " 60- XIX , 1865 " " . , . 1892 - " " " ". 1902 2 , . . , . . " " , , . , IV . 1876 . . . : , , , . , . 1908 1911 2 : - - - - .

- . - . . . , , . 7- 13- 1908 , , . , . -, . , . . - . 1909 , .

, . , 10-13- 1908 . " " . 1909 . 3 :1. .2. .3. . - 2 , .

, . , , . . , . . 1909 .

. - . . - . , . - , .

1908- 1909 . , . -, - , . . . , . . , . . , 1909 . 2 : . . , , . . 1910 2 , 3 1911 . . - , . 1912 .

. . . , , , . 2 , . . 7- 1909 . , " ". . , , . . " - ", . 10 . . , , .

Dvete socijaldemokratski grupi od Solun koi istaknale deka ]e se odr`uvaat dobri odnosi so site socijalisti~ki partii od nadvor. Nasekade niz Makedonija do[lo do osnovawe na socijalisti~ki organizacii I toa vo Veles, Bitola,Solun, Skopje I dr.Vo Solun se pojavile u[te 2 grupi, a potoa bila sozdadena t.n socijalisti~ka federacija. Na 7-mi januari 1909 godina bila sozdadena skopskata socijal demokratska organizacija koja kako osnova za svojata programa ja zela programta na germaskata socijal demokratska partija. Ovaa organizacija bila od ogromno zna~ewe za Makedonia, a taa izdavala vesni Socijalisti~ka zora.Izdavale i vesnici i solunskata i bitolskata organizacija.Socijalisti~kite organizacii ja istaknale svojata aktivnost preku organizirawe na mitinzi,demonstracii, so [to zna~itelno ja potkopuvale turskata prevlast. Vrz natamo[nata orientacija i dejnost na makedonskite socijalisti izigrala golema uloga prvata balkanska socijal demokratska konferencija. Inicijativata za svikuvawe na ovaa konferencija ja dava Srpskata socijal demokratska partija, a se odr`ala vo Belgrad. Na konferencijata u~estvuvale 10 zemji me\u koi i Makedonija ~ij pretstavnik bila skopskata socijaldemokratska organizacija. Osnovnto pra[awe [to se razrabotuvalo bilo pra[aweto za dejnosta i borbata na socijaldemokratskite organizacii vo pogled na zaedni~koto sprotivstavuvvawe na voenata opasnost koja se nadvisila na Balkanot. Me\u ova bile izneseni pri~inite za ekonomskata i politi~kata zaostanatost nad Balkanot, koja zaostanatost kako ]to se zalagale socijal demokratskite organizacii mo`ela da se nadmine samo so obedinuvawe na site balkaski narodi, a kako [to bilo re~eno borec za toa obedinuvawe trebal da stane proleterijatot.Makedonskite socijalisti gi iznele svoite stavovi uka`uvaj]i na faktot deka osloboduvaweto na makedonskiot narod e direktno povrzan so borbata za mir i sozdavawe na balkanska organizacija.Kako [to prethodno spovnavme 1 Balkanska socijalna demokratska konferencija zastanala na gledi[te deka e neophodno sozdavawe na balkanska federacija,a toa mo`e da se postigne kako [to e re~eno na konferencijata samo zbivawe na stopanskite sili vo celina, otklonuvawe na ve[ta~ki pstaveni granici, i ramnopravnost na site balkanski narodi. Iako bila propovedena Balkanska federacija, nieden od propovednicite nemale to~na i jasna vizija na koj na~in ]e se dojde do posakanoto, tuku naj~esto se gubele vo idejalisti~ki kombinacii konstruirani spored predviduvawe i `elbi, a ne sprema objektivnata situacija.Na seto ova [to e doneseno na konferencijata ima i pozitivna strana,a positivnata strana se sostoela vo toa [to drugite balkanski socijal demokratski organizacii stoele na stavot deka Makedonija cela im e razdelena treba da se vleze vo federacijata isto taka zazele i pozitiven stav z amakedonskoto nacionalno pra[awe. Socijalisti~kotot dvi`ewe vo Makedonija i socijal demokratskite organizacii vo Makedonija bile pod golemo vlijanie na ostanatite Balkanski socijal demokratski organizacii poradi [to posle konferencijata site makedonski socijalisti~ki organizacii povele sestrana borba za populaziracija na idejata za balkanska federacija. Tie re[itelno ja propagirale idejata deka Makedonija svojata sloboda i nezavisnost najbrgu bi ja dobila so sozdavaweto na federacijata, [to pokazuva deka makedonskite socijalisti cvrsto zastanale na ovoj stav. Makedonskite socijalisti~ki organizacii so svojata dejnost za ostvaruvawe na re[enieto do prvata balkanska konferencija pridonele i vo pogled na obedinuvaweto i bratska zaemna pomo[ na balkanskite narodi, no isto taka i vo pogled na povrzuvawe na site socijalisti~ki organizacii na Makedonija. Taka skopskata demokratska organizacija gi povikala site organizacii od Makedonija za realizirawe na postavenite zada~i. Socijalisti~koto dvi`ewe doprinelo vo suzbivaweto na nacionalisti~kite propagandi, no i vo zgolemuvaweto na svesta kaj narodot. No vo seto ova se sostojat istoriskite zaslugi na makedonsoto socijalisti~ko dvi`ewe koe propu[ti da razvie pointezivna borba za re[avawe na makedonskoto nacionalno pra[awe, bidej]i nejziniot stav po ova pra[awe be[e ednostran t.e se gleda[e vo sozdavaweto na balkanskata federacija. Periodot pri krajot na 1911 godina vo balkanskite vojni se karakterizira so celosna kriza na op[testveno politi~kiot sistem vo Turcija i Balkanot. Ovaa kriza zna~itelno gi potkopala temelite na mladoturskata partija bidej]i mladdoturcite na sekoj plan gi gubele lesno dobienite privilegii vo 1908 godina. Taka pri krajot na 1911 godina go izgubile mnozinstvoto vo parlamentot, a za da ja potisne opozicijata go raspu[tila parlamentot i raspi[alanovi izbori vo 1912 godina. Mladotucite gi upotrebile site ovnparlamentarni sredstva za vra]awe na mnozinstvoto, bo protiv nivb ne bilo samo turskata opozicija tuku i stranskite propagandni istitucii. Bil sozdaden gr~ko-bugarski sojuz so cel za osvoluvawe na Makedonija i nejzina podelba. Isto tkaa bugarskata egzahija se javila kako organizato i sprovodnik na izborite vo Makedonija, kade taa na sekoj na~in nastojuvala da ja vovle~e Makedonskata intelegencija i gra\anstvoto vo izborniot blok. Vrhovistite nastojuvale niz izbornite borbi da go zgolemat postojaniot antagonizam me\u makedonskata i turskata nacija. Tie vr[ele razni atentati so [to ja isprovocirale ntrpelivosta na muslimanskoto naselenie koe pak izvr[ilo vistinski masakar vrz makedoncite. Izborite zavr[ile so poraz na vrhovistite, a so pobeda na mladoturcite, makedonskite gra\anski grupi sandanistite. Site tie imale svoi pratenici vo noviot parlament no noviot parlament nemal podr[ka me\u turskoto naselenie. Protiv nego pokraj opozicijata zastana I voskata taka [to po kratko vreme bila predadena vlasta vo racete na opozicijata. Isto taka vostanieto na albancite ja likvidiralo vlasta vr[ej]i golem pritisok vrz istata. Site ovie problemi poka`uvaat deka otomanskata vlast vo Makedonija e na pragot na celosno propa\awe. No so propa\aweto na otomanskata vlast edno vremeno ne se sozdava makedonskata vlast tuku se sozdava bezvlastie, nesigurnost, nezadovolstvo, grabe`i, a toa sozdadvalo povolni uslovi za voena interakcija za balkanskite sojuznici vo Makedonija. Sosednite balkanski bur`oazii ja zele ulogata na naslednici na Osmanskata dominacija vo Makedonia zamenuvaj]i ja so trojno gospodarstvo. No so ova ne se zavr[uva makedonskoto nacionalno osloboditelna borba.

Zaklu~okOd ova [to vidovme vo proektot mo`eme da zaklu~ime deka vo periodot pred mladoturskata revolucija posebno pred Ilindeskoto vostanie Makedonija se nao\ala vo sostojba na postojana okupacija, teror, ograbuvawe od turskite vooru`eni sili kako [to e vojskata na `andarmerijata koi bile rasfrleni niz teritorijata na celata zemja. Osven toa selanite bile podlo`eni na ekslotacija i od doma[nirte lihvarsko-trgovski elementi. Seto ova zaedno so versko-nacionalnata iklasnosocijalnata podvoenost dovela do zasiluvawe na ve]e postojaniot antagonizam, taka edno nasproti druga zastanale dvete klasno nacionalni grupi: turskata-spahicska i makedonskata-~ifligarska grupa. Razvojot na industrijata vo Makedonija odel mnogu bavno, na po~etokot se javile indurstiski pretprijatija od lesnite granki a potoa so pomo[ na dr`avnite vlasti do[lo do podignuvawe na doma[nata industrija, so [to se pojavile nekolku poslabi indrustiski centri. Vo Makedonija vo periodot na maladoturskata revolucija se javile golem broj na politi~ki partii i ogranizacii me\u koi: Narodna Federativna Partija Partija na ~ie ~elo stoel Jane Sandaski, Petar Pop Arsov , Hristo ^ernopeev I dr. Obedinenie i napredok stranskite propagandi organizacii, u~itelskata oragizacija socijalisti~kite organizacii i dr.Narodnata federativna partija vodi od levoto revolucionerno krilo na VMRO i taa pretstavuvala zna~ajna politi~ka sila na makedonskiot narod Pod imeto NFP za prv pat se javila vo januari 1909 godia pa se do osnova~kiot kongres vo po~etokot na avgust istata godina postoela kako partija vo proekt. NFP se formirala od tri okru`ni organizacii i toa : Strumi~ki, Seriski i solunski okrug, koi bile levo krilo na toga[nata MORO. " " 60- XIX , 1865 " " . , . 1892 - " " " ". - . - . . . , , . , . , , . 1908- 1909 . , . . . .Koristena literatura :

Od Knigata Makedonija vo periodot na Balkanskite vojni Aleksandar DonskiOd Knigata Istorija na Makedonskiot narod- Aleksandar DonskiIzvadoci od internet prebaruva~i :http://www.wikipedia.comhttp://www.google.comhttp://www.yahoo.com

2