Franc VozeljSlikeGalerija Kosova graščina Jesenice26. januar 2017 – 5. marec 2017

Homo; Brez naslova, 1993, olje na platnu, 150 × 100 cm

Tihožitje 15 R (detajl), 2016, olje na platnu, 75 x 95 cm

Pomembnejše samostojne razstave 2000–2016:2014Telesa/tihožitja, Miheličeva galerija, Ptuj2012Slike in risbe, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica2010Razstavišče kulturnega centra, Laško 2009Galerija Insula, Izola Galerija v Prešernovi hiši, Mala galerija in galerija v Mestni hiši, Kranj Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec 2008Galerija Epica, Postojna Galerija Hest, Maribor Galerija Loterije Slovenija, Ljubljana 2006Ars fra-ma in galerija Poslovni center Mercator, Ljubljana Galerija Nostalgija, Portorož 2003Galerija Rika Debenjaka, Kanal ob Soči Galerija Krka, Ljubljana Galerija Zavarovalnice Triglav, Kranj 2002Galerija Mestne občine, Kranj Galerija Krka, Novo mesto 2000Galerija R. Jakopiča, Ljubljana Ars fra-ma in galerija Poslovni center Mercator, Ljubljana Galerija v Mestni hiši, Mala galerija in galerija v Prešernovi hiši, Kranj

Franc Vozelj, magister likovne umetnosti, je za svojo prvo samostojno predstavitev v Galeriji Kosova graščina na Jesenicah pripravil pregledno razstavo, ki je rezultat nje-govega šestnajstletnega slikarskega ustvarjanja. Časovni razmik med najstarejšo in najnovejšo razstavljeno sliko pokaže preudarnost njegovega slikarskega razvoja, ki ne pozna skokovitih prehodov. Pri pregledu likovnih del sle-dimo logični in umirjeni kontinuiteti njegovega ustvarjanja. Skoraj vsako novo nastalo likovno delo pomeni korak k estetski popolnosti likovne harmonije, cilju vsakega likov-nega ustvarjalca, ki je plod potrpežljivosti in osebne zav-zetosti avtorja ob vsakodnevnem soočanju z napornim slikarskim delom.Umetnost Franca Vozlja temelji na njegovi interpretaciji tradicionalnih likovnih motivov človeške figure in tihožitij, s katerima ustvarjalno zaznamuje svoja opažanja in oseb-nostna duhovna stanja. Vozljeve slike se nam ob takšnem prepoznavanju motivov in simbolov razkrivajo v vsej svoji širini, skrivnostnosti in večpomenskosti. Ne razodevajo nam samo nenehnega raziskovanja človeškega telesa, tankočutnih podob tihožitij ali likovnega jezika, temveč predvsem secirajo umetnikovo notranjost – dušo, ki jo stiska plejada čustev, pozitivnih, a tudi negativnih psihičnih stanj. Slednja delujejo pri njegovem ustvarjanju kot motor, ki ga žene naprej, da še vedno išče in odkriva. Obravna-vani motivi mu predstavljajo besednjak, ki mu omogoča takojšnjo komunikacijo z gledalcem, ki ga, osuplega in prevzetega, pridrže pred likovnim delom in ga ob podrob-nejšem opazovanju vodijo v globlje spoznavanje in ra-zumevanje izpovednega. Franc Vozelj je tip umetnika, ki pozna zapleteno duhovno strukturo sodobnosti. Predmeti in rastline na tihožitjih niso le posnetki mrtve narave, am-pak pomenijo tudi filozofski pogled na svet oziroma na osebni odnos do podobe ranljivosti, minljivosti, nemoči, stisk oziroma pomembnih človeških vprašanj. Minljivost, neizbežni konec vsakega živega bitja, slikar večkrat na-kaže tudi z nedokončanostjo, včasih kar z abstrahiranim delom določenega dela figure, ki je tako podvržena de-formaciji nepopolnega telesa. Ravno ta dvojnost med ele-menti abstraktnega in predmetnega jezika, ki dandanes

ne veljata več za absolutni nasprotji, temveč se prežemata in medsebojno bogatita, sta mu omogočila izoblikovanje lastnega likovnega jezika. Značilnost Vozljevega slikarstva je nenehno raziskovanje, obnavljanje in vračanje k prepoznavnim klasičnim likovnim motivom. Ob pogledu na njegovo slikarstvo zaznamo po-polno istovetnost ideje in podobe. In človek zopet dobi vero, da je tudi v sodobnem likovnem svetu, prepolnem raznih izumov ter včasih že kar tveganega in nepotreb-nega likovnega eksperimentiranja, nekdo, ki ne skriva svojega velikega klasičnega likovnega tehničnega znanja. Nenehno raziskovanje ga je pripeljalo do tega, da je slike začel graditi tudi s pomočjo kolaža, s katerim razgiba teks-turo površine in razodeva bolj ali manj prikrito sporočilnost likovnega dela. Dosegel je svež, drugačen videz, ki hkrati pripomore k dobremu učinkovanju njegove prepoznavne kompozicijske zasnove.Njegova likovna dela ne nastajajo hitro. Za njimi sta dol-gotrajno risanje in iskanje primerne kompozicije. Vozljeva risarska linija, začrtana s svobodnim zamahom, deluje kot sprožilec, ki v avtorju vzbudi čut za gradnjo kompozicije. Izhajajoč iz logike utripajočega življenja prvotni zamisli do-daja in odvzema likovne elemente do njene popolne modi-fikacije, ki je produkt ustvarjalčevega čustvenega doživlja-nja in intelekta. Pri svojem delu in ustvarjanju je izjemno potrpežljiv in natančen. Če mu slika ne ustreza, jo odloži, čez nekaj časa nadaljuje z delom, včasih pa jo celo pres-lika. To nakazuje, da avtor resnično stremi k nenehnemu izpopolnjevanju svojega likovnega jezika. Njegovo slikanje namreč ni mehansko ustvarjanje človeških podob v različ-nih elementih in pozah, temveč iskanje idealnega razmerja med tehniko, snovjo in časovno komponento prostora.Njegov pogled na ustvarjalnost je v temelju razmišljujoč in hkrati predan življenju, kar pomeni, da likovne prvine v svo-jem ustvarjalnem procesu povezuje izrazito pretehtano, a še vedno dovolj instinktivno, da celota deluje sproščeno. Študijska poglabljanja, urjenje obrtniške likovne spretnosti in ostrenje osebne senzibilitete so ga izoblikovali v zrelo slikarsko osebnost, v uveljavljenega, avtentičnega likov-nega ustvarjalca.

Homo; Stoječi, 2012, olje na platnu, 150 × 100 cm

Z vrsto najrazličnejših slikarskih posegov, kot so vključe-vanje barvnih akcentov v umirjeno slikarsko tkivo, izrab-ljanje svetlobnih učinkov na površini upodobljenih figur in poudarjanje določenih risarskih in svobodnejših slikarskih detajlov, skuša umetnik odkriti, kaj se skriva za njihovo minljivo lupino. Z mehkimi barvnimi prehodi, struktural-nim bogastvom ozadij in navsezadnje z nežno, mehkobno naravo posameznega nanosa si slikar prizadeva doseči vizualno čutnost slikane podobe. Iz njegovih slik veje svet-loba, ki je v likovnost zajeto slikarjevo občutenje.

Slikarja Franca Vozlja odlikuje plejada vsebinsko in likovno problemsko zastavljenih slikarskih del, ki avtorja uvršča med vrhunske v slovenski vizualni kulturi. Ob absolutnem obvladovanju tehnike oljnega slikarstva in hkrati z bogatimi miselnimi oziroma introvertiranimi figuralnimi kompozicija-mi in tihožitji suvereno stopa po poti vizualno kultiviranega sodobnika.

Aljaž Pogačnik,Gornjesavski muzej Jesenice

Tihožitje 10 P, 2012, olje na platnu, 100 × 130 cm

Franc Vozelj se je rodil leta 1954 v Kranju. Po končani šoli za oblikovanje v Ljubljani se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1979 diplomiral na oddelku za slikarstvo. Leta 1981 je končal podiplomski študij slikarstva pri prof. Janezu Berniku.Doslej je imel preko 100 samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval pa je na več kot 130 skupinskih razsta-vah. Med priznanji, ki jih je prijel za svoje delo, je velika

Prešernova plaketa mesta Kranja za leto 1999.Ukvarja se s slikarstvom in oblikovanjem. Od leta 1980 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov (DSLU). Živi in dela v Kranju kot samostojni umetnik.

Franc Vozelj, Partizanska cesta 4b, 4000 KranjTel.: +38641-755-267, E-naslov: vozelj.franc@siol.net

Franc Vozelj, magister likovne umetnosti, je za svojo prvo samostojno predstavitev v Galeriji Kosova graščina na Jesenicah pripravil pregledno razstavo, ki je rezultat nje-govega šestnajstletnega slikarskega ustvarjanja. Časovni razmik med najstarejšo in najnovejšo razstavljeno sliko pokaže preudarnost njegovega slikarskega razvoja, ki ne pozna skokovitih prehodov. Pri pregledu likovnih del sle-dimo logični in umirjeni kontinuiteti njegovega ustvarjanja. Skoraj vsako novo nastalo likovno delo pomeni korak k estetski popolnosti likovne harmonije, cilju vsakega likov-nega ustvarjalca, ki je plod potrpežljivosti in osebne zav-zetosti avtorja ob vsakodnevnem soočanju z napornim slikarskim delom.Umetnost Franca Vozlja temelji na njegovi interpretacijitradicionalnih likovnih motivov človeške figure in tihožitij, s katerima ustvarjalno zaznamuje svoja opažanja in oseb-nostna duhovna stanja. Vozljeve slike se nam ob takšnemprepoznavanju motivov in simbolov razkrivajo v vsej svoji širini, skrivnostnosti in večpomenskosti. Ne razodevajo nam samo nenehnega raziskovanja človeškega telesa, tankočutnih podob tihožitij ali likovnega jezika, temveč predvsem secirajo umetnikovo notranjost – dušo, ki jo stiska plejada čustev, pozitivnih, a tudi negativnih psihičnih stanj. Slednja delujejo pri njegovem ustvarjanju kot motor, ki ga žene naprej, da še vedno išče in odkriva. Obravna-vani motivi mu predstavljajo besednjak, ki mu omogoča takojšnjo komunikacijo z gledalcem, ki ga, osuplega in prevzetega, pridrže pred likovnim delom in ga ob podrob-nejšem opazovanju vodijo v globlje spoznavanje in ra-zumevanje izpovednega. Franc Vozelj je tip umetnika, ki pozna zapleteno duhovno strukturo sodobnosti. Predmetiin rastline na tihožitjih niso le posnetki mrtve narave, am-pak pomenijo tudi filozofski pogled na svet oziroma na osebni odnos do podobe ranljivosti, minljivosti, nemoči, stisk oziroma pomembnih človeških vprašanj. Minljivost, neizbežni konec vsakega živega bitja, slikar večkrat na-kaže tudi z nedokončanostjo, včasih kar z abstrahiranim delom določenega dela figure, ki je tako podvržena de-formaciji nepopolnega telesa. Ravno ta dvojnost med ele-menti abstraktnega in predmetnega jezika, ki dandanes

ne veljata več za absolutni nasprotji, temveč se prežemata in medsebojno bogatita, sta mu omogočila izoblikovanje lastnega likovnega jezika. Značilnost Vozljevega slikarstva je nenehno raziskovanje, obnavljanje in vračanje k prepoznavnim klasičnim likovnimmotivom. Ob pogledu na njegovo slikarstvo zaznamo po-polno istovetnost ideje in podobe. In človek zopet dobi vero, da je tudi v sodobnem likovnem svetu, prepolnem raznih izumov ter včasih že kar tveganega in nepotreb-nega likovnega eksperimentiranja, nekdo, ki ne skriva svojega velikega klasičnega likovnega tehničnega znanja. Nenehno raziskovanje ga je pripeljalo do tega, da je slike začel graditi tudi s pomočjo kolaža, s katerim razgiba teks-turo površine in razodeva bolj ali manj prikrito sporočilnostlikovnega dela. Dosegel je svež, drugačen videz, ki hkrati pripomore k dobremu učinkovanju njegove prepoznavne kompozicijske zasnove.Njegova likovna dela ne nastajajo hitro. Za njimi sta dol-gotrajno risanje in iskanje primerne kompozicije. Vozljevarisarska linija, začrtana s svobodnim zamahom, deluje kotsprožilec, ki v avtorju vzbudi čut za gradnjo kompozicije. Izhajajoč iz logike utripajočega življenja prvotni zamisli do-daja in odvzema likovne elemente do njene popolne modi-fikacije, ki je produkt ustvarjalčevega čustvenega doživlja-nja in intelekta. Pri svojem delu in ustvarjanju je izjemno potrpežljiv in natančen. Če mu slika ne ustreza, jo odloži, čez nekaj časa nadaljuje z delom, včasih pa jo celo pres-lika. To nakazuje, da avtor resnično stremi k nenehnemu izpopolnjevanju svojega likovnega jezika. Njegovo slikanjenamreč ni mehansko ustvarjanje človeških podob v različ-nih elementih in pozah, temveč iskanje idealnega razmerjamed tehniko, snovjo in časovno komponento prostora.Njegov pogled na ustvarjalnost je v temelju razmišljujoč in hkrati predan življenju, kar pomeni, da likovne prvine v svo-jem ustvarjalnem procesu povezuje izrazito pretehtano, a še vedno dovolj instinktivno, da celota deluje sproščeno. Študijska poglabljanja, urjenje obrtniške likovne spretnosti in ostrenje osebne senzibilitete so ga izoblikovali v zrelo slikarsko osebnost, v uveljavljenega, avtentičnega likov-nega ustvarjalca.

Homo; Stoječi, 2012, olje na platnu, 150 × 100 cm

Franc VozeljSlikeGalerija Kosova graščina Jesenice26. januar 2017 – 5. marec 2017

Homo; Brez naslova, 1993, olje na platnu, 150 × 100 cm

Tihožitje 15 R (detajl), 2016, olje na platnu, 75 x 95 cm

Pomembnejše samostojne razstave 2000–2016:2014Telesa/tihožitja, Miheličeva galerija, Ptuj2012Slike in risbe, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica2010Razstavišče kulturnega centra, Laško 2009Galerija Insula, Izola Galerija v Prešernovi hiši, Mala galerija in galerija v Mestni hiši, Kranj Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec 2008Galerija Epica, Postojna Galerija Hest, Maribor Galerija Loterije Slovenija, Ljubljana 2006Ars fra-ma in galerija Poslovni center Mercator, Ljubljana Galerija Nostalgija, Portorož 2003Galerija Rika Debenjaka, Kanal ob Soči Galerija Krka, Ljubljana Galerija Zavarovalnice Triglav, Kranj 2002Galerija Mestne občine, Kranj Galerija Krka, Novo mesto 2000Galerija R. Jakopiča, Ljubljana Ars fra-ma in galerija Poslovni center Mercator, Ljubljana Galerija v Mestni hiši, Mala galerija in galerija v Prešernovi hiši, Kranj

Urednik kataloga in besedilo: Aljaž PogačnikFotograf: Franc VozeljLektorica: Katja ŽvanIzdajatelj in založnik: Gornjesavski muzej Jesenice, zanj Irena Lačen BenedičičOblikovanje in tisk: Medium d.o.o.Naklada: 300 izvodovLeto: 2017

Homo; Glave, 2012, olje na platnu, 110 × 85 cm

Homo; 2017, Tri, olje na platnu, 120 × 180 cm