UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

POMEN POSLOVNEGA NAČRTA PRI PRIDOBIVANJU VIROV FINANCIRANJA

MLADIH PODJETIJ

THE IMPORTANCE OF A BUSINESS PLAN IN ASSURING FINANCIAL

RESOURCES FOR NEW COMPANIES ŠTUDENTKA: Tamara Forstnarič NASLOV: Cirkulane 29 ŠT. INDEKSA: 81584837 NAČIN ŠTUDIJA: redni PROGRAM: visokošolski strokovni ŠTUDIJSKA SMER: finance in bančništvo MENTOR: mag. Matej Rus

Cirkulane, julij 2008

2

Zahvala V teh vrsticah se želim zahvaliti vsem, ki so mi kakorkoli pomagali na študijski poti, me vzpodbujali in verjeli vame. Iskreno se zahvaljujem svojemu mentorju mag. Mateju Rusu za strokovno pomoč in usmerjanje pri pisanju diplomskega dela in Nataši Podhostnik, prof. slov., ki je opravila lektorsko delo. Posebna zahvala pa gre mojim najbližjim za moralno podporo, vzpodbudne besede in potrpežljivost v času študija.

3

PREDGOVOR Podjetništvo je v zadnjem času doživelo velik razcvet in podjetniška kariera je postala privlačna za veliko ljudi ne glede na sloj prebivalstva. Slednje pomeni vir napredka celotnega družbenega življenja. Le-to je v svetu in tudi pri nas pomemben proces gospodarske prenove in je eden od pomembnejših dejavnikov, ki so potrebni za delovanje celotnega sistema. Po osamosvojitvi se je tudi v Sloveniji pomen majhnih in srednje velikih podjetij zelo povečal, saj je veliko podjetij prenehalo delovati, zato se je stopnja brezposelnosti drastično povečala. Iz teh propadlih podjetij so nastala manjša podjetja, ki so bila sposobna konkurirati tudi na tujem trgu, še posebej, ko je Slovenija vstopila v EU. V njih se zaposluje vse več brezposelnih ljudi, ki so se morali dodatno usposobiti in nekateri tudi prekvalificirati. S tem se je zmanjšala tudi brezposelnost. Brez podjetništva bi zamrla gospodarska rast, torej je gospodarska rast odvisna od razvoja podjetništva. Največjo vlogo za razvoj podjetništva pa imajo zasebniki, poslovni angeli, vlagatelji in bančniki. Tudi država spodbuja in sofinancira nastajajoča in že ustanovljena podjetja. Pomoč jim nudijo tudi različni skladi in razvojne družbe, obrtne in gospodarske zbornice, v zadnjih nekaj letih pa se ustanavlja vse več regionalnih informacijskih centrov v podporo podjetništva. Sprejeti pa moramo tudi to dejstvo, da živimo v okolju, za katerega so značilne hitre spremembe, saj je lahko danes ideja odlična, jutri pa je lahko že pozabljena. Torej, podjetnik mora biti sposoben pravočasno opaziti okno priložnosti za posel oziroma podjetje, še preden se le-to odpre. Zato se mora hitrim spremembam prilagoditi tudi podjetništvo. Zelo pomembno je, da podjetja vlagajo v človeške vire. Tako se je treba veliko in nenehno učiti ter to znanje tudi uporabljati, da lahko podjetja preživijo in postanejo oziroma ostajajo konkurenčna ostalim podjetjem v isti panogi. V Sloveniji je zaskrbljujoče nizka stopnja preživetja novonastalih podjetij. V zadnjih letih sicer močno narašča število novih podjetij, vendar so nekatera že z ustanovitvijo obsojena na propad. Največ napak naredijo nastajajoči in novi podjetniki prav v fazi ustanavljanja in zagona podjetja, saj imajo slabo zasnovan poslovni načrt ali pa ga sploh nimajo, kar velja predvsem za mala podjetja. Prav zato je pomembno, da novi podjetniki posvetijo veliko pozornosti prav fazi ustanovitve in zagona podjetja in da naredijo natančen poslovni načrt za to obdobje, ker sta od tega odvisna nadaljnja rast in razvoj podjetja. V prvem delu diplomske naloge sem razložila in opredelila podjetništvo v fazi ustanavljanja podjetja, in sicer njegov razvoj in njegov vpliv na gospodarstvo. Ugotovila sem razloge, zakaj sploh ustanoviti podjetje. Nadalje sem opredelila financiranje podjetja. Podjetje namreč potrebuje za svoj obstoj in razvoj finančna sredstva. Zato mora podjetje zbrati ustrezno obliko financiranja. Moramo pa vedeti, da so v različnih razvojnih obdobjih potrebni različni viri financiranja, odvisno od potreb po finančnih sredstvih.

4

Financiranje novega podjetja je možno z dolžniškim ali lastniškim kapitalom. Raziskala sem tvegani kapital, saj je v zadnjem času veliko zanimanje za ta vir sredstev in je eden najpomembnejših virov za nova podjetja. Še posebej so me pritegnili poslovni angeli, kjer me je zanimalo, kako jih pridobiti in kako jih država pri tem spodbuja. Naslednje, kar me je pritegnilo, so poslovne banke, saj omogočajo podjetjem uresničitev ciljev. Raziskala pa sem tudi, kako država vpliva na podjetništvo, kako pomaga in kaj nudi podjetnikom, da laže prebrodijo težave, ki jih v podjetništvu ni malo. V drugem delu diplomskega dela sem opredelila pomen poslovnega načrta za nastajajoče podjetje in pa kolikšna je praktična vrednost takšnih poslovnih načrtov za podjetja, ki so že utečena. Poslovni načrt je pisni dokument, ki omogoča podjetniku lažji prodor na trg, pridobivanje novih vlagateljev, še posebej poslovnih angelov, berejo pa ga tudi posojilodajalci, bančniki, zaposleni, dobavitelji, stranke in izvedenci. Poslovni načrt natančno analizira posel in finančne projekcije, tako na kratki, kot tudi na dolgi rok. Torej, z njim podjetnik dolgoročne cilje, ocene poslovne priložnosti in napovedi sistematično zgradi v celoto. Pri tem mora podjetnik podati kar najbolj zanesljive ocene glede na znanje, ki ga ima, zmožnosti in informacije, ki jih je zbral o poslu. Pogosto bodoči podjetniki nimajo dovolj znanja, da bi naredili dober poslovni načrt, zato sem prikazala vire informacij za pripravo uspešnega poslovnega načrta. Na praktičnem primeru s terensko raziskavo oziroma s pomočjo ankete sem izvedela, kakšen pomen ima poslovni načrt za slovenske podjetnike in podjetnice. Anketirala sem podjetnike (podjetnice) v Sloveniji. Od anketiranih poslovnih angelov, bančnikov in vlagateljev sem pridobila informacije, ali so poslovni načrti, ki jih naredijo podjetniki, primerni in ali dajo različnim bralcem želene informacije. S pomočjo ankete sem prišla do spoznanj, kaj bralce poslovnih načrtov najbolj zanima in katere pomembne elemente mora vsebovati poslovni načrt.

5

KAZALO VSEBINE 1 UVOD...................................................................................................................8

1.1 Opredelitev področja in opis problema..........................................................8 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve......................................................................9

1.2.1 Namen.....................................................................................................9 1.2.2 Cilji .......................................................................................................10 1.2.3 Trditve...................................................................................................10

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave.............................................................11 1.3.1 Predpostavke.........................................................................................11 1.3.2 Omejitve................................................................................................11

1.4 Predvidene metode raziskovanja .................................................................11 2 PODJETNIŠTVO V FAZI USTANAVLJANJA ...............................................13

2.1 Opredelitev podjetništva v fazi ustanavljanja podjetja ................................13 2.2 Razlogi za ustanovitev podjetja ...................................................................19 2.3 Nastajajoči in novi podjetniki ......................................................................20

2.3.1 Ocena kvocientov podjetniške aktivnosti v letih od 2002 do 2006 za Slovenijo ........................................................................................................21

2.4 Pomen podjetništva in njegova vloga v gospodarstvu.................................24 2.5 Vloga države in gospodarske politike pri pospeševanju podjetništva .........25 2.6 Pogoji za podjetništvo..................................................................................28

2.6.1 Ocena pogojev za podjetništvo v Sloveniji...........................................30 3 VIRI FINANCIRANJA ZA NOVO PODJETJE................................................37

3.1 Pomen virov za zagon podjetja....................................................................40 3.2 Financiranje nastajajočih podjemov ............................................................41 3.3 Financiranje z dolžniškim ali lastniškim kapitalom ....................................41 3.4 Notranja ali zunanja sredstva.......................................................................43 3.5 Lastna denarna sredstva ...............................................................................46 3.6 Družina in prijatelji ......................................................................................47 3.7 Drugi viri lastniškega financiranja...............................................................48

3.7.1 Poslovni angeli......................................................................................48 3.7.2 Tvegani kapital .....................................................................................50

3.8 Poslovne banke ............................................................................................52 3.9 Drugi viri dolžniškega financiranja .............................................................54

4 POMEN POSLOVNEGA NAČRTA ZA NASTAJAJOČE PODJETJE ...........55 4.1 Kaj je poslovni načrt? ..................................................................................55 4.2 Zakaj pripraviti poslovni načrt? ...................................................................57 4.3 Pomen poslovnega načrta za posojilodajalce in vlagatelje..........................58 4.4 Uporaba in izvajanje poslovnega načrta ......................................................59 4.5 Viri informacij za pripravo uspešnega poslovnega načrta...........................60 4.6 Zakaj se nekateri poslovni načrti ne uresničijo? ..........................................61

5 RAZISKAVA POMENA KAKOVOSTNEGA POSLOVNEGA NAČRTA PRI PRIDOBIVANJU FINANČNIH VIRO.................................................................63

5.1 Opis raziskave in izvedbe ............................................................................63 5.2 Analiza rezultatov projekta..........................................................................64

5.2.1 Analiza rezultatov - vlagatelji...............................................................64 5.2.2 Analiza rezultatov – podjetniki.............................................................70

5.3 Spoznanja raziskave.....................................................................................81 6 SKLEPANA SPOZNANJA................................................................................83 7 POVZETEK........................................................................................................86

6

8 ZUSAMMENFASSUNG ...................................................................................87 9 SEZNAM LITERATURE IN VIROV ...............................................................88 PRILOGE..............................................................................................................1 KAZALO GRAFOV Graf 1: Življenjski cikel podjetja ...........................................................................14 Graf 2: Ocene podjetniškega okolja v Sloveniji v obdobju od 2002 do 2006. ......32 Graf 3: Ocena elementov vladne politike v Sloveniji leta 2006. ...........................34 Graf 4: Ocena elementov izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo v Sloveniji v letu 2006. .............................................................................................35 Graf 5: Odstotek neformalnih investitorjev. ..........................................................48 Graf 6: Status vlagateljev.......................................................................................64 Graf 7: Pridobljene želene informacije oz. podatki iz prebranih poslovnih načrtov................................................................................................................................64 Graf 8: Ocena kakovosti prebranih poslovnih načrtov. .........................................65 Graf 9: Napake, ki najbolj motijo vlagatelje..........................................................65 Graf 10: Pomembnost specifičnih podatkov v poslovnem načrtu. ........................66 Graf 11: Investiranje v začetnika brez izkušenj.....................................................67 Graf 12: Dejavniki, ki vplivajo na odločitev vlagatelja, da investira v začetnika. 67 Graf 13: Pomoč pri realizaciji poslovnega načrta..................................................68 Graf 14: Naklonjenost davčne zakonodaje vlagateljem. .......................................69 Graf 15: Položaj v podjetju. ...................................................................................70 Graf 16: Raven šolske izobrazbe. ..........................................................................70 Graf 17: Delovne izkušnje. ....................................................................................71 Graf 18: Ustanovitve podjetij. ...............................................................................71 Graf 19: Dejavnost anketiranih podjetnikov..........................................................72 Graf 20: Razlogi za ustanovitev podjetij. ..............................................................72 Graf 21: Težave ob ustanovitvi podjetja................................................................73 Graf 22: Finančna podpora ob ustanovitvi podjetja...............................................74 Graf 23: Ključni problemi tekočega poslovanja podjetja. .....................................75 Graf 24: Financiranje podjetij v tekočem poslovanju............................................76 Graf 25: Ali je podjetnik sam napisal poslovni načrt?...........................................76 Graf 26: Pomoč pri pisanju poslovnega načrta. .....................................................77 Graf 27: Podjetnikov potreben čas za pripravo in izvedbo poslovnega načrta......77 Graf 28: Ljudje, ki so prebrali poslovni načrt........................................................78 Graf 29: Čemu podjetniki pripravljajo poslovni načrt? .........................................79 Graf 30: Izvajanje meritev napredovanja...............................................................79 Graf 31: Sledenje podjetnikov poslovnemu načrtu................................................80 Graf 32: Pridobitve s poslovnim načrtom..............................................................80 KAZALO SLIK Slika 1: Značilnosti malih podjetij na posamezni razvojni stopnji. .......................15 Slika 2: Sestav TEA indeksa in vključenost v podjetništvo. .................................21 Slika 3: Pojem in vsebina financiranja podjetja.....................................................37 Slika 4: Dejavniki oblikovanja finančne politike. .................................................38 Slika 5: Priskrba virov financiranja. ......................................................................43

7

KAZALO TABEL Tabela 1: Kvocienti podjetniške aktivnosti za Slovenijo.......................................21 Tabela 2: Ocene podjetniških okvirov v letih od 2002 do 2006. ...........................31 Tabela 3: Neformalni viri. .....................................................................................47 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Značilnosti posameznih razvojnih faz. ..........................................15

8

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Podjetništvo je v zadnjem času doživelo velik razcvet in podjetniška kariera je postala privlačna za veliko ljudi ne glede na sloj prebivalstva. Slednje pomeni vir napredka celotnega družbenega življenja. Le-to je v svetu in tudi pri nas pomemben proces gospodarske prenove in je eden od pomembnejših dejavnikov, ki so potrebni za delovanje celotnega sistema. V Sloveniji je zaskrbljujoče nizka stopnja preživetja novonastalih podjetij. V zadnjih letih sicer močno narašča število novih podjetij, vendar so nekatera že z ustanovitvijo obsojena na propad. Največ napak naredijo nastajajoči in novi podjetniki prav v fazi ustanavljanja podjetja, saj imajo slabo zasnovan poslovni načrt ali pa ga sploh nimajo, kar velja predvsem za mala podjetja. Prav zato je pomembno, da novi podjetniki posvetijo veliko pozornosti prav fazi ustanovitve podjetja in da naredijo natančen poslovni načrt za to obdobje, ker sta od tega odvisna nadaljnja rast in razvoj podjetja. Diplomska naloga je osredotočena na podjetništvo v fazi ustanavljanja podjetja, kar ne pomeni samo formalne registracije in začetka poslovanja, temveč to obdobje traja tako dolgo, dokler si novonastalo podjetje ne pridobi svojega prostora na trgu. Raziskala pa sem tudi razloge ustanovitve podjetja in pomen podjetništva v gospodarstvu. Nato sem opredelila vire financiranja za novo podjetje oziroma kje vse lahko novo podjetje pridobi vire. Raziskala sem pomen tveganega kapitala za novonastalo podjetje, saj je v zadnjem času vse večje zanimanje za ta vir financiranja. Pri tem sem posebno pozornost namenila poslovnim angelom, kdo sploh so, kako jih pridobiti in kako jih država spodbuja. Kot zadnje sem pozornost posvetila poslovnemu načrtu. To je pisni dokument, ki omogoča podjetniku lažji prodor na trg, pridobivanje novih vlagateljev, še posebej poslovnih angelov, berejo pa ga tudi posojilodajalci, bančniki, zaposleni, dobavitelji, stranke in izvedenci. Poslovni načrt natančno analizira posel in finančne projekcije, tako na kratki, kot tudi na dolgi rok. Poslovni načrt pomeni, da podjetnik svoje dolgoročne cilje, ocene poslovne priložnosti in napovedi zapiše v celoto. Pri tem je pomembno, da podjetnik skuša posredovati najbolj zanesljive in točne ocene, ki jih je zbral o poslu. S poslovnim načrtom bo podjetnik vnaprej vedel, kje ga čakajo negotovosti, tveganja in morebitne slabosti v poslovni zamisli ter se nanje tudi pripravil z različnimi ukrepi. Poslovni načrt se pripravlja zato, da seznani potencialne kupce, dobavitelje, vlagatelje, bančnike in poslovne angele o poslu. Tako poslovni načrt podaja: 1. podrobnosti o tržnem potencialu posla in o načrtih podjetnika za doseganje tržnega deleža; 2. finančne projekcije, ki kažejo, ali je posel sposoben odplačevati posojilo in zagotoviti primeren donos; 3. kritična tveganja in opredeljene ukrepe za uspešno poslovanje; 4. potrebne informacije investitorju, da sam preveri poslovno zamisel in jo tudi finančno ovrednoti; 5. da investitor oceni dejanske managerske in planske sposobnosti podjetnika. Torej, poslovni načrt je vodič za management in planiranje poslovanja, je sredstvo razvoja in je dokument za pridobivanje finančnih sredstev.

9

Pogosto bodoči podjetniki nimajo dovolj znanj, da bi naredili dober poslovni načrt, zato sem prikazala vire informacij za pripravo uspešnega poslovnega načrta. Na praktičnem primeru oziroma s pomočjo ankete sem izvedela, kakšen pomen ima poslovni načrt za slovenske podjetnike in podjetnice. Brez podjetništva bi zamrla gospodarska rast, zato je potrebno spodbujati nastajajoča in že nastala podjetja. Delno jim pri tem pomaga država, v pomoč pa so jim tudi različni skladi in razvojne družbe, obrtne in gospodarske zbornice, v zadnjih nekaj letih pa se ustanavlja vse več regionalnih informacijskih centrov v podporo podjetništva.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

1.2.1 Namen Namen diplomskega dela je proučitev podjetništva v fazi ustanavljanja podjetja in opredelitev virov financiranja za novonastalo podjetje ter izdelava vprašalnika, ki mi je bil v pomoč pri razglabljanju pomena poslovnega načrta za nastajajoče podjetje. V Sloveniji se je s pristopom k tržnemu gospodarstvu začel proces prestrukturiranja družbenih podjetij v privatna in s tem se je zelo povečal pomen malih in srednje velikih podjetij. V tem času so se pri nas pojavili tudi različni novi viri financiranja za novo podjetje in tudi za že nastala podjetja, kot je predvsem tvegani kapital, poslovni angeli in neformalni investitorji. Ti viri so vedno bolj pomembni za novonastala podjetja. Za uspešno ustanovitev podjetja je pomembna dobro zasnovana ideja, jasno opredeljena vizija podjetja, cilji podjetja, oblikovana politika podjetja in opredeljena strategija in taktika. Tudi viri financiranja morajo biti dobro proučeni, saj so prav tako pomembni pri ustanavljanju podjetja. Ko so narejene predhodne raziskave in zbrane vse te predpostavke, lahko podjetnik napiše poslovni načrt, ki je temelj za ustanovitev dobrega podjetja in je hkrati tudi zrcalo vsakega podjetja. Torej, poslovni načrt pomeni, da podjetnik dolgoročne cilje, ocene poslovne priložnosti in napovedi sistematično zgradi v celoto. Pri tem mora podjetnik podati kar najbolj zanesljive ocene glede na znanje, ki ga ima, zmožnosti in informacije, ki jih je zbral o poslu. Pri zbiranju oziroma pri pripravi poslovnega načrta lahko podjetniku s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo tudi odvetniki, računovodje, tržni izvedenci in inženirji. Podjetništvo je v zadnjih nekaj letih doživelo velik razvoj in podjetniška kariera je postala vse bolj privlačna. Tako lahko ugotovimo, da se pojavlja vse več novonastalih podjetij. Z načrtovanjem ustanovitve podjetja pa se pojavljajo raznovrstne težave, tako v zvezi s pridobitvijo virov, kot tudi s samo pripravo poslovnega načrta. Problemi, ki se pojavijo pri pripravi poslovnega načrta, so:

• podjetnik ima premalo znanja o poslu; • podjetnik nima nobenih izkušenj v načrtovanem poslu; • podjetnik se ne zaveda možnih groženj in slabosti, ki bi lahko poslu

škodovale, in se nanje tudi ne pripravi; • podjetnik se preceni; • podjetnik uporabi tuj poslovni načrt;

10

• nerealna pričakovanja; • za predlagan proizvod ali storitev se ni ugotovila potreba med kupci; • cilji, ki si jih zastavi podjetnik, so nespametni; • cilji niso izmerljivi.

1.2.2 Cilji

• Opredeliti podjetništvo v fazi ustanavljanja podjetja (nastajajoči in novi podjetniki, razlogi za ustanovitev podjetja, pomen podjetništva in njegova vloga v gospodarstvu, vloga države in gospodarske politike pri pospeševanju podjetništva, pogoji za podjetništvo in njihova ocena za Slovenijo).

• Pomen poslovnega načrta za nastajajoče podjetje (kaj je poslovni načrt, komu služi, zakaj pripraviti poslovni načrt, uporaba poslovnega načrta, pridobitev virov informacij za pripravo uspešnega poslovnega načrta, razlogi za slabo pripravljene poslovne načrte).

• Proučiti vire financiranja za novo podjetje, kje lahko novi podjetniki pridobijo vire, kako se lahko financirajo (z dolžniškim in lastniškim kapitalom); v zadnjem času pa se vse več pojavljajo poslovni angeli in neformalni investitorji.

1.2.3 Trditve

• Pomen podjetništva v fazi ustanavljanja je vedno večji, zato mu je potrebno namenjati vedno večjo pozornost.

• Področje financiranja, ustanavljanja in rasti podjemov je pomembno področje analize podjetništva.

• V Sloveniji so najbolje urejeni podjetniški okviri: dostop do fizične infrastrukture, zaznavanje poslovnih priložnosti, odnos do žensk v podjetništvu, poslovna in strokovna infrastruktura in hitrost sprememb na notranjem trgu. Najslabše pa je uvrščena vladna politika na področju regulative.

• Tvegani kapital, kapital poslovnih angelov in kapital neformalnih investitorjev je eden najboljših virov financiranja malih in srednjih podjetij.

• Poslovni načrt ima vse večjo vrednost v podjetju, je odraz samega podjetnika in je izkaznica podjetnikovih poslovnih zmožnosti in sposobnosti.

• Preden se podjetnik loti pisanja poslovnega načrta, mora narediti predhodne raziskave kot so raziskava trga, položaj na trgu, finančna analiza, ekonomski položaj itd.

• Z dobrim poslovnim načrtom je laže priti do virov financiranja. Z njim vnaprej podjetnik predstavi svoje interese in poslovanje.

11

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

1.3.1 Predpostavke V diplomski nalogi sem predpostavila, da se z razvojem tveganega kapitala, spodbujanjem poslovnih angelov in neformalnih investitorjev izboljšujejo možnosti financiranja nastajajočih in novih podjetij, s tem pa se izboljšuje gospodarski in nacionalni razvoj v Sloveniji. V Sloveniji je približno enak odstotek identificiranih neformalnih investitorjev kot v Veliki Britaniji, Italiji, Nemčiji in na Irskem, tako predpostavljam, da so ti viri financiranja enako prisotni pri nas kot drugod po Evropi. Največ neformalnih investitorjev (poslovnih angelov) financira podjeme in podjetja ožjih družinskih članov, iz tega predpostavljam, da je laže pridobiti neformalnega investitorja, če so družinske vezi čim ožje, saj podjetnika osebno poznajo in mu tudi lažje zaupajo. Pomen poslovnega načrta je za nastajajoča in nova podjetja vse večji, z njim podjetnik opisuje vse pomembne zunanje in notranje elemente ter strategije, vpletene v začetek novega podjetja. Tako ima podjetnik jasno določeno pot, po kateri bo laže dosegel svoj cilj uspešnega podjetja. Predpostavljam, da mora podjetnik pred samim pisanjem poslovnega načrta narediti predhodne raziskave trga in se s tem prepričati, da je njegova ideja res vredna realizacije, šele nato lahko podjetnik napiše uspešen poslovni načrt. Poslovni načrt mora biti napisan tako, da ponudi vsakemu bralcu tisto informacijo, ki ga zanima, kajti s preveč suhoparnim in strokovno podanim poslovnim načrtom lahko podjetnik odvrne bodoče investitorje.

1.3.2 Omejitve

• Pri nalogi sem se omejila predvsem na pomen, ovire in možne rešitve pri pisanju poslovnega načrta za nastajajoče podjetje.

• Osredotočila sem se na Slovenijo. • V raziskavi ne bodo zajeti vsi podjetniki (podjetnice), ampak sem

obravnavala vsaj 20 podjetnikov (podjetnic). • V raziskavi prav tako ne bodo zajeti vsi poslovni angeli in bančniki,

ampak sem obravnavala vsaj 20 poslovnih angelov in bančnikov. • Odziv podjetnikov (podjetnic) in njihova iskrenost pri izpolnjevanju

ankete.

1.4 Predvidene metode raziskovanja V nalogi sem opravila raziskavo podjetništva v fazi ustanavljanja podjetja, raziskala sem tudi vire financiranja za novo podjetje ter pomen poslovnega načrta za nastajajoče podjetje. Teoretična spoznanja sem preverila z empirično raziskavo.

12

Pristop k raziskovanju je kombinacija deskriptivnega in analitičnega načina. V teoretičnem delu sem uporabila metodo deskripcije, s pomočjo katere sem opredelila pojme o podjetništvu v fazi ustanavljanja podjetja, pomen poslovnega načrta za nastajajoča in nova podjetja ter vire financiranja za novo podjetje. Z metodo kompilacije pa sem povzela opazovanja, spoznanja, stališča, sklepe in rezultate drugih avtorjev, da sem lahko natančneje prikazala problem, ki ga rešujem. V empiričnem delu sem uporabljala analitični pristop, s pomočjo katerega sem opravila terensko raziskavo. Anketirala sem podjetnike (podjetnice) v Sloveniji. Dobljene rezultate sem analizirala s pomočjo programov Excel in Word. Z raziskavo sem ugotovila, kako pomemben je poslovni načrt za podjetnike, ali so ga sami naredili oziroma so pri pisanju potrebovali pomoč drugih. Nadalje sem iz rezultatov raziskave razbrala, kaj so podjetniki dosegli oziroma pridobili s svojim poslovnim načrtom, ali podjetniki sploh sledijo poslovnemu načrtu, ali izvajajo meritve napredovanja in sproti dopolnjujejo svoj poslovni načrt. Po drugi strani pa sem izvedela, ali so poslovni načrti, ki jih naredijo podjetniki, primerni in ali le-ti dajejo različnim bralcem želene informacije. Do teh spoznanj sem prišla z anketiranjem poslovnih angelov, bančnikov in vlagateljev. Z anketo sem prišla do spoznanja, kaj bralce poslovnih načrtov najbolj moti in kaj je po njihovem mnenju zelo pomembno, da vsebuje poslovni načrt. Podatke za diplomsko nalogo sem zbrala s pomočjo sekundarnih virov: knjig, elektronskih virov, časopisov (člankov).

13

2 PODJETNIŠTVO V FAZI USTANAVLJANJA

2.1 Opredelitev podjetništva v fazi ustanavljanja podjetja Podjetnik, ki želi ustanoviti podjetje, mora zaznati poslovno priložnost in zbrati dovolj virov, da jo lahko uresniči. Poslovna priložnost, zaradi katere se oblikuje podjetje, je lahko dolgoročno ali kratkoročno donosna. Če je poslovna priložnost dolgoročno donosna in podjetnik zna slediti zahtevam trga ter odkrivati in izrabiti nove poslovne priložnosti, bo podjetje raslo in se bo tudi razvijalo. Če pa je poslovna priložnost kratkoročno donosna in podjetnik ne zna najti in izbrati nove poslovne priložnosti, ki bi bila na trgu uspešna, bo tako podjetje obsojeno na propad. Kadar poslovna priložnost sledi zahtevam trga oziroma je podjetnik sposoben odkrivati nove poslovne priložnosti, bo podjetje prešlo skozi vse faze življenjskega cikla, od ustanovitve, obstoja (preživetje) do uspeha, rasti in žetve. Te faze pa se med seboj razlikujejo glede na velikost, raznolikost in lastnosti. Raznolikosti pa lahko opazimo pri upravljalskem stilu, organizacijski strukturi, pri obsegu formalnih sistemov obvladovanja, temeljnih strateških ciljih, lastnikovi zapletenosti v poslovanje in tudi v problemih, ki jih srečuje podjetje (Rebernik 2000, 167). Churchill in Lewis sta identificirala osem pomembnih dejavnikov, ki odločilno vplivajo na uspeh ali neuspeh podjetja. Štirje se nanašajo na podjetje, štirje pa na lastnika (Rebernik 2000, 167). Na podjetje se nanašajo:

1. finančni viri, s tem je mišljena gotovina in sposobnost izposojanja denarja;

2. človeški viri, povezani s številom, usposobljenostjo in kakovostjo ljudi, še zlasti na upravljalskih in kadrovskih ravneh;

3. sistemski viri, in sicer stopnja dodelanosti informacijskih in nadzornih sistemov;

4. poslovni viri, ki vključujejo odnose s strankami, tržni delež, odnose z dobavitelji, procese proizvodnje in distribucije, tehnologijo, ugled, skratka vse, kar daje podjetju določen položaj v panogi in na trgu.

Z vidika lastnosti lastnika pa so pomembni predvsem:

1. lastnikova operativna sposobnost pri izvajanju pomembnih opravil, kot so marketing in inoviranje, proizvajanje in upravljanje distribucije;

2. lastnikova sposobnost upravljanja in pripravljenost delegirati odgovornosti ter upravljati dejavnosti drugih;

3. lastnikovi osebni cilji in cilji, ki si jih postavlja za podjetje; 4. lastnikova strateška sposobnost, da zna presegati sedanje stanje ter

usklajevati prednosti in slabosti podjetja s svojimi cilji. Glede na to, v kateri razvojni fazi je podjetje, potrebuje podjetnik različne vrste znanja in veščin. S tem, ko se podjetje veča po velikosti in lastnostih poslovanja, se podjetniki, ki podjetje vodijo, srečujejo z različnimi problemi. Zato podjetnikom za vodenje in upravljanje podjetja manjka tovrstnega znanja in

14

veščin. Tako je v prvi fazi, v fazi obstoja, zelo pomembna lastnikova ustvarjalnost in sposobnost, da zna narediti stvari. Seveda pa je hkrati pomembno tudi to, da zna podjetnik upravljati z denarjem in usklajevati osebne in poslovne cilje. Vse več podjetnikov se zaveda pomena dobre izobrazbe, saj je le-ta ključ do uspeha za njihove podjetniške aktivnosti. Najpomembnejša področja, na katerih želijo izpopolniti svoje znanja, so jezikovno izobraževanje, finančni in splošni management ter marketing. Na splošno pa velja, da manjša podjetja manj sodelujejo v izobraževalnem procesu, ki ga ponujajo različne izobraževalne institucije, v velikih podjetjih pa se vse bolj zavedajo koristnosti teh znanj in v veliki meri tudi sodelujejo v raznih izobraževalnih procesih (Rebernik 2000, 172, 173). Podjetje, ki se razvija in raste prehaja skozi različne razvojne faze podjetniškega življenjskega cikla. Prvo obdobje življenjskega cikla, je tako imenovano ustanovitveno obdobje, sledi mu obdobje rasti v katerem se podjetje zelo hitro razvija in raste. Nato preide v obdobje zrelosti, kjer doseže svoj vrh. V zadnjem obdobju življenjskega cikla pa preide v obdobje odmiranja. Graf 1 prikazuje življenjski cikel podjetja. Za novo nastalo podjetje je pomembno, da preživi ustanovitveno obdobje oziroma uvajalno dobo podjetja, ki je tudi najtežja. To obdobje ne pomeni samo formalne registracije poslovanja, temveč traja, dokler si podjetje ne najde svojega prostora na trgu. V tem obdobju mora podjetnik znati poiskati in presojati poslovne priložnosti ter razumeti osnovne ekonomske in finančne principe poslovanja. Še le ko obvlada vse te prijeme, lahko podjetje preide v obdobje rasti. (Rebernik 2000, 175). Graf 1: Življenjski cikel podjetja

Vir: Belak 1998, 190.

Čas

Obseg prodanega

Življenjski cikel podjetja

Uvajanje Rast Zrelost Odmira - nje

15

V preglednici 1 je ustanovitev oziroma rojstvo podjetja opredeljeno s fazo ena, kjer je velik poudarek na ustvarjalnosti. Management je usmerjen v to smer, da kar se v podjetju naredi, se tudi proda. Ko pride v tej fazi podjetje v krizo, je vzrok krize vodenje podjetja. Podjetje preživi to fazo le, če podjetnik izbere uspešne managerje, ti pa ohranjajo rast v podjetju. V prvi fazi sta osnovna problema poslovanja pridobiti kupce in jim predstaviti izdelek ali storitev. Preglednica 1: Značilnosti posameznih razvojnih faz.

PODROČJE FAZA 1 FAZA 2 FAZA 3 FAZA 4 FAZA 5

USMERJENOST MANAGEMENTA

Naredi & prodaj

Učinkovitost operacij Širitev trga Konsolidacija

organizacije

Reševanje problemov &

inovacije

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Neformalna Centralizirana

& funkcijska Decentralizirana

& geografska

Produktivne skupine &

pazniki

Matična timska

STIL VODENJA MANAGEMENTA

Oseben & podjetniški Direktiven Delegativen Pazniški Participativen

NADZORNI SISTEM

Tržni rezultati

Standard & stroškovna

mesta

Plačila & profitni centri

Plani & naložbeni

centri

Vzajemno določanje

ciljev TEŽIŠČE

MANAGERSKIH NAGRAD

Lastništvo

Plača & napredovanje

Individualni bonusi

Delitev profita & delnice Timski bonus

SREDSTVO RASTI Ustvarjalnost Direktiva Delegiranje Koordinacija Sodelovanje VZROK KRIZE Vodenje Avtonomija Nadzor Birokratizacija ?

Vir: Rebernik 2000, 196. Slika 1 prikazuje, da je organizacija novo nastalega podjetja enostavna in lastnik podjetja prevzame koordiniranje in nadziranje poslovanja. Formalnih sistemov nadzora ni in temeljna strategija podjetja je, da to preživi. Temeljna gonilna sila takega podjetja je lastnik, ki je precej seznanjen s podjetjem. Slika 1: Značilnosti malih podjetij na posamezni razvojni stopnji.

Vir: Rebernik 2000, 171.

16

Nekateri najbolj značilni problemi, s katerimi se spopadajo podjetja v prvih letih svojega delovanja, so (Rebernik 2000, 175):

− kako priti do novih kupcev, − kako zagotoviti financiranje poslovanja, − kako pridobiti in zaposliti nove sodelavce, − kako pridobiti in zaposliti nove managerje, − kako urejati probleme z zaposlenimi, − oblikovanje prodajnih cen, − kako planirati razvoj trga, − kako urejati pravne probleme, − določanje in vzdrževanje kakovosti izdelkov, − kako sodelovati z različnimi vladnimi službami.

Podjetje preživi in se razvija, če ustvarja dobiček, to je razlika med prihodki in stroški. Dobiček mora biti tako velik, da podjetje lahko poravna sprotne obveznosti do lastnikov kapitala, ostati pa mora še denar za financiranje razvoja v podjetju. Podjetje mora iskati take poslovne priložnosti, ki mu bodo omogočile čim večje prihodke ob čim manjših stroških. Podjetnik mora preveriti, ali poslovna priložnost res nudi največje prihodke s čim manjšimi stroški, zato lahko izbere postopek, ki se v praksi kaže kot učinkovit, sestavljajo ga naslednji koraki (Rebernik 2000, 176, 178, 183, 191, 193):

1. Analiza stanja v podjetju po različnih področjih V prvem koraku se analizira stanje v podjetju po različnih področjih, da se dobi čim jasnejšo sliko o virih, s katerimi podjetje razpolaga.

2. Analiza SWOT in pozicioniranje podjetja V drugem koraku se opravi analizo priložnosti in nevarnosti ter prednosti in slabosti. Zlasti je treba analizirati poslovno okolje, kupce in trge, konkurente in izdelke ali storitve.

3. Sistematično iskanje poslovnih priložnosti V tem koraku se prouči nekatera področja, v katerih se lahko najdejo številne poslovne priložnosti. Temeljni viri poslovnih priložnosti so predvsem:

nepričakovan uspeh, nepričakovan neuspeh, nepričakovani dogodki, slabosti v procesih,

PREDNOSTI SLABOSTI PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

17

spremembe v panogi in tržni strukturi, področje poslovanja z visoko stopnjo rasti, zbliževanje tehnologij, demografske spremembe, spremembe v znanju in novo znanje.

Vsako posamezno področje je treba proučiti in ugotoviti, ali se v njem skriva poslovna priložnost, ki bi jo lahko redno uporabljali in bi iz nje bilo vredno razviti projekt.

4. Presojanje stroškov in koristi ter njihove vrednosti

V tem koraku se za vsako posamezno priložnost, ki se zdi realna, proučijo stroški in koristi, pri čemer je potrebno biti pozoren na elemente v razpredelnici.

5. Presojanje strateške usklajenosti in izvedbe ter njuno vrednotenje V zadnjem koraku se za vsako priložnost, ki se zdi realna, prouči strateško skladnost in izvedbene možnosti, pri čemer je potrebno biti pozoren na naslednje elemente:

STROŠKI KORISTI Ljudje Tržni delež Material Dobiček in donos Oprema Ugled Razvoj in raziskave Trajnost poslovanja Marketing Zaslužki Pravne zadeve Kakovost Promocije Varnost Čas Morala Poskusno poslovanje Rast Nepredvideni izdatki Ugodne posledice

Strateška skladnost Izvedba Tehnologija Sedanja proizvodnja Izdelek Sedanji zaposleni Zaledje kupcev Stopnja nadzora Tržni segmenti Sedanja kultura Proizvodne potrebe Potreba po šampionu Distribucija Odnos do sprememb Prodajne metode Potrebe financiranja Viri Ugled Velikost/rast Zunanji viri Dobiček/donos Pravna skladnost Razvojna usmeritev Precednes

18

V ustanovitvenem obdobju podjetja so pomembni tako ekonomski, kot finančni izračuni. Opraviti je potrebno temeljne izračune, ki povedo, ali so naše odločitve opravičene. Pri ekonomskih izračunih je potrebno proučiti (Rebernik 2000, 195):

• Prag pokritja je tista količina outputa ali odstotek izbrane zmogljivosti, pri kateri s prodajno ceno krijemo stroške, oziroma tisti prihodki, s katerimi krijemo vse stroške

(Q * pc = CFS + Q *pvs).

• Točka stroškovne brezbrižnosti je tista količina outputa, pri kateri so celotni stroški poslovanja enaki ne glede na izbrano alternativo. Izračunamo pa jo lahko tudi na podlagi diferenčnih stroškov (razlika v stroških med alternativama A in B) kot razmerje med diferenčnimi fiksnimi stroški in diferenčnimi variabilnimi stroški.

• Točka cenovne brezbrižnosti je količina outputa, pri kateri z novo

prodajno ceno dosežemo dobiček, ki je enak dobičku pri prejšnjem outputu in prejšnji ceni.

• Prispevek za kritje je kot celota razlike med celotnimi prihodki in

celotnimi variabilnimi stroški, kot povprečje pa razlika med prodajno ceno in variabilnimi stroški.

• Varnostni prispevek je presežek outputa (prodaje) iznad točke pokritja.

Pri ustanovitvi podjetja so potrebne in pomembne aktivnosti ugotavljanja potrebnih sredstev in aktivnosti priskrbe virov financiranja. Poleg znanih aktivnosti ugotavljanja potrebnih sredstev v ustanavljanju in poslovanju podjetja je treba posebno pozornost posvetiti tudi možnostim priskrbe sredstev podjetja ob ustanovitvi podjetja. Po ugotovitvi potrebnih sredstev za ustanovitev podjetja in zagotovitvi virov financiranja za ustanovitev podjetja je treba sestaviti finančno konstrukcijo investicijskega projekta ustanovitve podjetja v ustanovitveni bilanci stanja kot izhodišče poslovanja podjetja. Potrebno je dodati tudi načrt potrebnih virov po začetku poslovanja glede na želeno rast in razvoj podjetja v naslednji fazi življenjskega ciklusa podjetja. Ob ustanovitvi podjetja je potrebno izdelati tudi predračunsko bilanco uspeha in bilanco denarnih tokov ter s tem ocenimo pričakovani dobiček ali izgubo in velikost, strukturo ter dinamiko denarnih tokov. V fazi ustanovitve in nato začetka poslovanja podjetja so zaradi stroškov finančne strukture podjetja stroški in izdatki financiranja zaradi zadolžitve visoki in zmanjšujejo pričakovani donos ter denarni tok novoustanovljenega podjetja.

19

2.2 Razlogi za ustanovitev podjetja Vedno več ljudi se odloča za podjetniško kariero ne glede na sloj, iz katerega prihajajo. Nekateri se za podjetniško pot odločijo predvsem zato, ker so zaznali dobro poslovno priložnost, ki bi jo lahko izkoristili in jo s svojim podjetjem realizirali. Drugi, ti so razmeroma redki, pa se za podjetništvo odločajo, ker ne vidijo drugega izhoda za izboljšanje svojega ekonomskega položaja oziroma nimajo nobene boljše možnosti za delo; ti se za podjetništvo odločajo iz nuje. Tretji se odločajo za samostojno pot, ker v dosedanjem podjetju niso imeli možnosti uresničevati svojih zamisli oziroma niso imeli možnosti dokazati svojih sposobnosti, kreativnosti ipd., tako so si ustvarili svoje podjetje in kariero ter s tem postali neodvisni od drugih. Nekateri se vidijo sami sebe kot podjetnika zgolj zaradi sorodnikov, prijateljev, ki so se izkazali kot uspeli podjetniki, in bi radi njihov uspeh ponovili. Podjetniki, ki se odločijo za podjetništvo zaradi nuje, običajno niso tako uspešni, kot so podjetniki, ki zaznajo poslovno priložnost. Ti podjetniki so običajno manj motivirani, to pa tudi ni edini problem, ki s tem nastane. Vprašljiva je njihova usposobljenost, prizadevanje za boljše podjetje, vprašljiva so preseganja samozaposlitvene logike, v večini primerov gre za samozaposlovanje, zato ni motivacije za zaposlovanje sodelavcev, tudi nagnjenost k rasti podjetja in mednarodno konkuriranje je zelo vprašljivo (GEM 2002, 9). Največ ljudi je prisiljenih v podjetništvo iz nuje v tistih državah, ki imajo nizko stopnjo ekonomske razvitosti, torej je v manj razvitih državah nadpovprečno dosti podjetništva zaradi nujnosti. Potreba po podjetništvu zaradi nuje se lahko v določeni državi zniža z zmanjšanjem brezposelnosti. Države, ki so bogatejše, prikazujejo precej manj podjetništva zaradi nujnosti, v teh državah je opaziti bolj razviti trg delovne sile, ki ponuja več možnosti za raznolike zaposlitve, zato imajo tudi manj zaposlitvenih problemov in imajo med drugim močnejše raznovrstne socialne zaščite (GEM 2003, 11). Podjetniki, ki se odločajo za podjetništvo zaradi priložnosti, imajo na samo podjetje drugačen pogled kot podjetniki, ki se za podjetništvo odločijo zaradi nuje. Ti podjetniki vložijo v svoje podjetje veliko več energije, svojega prostega časa, imajo tudi večji interes, da se podjetje razvija in raste, svoje podjetje mnogo bolj cenijo in spoštujejo, predvidevajo zaposliti večje število sodelavcev ter silijo k vedno večjemu napredku. Podjetnik mora, preden najde pravo in dovolj dobro poslovno priložnost za ustanovitev podjetja, vložiti v samo iskanje veliko truda in naporov. Podjetnik išče poslovne priložnosti praktično vedno in povsod. Poslovno priložnost mora zaznati, še preden se zanjo odpre okno priložnosti. Uporablja lahko formalne mehanizme za opredelitev poslovnih priložnosti ali pa jih pridobi od potrošnikov, poslovnih partnerjev itd. Tako pridobljeno vsako priložnost mora preveriti in ovrednotiti, saj s tem oceni, ali bo določen izdelek oziroma storitev prenesla dobiček na potrebna sredstva. Pomembno je ugotoviti tržne in časovne razsežnosti posamezne priložnosti. Za poslovno priložnost velja, da je privlačna, trajna in vezana na izdelek oziroma storitev tedaj, ko ima za kupca vrednost. Za izbrane

20

priložnosti naredi analizo priložnosti, ki se imenuje načrt ovrednotenja priložnosti, ki mu daje informacije, ali priložnost izkoristiti ali ne. Ko je poslovna priložnost ovrednotena, zanjo naredi poslovni načrt in jo kasneje izrabi (Antončič 2002, 55). Podjetja, ustanovljena zaradi priložnosti, prinašajo v gospodarstvo dinamiko, kakovost in konkurenčnost. Zato je pomembno, da se ustanovi čim več podjetij zaradi priložnosti, ki zagotavljajo večjo uspešnost poslovanja in kakovostno rast. Podjetništvo zaradi priložnosti se poveča z dvigom BDP, iz tega je razvidno, da se ljudje lotevajo podjetništva glede na razlike v bruto domačem proizvodu na prebivalca. Raziskave kažejo med drugim tudi negativno medsebojno razmerje med podjetništvom zaradi nujnosti in socialno varnostjo. V državah, kjer namenjajo večji odstotek BDP za socialno varnost, je vključevanje ljudi v podjetništvo zaradi nujnosti manjše (GEM 2004, 27).

2.3 Nastajajoči in novi podjetniki Podjetništvo je proces, ki temelji na posameznikih, ki se odločijo za podjetniško kariero. Na nastajanje novih podjetij vplivajo motivacijska stališča in nagnjenost ljudi k ustanavljanju svojih podjetij, da bi uresničili poslovne zamisli, ki jih v prejšnjem sistemu niso mogli (Antončič 2002, 39). Nekateri imajo podjetniški talent, vendar je to redka dobrina, saj jo ima samo del delovno aktivne populacije. Izmed teh, ki imajo podjetniški potencial in talent, pa se samo manjši del odloči za podjetniško kariero. Med novimi podjetniki, ki imajo podjetje več kot tri in manj kot dvainštirideset mesecev, jih je največ z dokončano srednjo šolo ali več kot srednješolsko izobrazbo. Največ podjetnikov izhaja iz tistih gospodinjstev, ki so po dohodku iz močnejšega sloja prebivalstva oziroma v zgornji tretjini, torej se večina posameznikov odloči za podjetništvo iz želje po večji svobodi in neodvisnosti (GEM 2005, 13). V Sloveniji največ podjetij ustvarijo ljudje v starosti med 25. in 34. letom. Opaziti pa gre, da se ženske bistveno manj vključujejo v podjetništvo kot moški, kljub zakonodaji, ki omogoča enake možnosti za oba spola (GEM 2006, 57).

21

Slika 2: Sestav TEA indeksa in vključenost v podjetništvo.

Vir: GEM 2006, 40. Nastajanje novih podjetij prinaša v ekonomsko strukturo potrebno razgibanost in konkurenčnost, zato je potrebno, da je čim več nastajajočih podjetij. Kakor v vse ostalo, je potrebno tudi v podjetniški proces vlagati, vanj so investirani ne samo denar in čas podjetnikov, ampak tudi sposobnosti, znanja, tveganje ipd., zato lahko nastanejo veliki oportunitetni stroški, to so vlaganja, ki bi jih lahko dosegli drugje, torej so to nerealizirani donosi. Zato je zelo pomembno, da se zagotovi uspešnost tega procesa. Uspešnost procesa pa se kaže v čim višji stopnji preživetja nastajajočih podjetnikov ter tudi v njihovem uspešnem poslovanju in kakovostni rasti (GEM 2003, 12). Za dosego rasti pa ne zadošča le število podjetnikov, pri tem je pomembna predvsem kakovost inovacijske naravnanosti zgodnjih in ustaljenih podjetnikov (GEM 2005, 14). Potrebno je, da si nastajajoči in novi podjetniki pridobijo sposobnost proizvodnje in ponudbe novih izdelkov in storitev, ustvarjanje konkurenčne prednosti in uporabo sodobne tehnologije. Raziskave so pokazale, da imajo države, ki so manj razvite, višjo stopnjo zgodnje podjetniške aktivnosti, kot bolj razvite države, vendar prične na določeni razvojni stopnji države zgodnja podjetniška aktivnost ponovno naraščati.

2.3.1 Ocena kvocientov podjetniške aktivnosti v letih od 2002 do 2006 za Slovenijo

Tabela 1: Kvocienti podjetniške aktivnosti za Slovenijo.

Leto Kvocient nujnosti

Kvocient priložnosti

Kvocient obstojnosti

Kvocient smrtnosti

TEA indeks za nova podjetja

TEA indeks za nastajajoča

podjetja

TEA indeks zgodnje

podjetniške aktivnosti

2002 0,42 2,38 0,47 2,14 1,53 3,27 4,8 2003 0,26 3,78 0,37 2,69 1,11 2,99 4,1 2004 0,46 2,17 0,36 2,72 0,7 1,9 2,6 2005 0,13 7,8 0,47 2,14 4,4 2006 0,24 4,05 4,63

Vir: GEM 2002, 13, GEM 2003, 14, GEM 2004, 28, GEM 2005, GEM 2006.

22

Indeks zgodnje podjetniške aktivnosti TEA predstavlja odstotek odrasle delovno aktivne populacije. Ta indeks izraža seštevek deleža nastajajočih in novih podjetnikov, torej kaže zgodnje faze podjetniškega procesa v posamezni državi. Nastajajoči podjetniki so tisti, ki so v najzgodnejši fazi podjetniškega procesa, to so tisti, ki ustanavljajo podjetje oziroma podjetje že imajo, vendar še niso izplačevali plač dlje kot tri mesece. To so podjetniki, ki so najbolj ranljivi in ki potrebujejo največ spodbudnega okolja. Novi podjetnik je sam ali skupaj z drugimi lastniki podjetja, ki ga pomagajo voditi, oziroma je samozaposlen. Njegovo podjetje ni starejše od 42 mesecev. Torej so novi podjetniki tisti, ki izplačujejo plače dlje kot tri mesece, a manj kot tri leta in pol. Kvocient smrtnosti predstavlja izkoristek podjetniškega procesa in predstavlja obratno vrednost kvocienta obstojnosti. V državah, kjer je visoka stopnja nastajajočih podjetnikov in nizka stopnja novih podjetij, je stopnja smrtnosti novih podjemov visoka. Kvocient obstojnosti govorimo o izkoristku podjetniškega procesa, izračunamo pa ga tako, da ena delimo s kvocientom smrtnosti (1 : kvocient smrtnosti). Kvocient priložnosti nam pove odstotek nastalih in novih podjetnikov, ki se za podjetništvo odločajo zaradi priložnosti, ki jo vidijo v podjetništvu. Kvocient nujnosti nam pove odstotek nastalih in novih podjetnikov, ki se za podjetništvo odločajo zaradi nujnosti. Izračunamo ga tako, da ena delimo s kvocientom priložnosti (1 : kvocient priložnosti). Kvocient smrtnosti za leto 2002 je 2,14 in nam pove, da je izmed 2,14 nastajajočih podjetij v povprečju preživelo le eno. TEA indeks za nastajajoča podjetja je 3,27 in TEA indeks za nova podjetja je 1,53, kar pomeni, da relativno veliko število nastajajočih podjemov ne preživi in ne pride do faze novega podjetja. Kvocient nujnosti za leto 2003 je 0,26 in nam pove, da so se na vsakih deset podjetnikov, ki so se odločili za podjetništvo zaradi priložnosti, v povprečju nekaj manj kot trije odločili za podjetništvo zaradi nuje. Kvocient priložnosti za leto 2003 je enak 3,78 ter predstavlja, da se je na vsakih deset podjetnikov, ki so se odločili za podjetništvo zaradi nuje, v povprečju skoraj 38 podjetnikov odločilo za podjetništvo zaradi priložnosti. Kvocient smrtnosti za leto 2003 je 2,69 ter predstavlja, da je izmed 2,69 nastajajočih podjetij preživelo le eno podjetje. TEA indeks za nastajajoča podjetja je 2,99 in TEA indeks za nova podjetja je 1,11, kar pove, da je stopnja smrtnosti novih podjemov visoka. Če primerjamo leto 2002 in 2003 lahko opazimo, da je bilo v letu 2002 več podjetnikov v zgodnji podjetniški aktivnosti kot v letu 2003 in da je bila smrtnost bistveno večja v letu 2003 glede na leto 2002. V letu 2003 pa se je bistveno več podjetnikov odločilo za podjetništvo zaradi priložnosti kot v letu 2002. Koeficient nujnosti leta 2004 je dosegel 0,46, kar pomeni, da se je na deset podjetnikov, ki so se odločili za podjetništvo zaradi priložnosti, v povprečju skoraj pet odločilo za podjetništvo zaradi nuje, torej skoraj polovica podjetnikov se je za podjetništvo odločila iz nuje.

23

Koeficient priložnosti je leta 2004 dosegel 2,17, kar pomeni, da se je na deset podjetnikov, ki so se odločili za podjetništvo zaradi nuje, v povprečju samo dvaindvajset podjetnikov odločilo za podjetništvo zaradi priložnosti. Tudi kvocient smrtnosti za leto 2004 se je povečal in zavzema vrednost 2,72, kar je največ do sedaj. To pomeni, da je izmed 2,72 oziroma skoraj izmed treh podjetij preživelo le eno. TEA indeks za nastajajoča podjetja je 1,99 in TEA indeks za nova podjetja je 0,69, kar nam pove, da je zelo visoka stopnja smrtnosti novih podjemov. Za leto 2004 lahko razberemo, da je bilo najslabše in ima najmanj spodbudne rezultate, saj je TEA indeks zgodnje podjetniške aktivnosti glede na prehodna leta upadel skoraj za polovico in podjetniki so se odločevali za podjetništvo zgolj zaradi nuje. Tudi TEA indeks za nova podjetja je glede na predhodna obdobja prav tako upadel za polovico. V letu 2005 se je stanje glede na leto 2004 obrnilo na bolje. Glede na rezultate lahko ugotovimo, da je leto 2004 prelomno leto in je bilo najslabše leto. Indeks zgodnje podjetniške aktivnosti je leta 2005 narasel z 2,6 na 4,4. Kvocient nujnosti je padel na 0,13, kar pomeni, da se je na deset podjetnikov, ki so se odločili za podjetništvo zaradi priložnosti, le en podjetnik odločil za podjetništvo zaradi nuje. Tudi kvocient priložnosti se je glede na predhodna obdobja zelo povečal in sicer je dosegel vrednost 7,8, kar pomeni, da se je na deset podjetnikov, ki so se odločili za podjetništvo zaradi nuje, v povprečju 78 podjetnikov odločilo za podjetništvo zaradi priložnosti. Kvocient smrtnosti se je na predhodna leta tudi zmanjšal in zavzema vrednost 2,14, kar pomeni, da je izmed 2,14 oziroma izmed dveh podjetij preživelo eno. V letu 2006 se je indeks zgodnje podjetniške aktivnosti glede na predhodna leta spet za nekoliko povečal in zavzema vrednost 4,63, kar kaže, da se za podjetniško aktivnost odloča vse več ljudi in se ustanavlja vse več novih podjetij. Glede na rezultate lahko ugotovimo, da je stopnja preživetja slovenskih nastajajočih podjetij dokaj nizka, zato je pomembno, da v ekonomsko strukturo vstopi čim več nastajajočih podjetij, saj prinašajo potrebno dinamiko in konkurenčnost. Med drugim bi morali povišati stopnjo preživetja nastajajočih podjetij oziroma se bi morala povišati stopnja novih podjetij v Sloveniji. S tem bi se znižala stopnja smrtnosti, kar bi imelo za posledico povišanje stopnje obstojnosti. Kot je opaziti iz tabele 1, imamo v Sloveniji razmeroma visok kvocient nujnosti, ki se je v letu 2005 nekoliko znižal. Za podjetnike, ki se odločijo za podjetništvo zaradi nuje, je vprašljivo, kako so le-ti predani podjetju, kakšna je njihova motivacija za zaposlovanje sodelavcev ipd. Zato je bolje, da je kvocient nujnosti čim nižji. V primerjavi s kvocientom priložnosti pa bi lahko rekli ravno obratno, saj je obratna vrednost kvocienta nujnosti. Za ta kvocient pa je zaželeno, da je čim višji, kar pa iz zgornjih rezultatov ni razvidno, saj ima Slovenija ta kvocient relativno nizek. V letu 2005 in 2006 se je sicer stanje nekoliko izboljšalo, kar je slovensko gospodarstvo vzpodbudno.

24

2.4 Pomen podjetništva in njegova vloga v gospodarstvu Podjetništvo oziroma podjetniške dejavnosti imajo pomemben vpliv na gospodarstvo, saj postavljajo ekonomske temelje, zagotavljajo delovna mesta, pripomorejo k zapolnjevanju vrzeli med znanostjo in trgom, spodbujajo k ustanavljanju novih podjetij ter uvajajo nove izdelke na trg, kar pripomore k večji razvitosti gospodarstva (Antončič 2002, 35). Velik vpliv na gospodarsko rast in razvoj imajo inovacije in naložbe, ki so zelo pomemben dejavnik razvoja novih izdelkov oziroma storitev za trg in spodbujajo investicijske interese za ustanavljanje novih podjetij. Vse več že ustaljenih podjetij se zaveda potrebe po ustvarjalnosti in inovativnosti, zato so pričela razvijati notranje podjetniško okolje, kjer se uresničujejo potrebe po novih izdelkih oziroma storitvah in jih s pomočjo podjetniških aktivnosti uspešno tržijo na trgu. Pri prodoru inovacij oziroma znanstvenih raziskav na trg je to možno s pomočjo posredovanja vlade. Vendar pa je s strani vlade razmeroma malo investicij, ki bi vse to uspešno komercializirale, poleg tega pa vlada pogosto ovira pravočasno ustanovitev podjetij (Antončič 2002, 37) . Podjetništvo v gospodarstvo ne prinaša samo povečanja proizvodnje, prihodkov in večje zaposlenosti, temveč tudi raznovrstne spremembe v strukturo poslovanja in družbe, kar ima za posledico gospodarsko rast in razvoj. Še posebej dobro je bilo opaziti, kako pomembno je podjetništvo za gospodarstvo, ko je Slovenija prešla na tržno gospodarstvo. Z odpiranjem trga konkurenci je konkurenčni pritisk pripeljal do razpada velikih podjetij, ki so postala nekonkurenčna zaradi prevelikih stroškov, kakovost ni ustrezala trgu, tudi proizvodi in storitve niso ustrezali glede na povpraševanje. Z razpadom velikih podjetij je prišlo posledično do velike brezposelnosti, opuščanja vrste proizvodenj ipd. S tem so nastala majhna nova podjetja, ki so v novih razmerah izrabila nove poslovne priložnosti in so se pričela usmerjati tako na domači trg, kot tudi na zunanje trge. Hitra rast novih podjetij je najprej zaustavila brezposelnost. Brezposelni so se začeli zaposlovati v hitro rastočih se malih podjetjih, ki so bila takrat najpomembnejši vir ustvarjanja novih delovnih mest. Da so se nekateri lahko zaposlili, so se morali prekvalificirati in dodatno izobraževati, ker je v novo nastalih podjetjih prevladovala moderna tehnologija in storitvene dejavnosti (Antončič 2002, 39). Mala podjetja pa niso reševala samo brezposelnosti, ampak se je z njimi povečala tudi učinkovitost in stabilizacija velikih podjetij. Z njimi so se začela razvijati podjetja na področju poslovnih storitev, po katerih je bilo povpraševanje, ta pa so omogočila večjim podjetjem, da so se lahko osredotočila predvsem na proizvodnjo in na zniževanje stroškov ter na povečanje kakovosti ter so si tako lažje omogočila uveljavitev na svetovnem trgu. To pa je pripomoglo k stabilizaciji velikih podjetij, ki so lahko ponovno začela povečevati zaposlenost, prav tako pa se še naprej razvijajo in rastejo ter zaposlujejo mala podjetja. Če gospodarstvo želi povečevati svojo rast, mora ohraniti zmožnost nastajanja manjšega števila hitro rastočih podjetij, ki bodo uspešno razvijala globalne tržne

25

niše z visoko dodano vrednostjo in bodo usmerjena predvsem na zunanje trge. Taka podjetja lahko nastajajo iz novonastalih malih podjetij oziroma iz odcepljenih delov večjih podjetij. V zadnjem času pripisujejo rast podjetij z visokokakovostnimi podjetniškimi dejavnostmi (Antončič 2002, 40).

2.5 Vloga države in gospodarske politike pri pospeševanju podjetništva Za čas, v katerem živimo, so značilne hitre strukturne spremembe, ki se jim je potrebno nenehno prilagajati. To velja tako za podjetja, kot tudi za državo. Če se podjetje ne bi strukturno prilagajalo spremembam, bi postalo nekonkurenčno, kar ima za posledico propad podjetja. Država lahko pri tem pomaga tako, da zagotovi konkurenčno in stabilno ekonomsko okolje ter s svojo proaktivno politiko usposablja in spodbuja k čim hitrejšemu prilagajanju. S tem ni mišljeno, da država nadomešča tržni mehanizem, temveč s svojimi razvojnimi programi zagotavlja trg za nova znanja. To dosega tako, da uvaja programe usposabljanja, s spodbujanjem internacionalizacije podjetij in s povezavami podjetij s strateškimi partnerji. V tem primeru ima država vlogo katalizatorja določenih procesov, ki omogoča, da se le-ti uresničijo (Antončič 2002, 40). Gospodarska politika v državi mora biti naravnana k tehnološkemu razvoju. S tem je mišljeno, da je naravnana k novim tehnologijam, večji fleksibilnosti in hitrejšemu pretoku informacij. Kot je znano, pa v Sloveniji še vedno v veliki meri prevladujejo tradicionalne gospodarske panoge, kot so tekstilna, oblačilna, kovinska in transportna. Še vedno pa je majhen delež dejavnosti, ki veljajo za nosilke gospodarskega razvoja, kot so računalniška in pisarniška oprema, komunikacijska oprema in polprevodniki. Država bi morala spodbujati sestavo, ki bi bila naklonjena novim proizvodom in storitvam, ki se pojavljajo na trgu in so rezultat inovacij, kjer se izkoriščajo nove tehnologije. Inovativnost in nove tehnologije sta pomembna dejavnika konkurenčne prednosti, ki jima je potrebno slediti in ju tudi izkoriščati (Antončič 2002, 41). Posamezna država lahko doseže visoko gospodarsko rast, kadar so upoštevani naslednji dejavniki (Antončič 2002, 41):

1. pripravljenost posameznikov in podjetij za tvegano vlaganje v inovativne projekte,

2. pripravljenost podjetij za preoblikovanje, s ciljem povečati učinkovitost z zmanjšanjem stroškov ter povečanjem proizvodnje in zaposlitvene fleksibilnosti in

3. nastajanje institucij, ki skrbijo za prenos znanja z univerz in raziskovalnih institutov v proizvodnjo, ter finančnih institucij, specializiranih za financiranje zelo tveganih naložb.

Država, ki želi postati uspešna v okoliščinah globalne konkurence, mora oblikovati proaktivno gospodarsko politiko, ki vsebuje raznovrstne programe, ti pa so namenjeni k pospeševanju gospodarske rasti. S temi programi država želi pospešiti konkurenčne sposobnosti podjetij, doseči promocijo podjetništva in razvoj podpornega okolja ter spodbuditi razvoj mikro, malih in srednjih podjetij.

26

Državne pomoči so oblikovane v najrazličnejše sklade razvojnega in raziskovalnega značaja ter so organizirane tudi na regionalni in lokalni ravni. Uresničitev teh programov pa se lahko doseže tako, da se izvajajo raznovrstni vavčerski sistemi svetovanja, sistemi usposabljanja za obrtništvo, podpira se podjetnost in ustvarjalnost mladih, daje se podpora poklicnemu uveljavljanju žensk, podpira se delo na domu in delo na daljavo. Država pa nudi tudi različne oblike finančne pomoči, saj omogoča garancije za dolgoročne investicijske kredite, subvencionirajo se obresti za dolgoročna investicijska posojila, dajejo se brezobrestna dolgoročna investicijska posojila za mlade podjetnike tehnične smeri, dajejo se ugodnejša posojila malim in srednje velikim podjetjem, uvajajo se inovativne oblike financiranja, dajejo se državna poroštva, nepovratna denarna sredstva, izvozne spodbude, sredstva za razvoj proizvoda in raziskave ter daje se podpora regionalnim garancijskim shemam (Antončič 2002, 41). Država ustanavlja sklade tveganega kapitala, katerih denar koristi malim in rastočim podjetjem v programih zaposlovanja in usposabljanja (Tajnikar 2000, 347). Zaradi nastajajočih potreb na trgu se je pod okriljem države v Sloveniji razvila mreža usposabljanja odraslih, pod katero je tudi mreža usposabljanja podjetnikov. Podjetniško usposabljanje prispeva k razvoju poslovnih okolij podjetnikov, njihovi uspešnosti in učinkovitosti pri delu (Glas, Pšeničny 2000, 299). Država nudi tudi sodobno podjetniško podporo malim, novim podjetjem s področja sistema podjetniških inkubatorjev, tehnoloških centrov, znanstvenih parkov, poslovnih in obrtnih. Podjetniški inkubatorji pospešujejo ustanavljanje in razvoj malih in novih podjetij, predvsem na tistih območjih, kjer se to ne dogaja v zadostni meri. Podjetniški inkubator na enem mestu združuje in razvija vse tisto, kar sodobni podjetnik potrebuje za hiter in uspešen razvoj podjetja. Inkubatorji zagotavljajo širok spekter ciljev, kot so zagotavljanje delovnih mest, razvoj novih kreativnih idej na področju novih tehnologij in storitev, diverzifikacija lokalne in regionalne ekonomije in ustvarjanje blagostanja in stabilne perspektive. V podjetniških inkubatorjih imajo prednost predvsem mlada podjetja (Pohleven 2000, 243). Najbolj znane oblike podjetniških inkubatorjev so (Pohleven 2000, 245):

1. Javni (državni) neprofitni inkubatorji – z njimi država želi spodbuditi gospodarsko rast posameznih specialnih dejavnosti in programov, ki imajo možnost tržnega prodora.

2. Univerzitetni inkubatorji – pripomorejo k hitrejšemu odkrivanju znanstvenih spoznanj oziroma tehnoloških inovacij za komercialno uporabo. Z njimi skušajo spodbuditi perspektivne kadre, uspešno znanstveno razvijanje in uveljavljanje same univerze ter hitreje usposabljati študente.

3. Inkubatorji podjetij (korporacij) – so se pojavili zaradi vse težje obvladljivih in razpadajočih se velikih industrijskih in poslovnih sistemov ter kot potreba biti tržno prilagodljiv in proizvodno izviren.

4. Privatni inkubatorji – ustanavljajo privatniki, investicijske skupine in podjetja zaradi ustvarjanja dobička, investicijskih priložnosti in uporabe novih tehnoloških postopkov. Privatni inkubatorji se delijo na dve temeljni skupini, in sicer eni samo oddajajo prostor in drugi, ki prodajajo poleg prostora tudi storitve in svetovanja.

27

Mag. Matej Rus ugotavlja, da imajo Slovenski podjetniški sklad, skladi tveganega kapitala in poslovni angeli dovolj denarja, ne pa tudi dovolj dobrih projektov, v katere bi denar investirali, prav tu pa nastopi vloga podjetniških inkubatorjev, kjer je poleg Tovarne podjemov v Mariboru aktiven še Štajerski tehnološki park (Toplak 26.11.2004, 8). Slovenija ima za podporo razvoja podjetništva vrsto institucij, katerih je glavna naloga in cilj, da opravijo ovire in s tem pripomorejo hitrejšemu razvoju podjetništva. Te institucije imajo nalogo, da težijo k zagotavljanju takšnih razmer, ki omogočajo rast in razvoj ter spodbujajo inovativnost malih in srednje velikih podjetij (Antončič 2002, 42). Najpomembnejše institucije za podporo podjetništva v Sloveniji (Podvršnik 2000, 349):

Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) – agencija izvaja razvojne ukrepe na področjih pospeševanja konkurenčnosti gospodarstva, in sicer na naslednjih področjih:

− inovativno gospodarstvo in inovativno okolje, − podjetništvo in podjetniško okolje, − tuje neposredne investicije, − internacionalizacija podjetij, − razvoj in pospeševanje finančnega okolja, − partnerstvo med akademsko in gospodarsko sfero, − znanja za gospodarstvo ter − zagotavljanje informacij, znanja in virov financiranja za podjetja.

Agencija opravlja določene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno izvajanje ukrepov, ki se financirajo iz državnega proračuna in drugih virov. Podjetjem podaja informacije o možnostih poslovanja na tujih trgih, uporabnikom zagotavlja informacije o programih, strokovno podporo, zagotavlja partnerstvo in storitve vključno s tržnimi informacijami, priprava analiz in poročil ter vodenje evidence o izvajanju ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, pridobiva in dodeljuje finančne in druge spodbude, odpira, vodi in usmerja delo predstavništev agencije v tujini ter izvaja nadzor nad njihovim delovanjem, zagotavlja storitve, okolja in neposredne spodbude za semenski, začetni ter tvegani kapital za hitrejše nastajanje in zagon novih podjetij, spodbuja domača in tuja zasebna vlaganja in sofinanciranje podjetniških projektov v vseh fazah razvoja z lastniškim kapitalom, s tem da zagotavlja ugodne kreditne vire, leasing ter garancije za investitorje, analizira, trži in promovira Republiko Slovenijo kot lokacijo za povečano konkurenčnost, skrbi za redno poročanje o izvajanju letnih programov, uresničevanju finančnih načrtov in njihovih učinkih vladi, ministrstvom in drugim uporabnikom storitev agencije, opravlja druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila ustanovljena. Regionalni pospeševalni centri (RPC) – podjetjem ponujajo osnovne podjetniške informacije, svetovanje in pomoč pri iskanju finančnih virov. Z raznovrstnimi projekti želijo dvigniti podjetniško kulturo.

Lokalni pospeševalni centri (LPC) – njihova naloga je povezati javni in podjetniški interes z razvojnimi cilji lokalnega okolja, vzpodbujati razvoj

28

podjetništva, izvajati projekte razvojnega programa lokalnega območja ter iskanje virov in partnerjev. Nudijo subvencije obrestnih mer za posojila bank in garancije za bančna posojila.

Finančne pomoči in pospeševalne institucije – obseg pridobljenih finančnih pomoči malega gospodarstva je odvisen predvsem od prizadevnosti in kvalitete delavcev, ki se ukvarjajo s to pospeševalno dejavnostjo. Struktura virov se razteza od čisto proračunskih sredstev do kombinacije skupnih in zasebnih virov.

Euro info center – nudi splošne informacije o programih, spodbudah in razpisih EU, nudi informacije o programih financiranja namenjenih malih in srednjim podjetjem. Podajajo pa tudi informacije o podjetniških sejmih, konferencah, seminarjih, delavnicah in okroglih mizah.

Gospodarska zbornica Slovenije – zastopa interese gospodarstva, svetuje, informira ter nudi poslovne storitve.

Obrtna zbornica Slovenije – daje informacije o obrtni in davčni zakonodaji, nudi svetovanja pravnim in fizičnim osebam, daje pomoč pri vodenju poslovnih knjig in poslovnih načrtov, nudi poklicno in dopolnilno izobraževanje in raznovrstne podatke o območnih obrtnih zbornicah, obrtnih zadrugah in nudi razne podatkovne zbirke.

2.6 Pogoji za podjetništvo Okolje, v katerem živijo posamezniki, vpliva na odločitve, ali ustanovijo podjetje oziroma se odločijo, da že obstoječe podjetje razširijo. Glede na to, kako je okolje nagnjeno k podjetništvu, tako je tudi podjetništvo razvito. Kadar je okolje pozitivno naravnano do podjetništva, je tudi podjetniška aktivnost večja in tudi samo podjetništvo se bolje razvija. Če pa je situacija obrnjena, torej okolje ne daje podjetništvu zadostne podpore, pa je k temu tudi podjetniška aktivnost manjša. Podpora okolja podjetništvu vpliva posledično tudi na ekonomsko rast in razvoj (GEM 2006, 87). Na odločitev, ali se bo posameznik odločil za podjetništvo, vplivajo trije sklopi dejavnikov (GEM 2006, 87):

1. Demografske in ekonomske značilnosti posameznikov – v tem sklopu so zajeti tako spol, starost, izobrazba, izkušnje, kot tudi dohodki in poklici.

2. Subjektivne percepcije posameznikov o podjetništvu – gre za to, kako sam podjetnik vidi podjetništvo, v kolikšni meri zaupa v svoje sposobnosti, kakšna je njegova nagnjenost k tveganju, koliko verjame v poslovni uspeh in kako najti neizkoriščene priložnosti. Na vse te odločitve podjetnika pa vplivajo tako okolje, kakor tudi podjetniki, ki so že uspeli.

3. Okolje na nacionalni in regionalni ravni – tu je predvsem mišljeno, kako država spodbuja podjetništvo, kako so razvite institucije za podporo podjetništva, ki dajejo podjetnikom ustrezne informacije in storitve na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

29

Na ponudbo podjetništva in s tem tudi na zgodnje faze podjetniške aktivnosti vplivajo predvsem tehnologija, raven ekonomskega razvoja, kultura, demografske značilnosti in institucije, ki ustvarjajo priložnosti za ustanavljanje podjetij. Okvirni pogoji podjetništva so različni dejavniki okolja, ki vplivajo na odločitev posameznika o ustanovitvi in na razvoj podjetništva v določeni državi. V tem sklopu se proučuje devet osnovnih pogojev za podjetništvo (GEM 2003, 23, GEM 2002, 17):

1. Razpoložljivost različnih finančnih virov za nova in nastajajoča podjetja – to področje zajema razpoložljivost kapitala, tako dolžniškega kot lastniškega ter razpoložljivost različnih posojil za nova in nastajajoča podjetja. Sem spadajo še različne oblike nepovratnih pomoči, kot so garancije, donacije ali subvencije ter denarne pomoči iz javnih sredstev, ne glede na to, ali gre za formalne, neformalne ali institucionalne vire.

2. Zasnovanost in vodenje vladne politike – gre predvsem za to, ali vladne politike spodbujajo ali zavirajo razvoj novih in nastajajočih podjetij na področju regulative (razna dovoljenja in koncesije), davčnega sistema in na področju izvajanja javnih naročil.

3. Izvajanje javnih programov, ki ustvarjajo pogoje za razvoj podjetništva – kako država preko razpoložljivih in učinkovitih programov ter spodbud neposredno podpira nova in nastajajoča podjetja na nacionalni, regionalni in občinski ravni.

4. Razširjenost in kakovost izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo – v okviru tega pogoja gre za vprašanje, v kolikšni meri je usposabljanje za ustvarjanje ali upravljanje malih, novih ali rastočih podjetij vključeno v različne programe formalnega izobraževanja od osnovne šole pa vse do univerze ter programe usposabljanja podjetnikov in zaposlenih v malih in srednje velikih podjetij.

5. Obstoj in učinkovitost različnih mehanizmov za prenos raziskovalnih dosežkov in tehnologije v podjetniško prakso – v kolikšni meri nacionalne raziskave in razvoj vodijo k novim komercialnim priložnostim in koliko so le-te dostopne novim, nastajajočim in rastočim podjetjem.

6. Kakovost in dostopnost poslovne, pravne in strokovne infrastrukture, ki jo potrebujejo mlada in rastoča podjetja – ta pogoj zajema prisotnost raznovrstnih storitev, ki spodbujajo in podpirajo nastajanje novih, malih in rastočih podjetij. Te storitve se nanašajo na poslovne, računovodske in druge pravne storitve.

7. Odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu – gre predvsem za to, v kolikšni meri se prilagajajo tržna pravila in v kolikšni meri se spreminja tržna struktura s tem, ko vstopajo na trg nova in rastoča podjetja, ki konkurirajo ter izrivajo obstoječe dobavitelje, pogodbene izvajalce in svetovalna podjetja. Gre za temeljno vprašanje, kako lahko oziroma kako težko je v Sloveniji začeti z novim poslom in si pridobiti položaj na trgu nasproti dosedanjim poslovnim potezam.

8. Dostop do fizične infrastrukture, potrebne za poslovanje podjetij – ta pogoj pove, kakšna je razpoložljivost in težavnost dostopa predvsem do obstoječih fizičnih virov, kot so telekomunikacije, energetske in komunalne preskrbe, transportne možnosti, dostop do

30

zemljišč in poslovnih prostorov po cenah, ki so dostopne tudi novim podjetjem.

9. Kulturne in družbene norme, ki podpirajo ali zavirajo podjetniško aktivnost – gre predvsem za to, v kolikšni meri vplivajo norme na uspeh posameznika, ali norme vzpodbujajo ali zavirajo posameznika, da prevzame tveganja, kako vplivajo na motiviranost posameznika pri njegovih podjetniških idejah. Te norme vključujejo stališča, prepričanja, poglede, kulturno ozračje in vse tiste eksplicitne in implicitne predpise, ki se nanašajo na družbeno sprejeto ravnanje in prizadevanje posameznikov in skupnosti. Te norme zelo vplivajo na splošni odnos prebivalstva do podjetništva.

Za boljše ocenjevanje podjetniškega okolja pa je k tem devetim pogojem dodanih še pet okvirnih pogojev (GEM 2006, 88):

10. Zmogljivost za podjetništvo – govori o tem, kakšne so podjetniške zmogljivosti glede usposobljenosti in motivacije.

11. Ekonomska klima – ta pogoj pove, kakšno je zaznavanje poslovnih priložnosti in ali so bodoči podjetniki sposobni ustvariti, prepoznati in uresničiti podjetniško idejo.

12. Sestava delovne sile – s tem pogojem je zajet predvsem odnos do žensk v podjetništvu ter se razkriva vprašanje, ali je ustanovitev podjetja družbeno sprejemljiva kariera za ženske in ali se dovolj spodbuja ženske k podjetništvu.

13. Sestava populacije. 14. Soodvisnost med političnim, institucionalnim in socialnim

okvirom.

2.6.1 Ocena pogojev za podjetništvo v Sloveniji Podatki, ki so bili pridobljeni in raziskani z raziskavo GEM 2006, GEM 2005, GEM 2004, GEM 2003 in GEM 2002, omogočajo, da so se ocenila stanja v podjetniških okvirih in kakovost pogojev za nastanek in razvoj podjetij v Sloveniji. S tem se je omogočilo razumevanje dejavnikov, ki oblikujejo razmere za ustanavljanje novih podjetij in njihovo rast v Sloveniji. Za boljše razumevanje podjetniških pogojev so se povprečne ocene nekaterih podjetniških okvirov razdelile na dva dela. Tako se drugi pogoj, zasnovanost in vodenje vladne politike, deli na vladne politike (podpora) in vladne politike regulative. Četrti pogoj, razširjenost in kakovost izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo, se deli na izobraževanje in usposabljanje v osnovnih in srednjih šolah in na izobraževanje in usposabljanje po srednji šoli. Sedmi pogoj, odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu, se deli na odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu (hitrost sprememb) in na odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu (vstopne ovire). Deseti pogoj, zmogljivost za podjetništvo, pa se deli na podjetniške zmogljivosti (usposobljenost) in na podjetniške zmogljivosti (motivacija) (GEM 2006,90).

31

Tabela 2: Ocene podjetniških okvirov v letih od 2002 do 2006.

Pogoj/leto 2002 2003 2004 2005 2006 A Finančna podpora 2,08 2,15 2,21 2,38 2,44 B1 Vladne politike (podpora) 2,16 2,06 2,28 2,39 2,49 B2 Vladne politike (regulative) 1,81 1,81 1,33 1,66 1,65 C Vladni programi 2,25 2,19 2,40 2,20 2,26

D1 Izobraževanje in usposabljanje v osnovnih in srednjih šolah

2,14 2,11 2,24 2,25 2,11

D2 Izobraževanje in usposabljanje po srednji šoli 3,04 2,82 2,79 2,78 2,86

E Prenos raziskav in razvoja 1,95 2,03 2,11 2,05 2,25

F Poslovna in strokovna infrastruktura 2,69 2,96 2,95 2,88 2,97

G1 Odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu (hitrost sprememb)

2,97 3,05 3,12 3,03 2,96

G2 Odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu (vstopne ovire)

2,42 2,48 2,48 2,51 2,46

H Dostop do fizične infrastrukture 3,50 3,62 3,61 3,61 3,49

I Kulturne in družbene norme 2,22 2,17 2,18 2,24 2,19

K Zaznavanje poslovnih priložnosti 2,99 2,80 3,11 3,20

L Podjetniške zmogljivosti (usposobljenost) 2,48 2,40 2,65 2,57

M Podjetniške zmogljivosti (motivacija) 2,83 2,99 2,89 2,87

N Zaščita intelektualne lastnine 3,22 2,90 2,94 2,74

P Odnos do žensk v podjetništvu 3,43 3,36 3,35 3,20 3,18

Q Rast podjetij 2,72 2,69

POVPREČNA OCENA VSEH OKVIROV 2,60 2,52 2,60 2,64 2,63

▪ najbolje urejeni podjetniški okvir ▪ najslabše urejeni podjetniški okvir

Vir: GEM 2006, 94, GEM 2005, 39, GEM 2004, 53, GEM 2003, 24, GEM 2002, 18. Ti rezultati dajejo informacijo o posameznih elementih okolja, v katerem nastaja in se odvija podjetništvo v Sloveniji. Analiza kaže, da slovenski izvedenci zelo kritično ocenjujejo podjetniško okolje, saj je na lestvici od 1 do 5 povprečna ocena vseh rezultatov od 2002 do 2006 med 2,5 in 2,64.

32

Boljšo predstavo rezultatov prikazuje spodnji graf 2: Graf 2: Ocene podjetniškega okolja v Sloveniji v obdobju od 2002 do 2006.

Pomen oznak A, B1, B2, C, D1, D2, E, F, G1, G2, H, I, K, L, M, N, P in Q so navedeni v tabeli 2. Vir: GEM 2006, 91. Graf 2 in tabela 2 dokazujeta, da se posamezni podjetniški okviri v obdobju od leta 2002 do leta 2006 ne razlikujejo bistveno. Glede na to obdobje imajo vladne politike (regulative) tudi v letu 2006 najnižjo oceno (1,65) od vseh pogojev. Torej je država na področjih podeljevanja raznovrstnih dovoljenj in koncesij, davčnega sistema in izvajanja javnih naročil najmanj aktivna oziroma ta področja zelo slabo vplivajo na nastajanje in razvoj podjetij v Sloveniji. Rezultati tabele 2 povedo, da je bil v letu 2006 najbolje ocenjen pogoj dostop do fizične infrastrukture, kar pomeni, da je razpoložljivost oziroma dostop do zemljišč, poslovnih prostorov, telekomunikacij, komunalne priskrbe ipd. v Sloveniji novim in rastočim podjetjem zelo dober, kar pozitivno vpliva na nastajanje novih podjetij. Novim in rastočim podjetjem je omogočen razmeroma lahek dostop do komunikacij, kot je telefon, internet ipd., v približno enem tednu in so cenovno ugodne. Stroški osnovnih potrebščin (plin, elektrika ipd.) so tudi cenovno ugodni in jih nova in rastoča podjetja zmorejo poravnati ter tudi fizična infrastruktura, kot so ceste, zgradbe, je dobro urejena in daje pozitivno podporo podjetništvu. Na drugo mesto najbolje ocenjenih pogojev se je uvrstil pogoj zaznavanje poslovnih priložnosti, kar pove, da so v Sloveniji bodoči podjetniki sposobni ustvariti, prepoznati in uresničiti podjetniško idejo ter imajo za uresničitev potrebno znanje in veščine. V Sloveniji je namreč za ustanovitev novih podjetij veliko dobrih priložnosti, celo več kot je ljudi, ki bi jih bili sposobni uresničiti. Nadalje lahko zasledimo pogoj odnos do žensk v podjetništvu, kar pomeni, da je ustanovitev podjetja družbeno sprejemljiva kariera za ženske ter tudi to, da so

33

ženske v Sloveniji spodbujane k podjetništvu. Podatki kažejo, da so v Sloveniji ženske in moški enako sposobni ustanoviti novo podjetje. Na četrto mesto med najbolje ocenjenimi pogoji se je uvrstil pogoj poslovna in strokovna infrastruktura, kar govori, da so poslovne, računovodske in druge pravne storitve dobro zastopane in lajšajo nastanek in razvoj novih podjetij. Tudi, kar se tiče bančnih storitev (transakcijski računi, plačilni promet s tujino, kreditne garancije ipd.), jih lahko nova in rastoča podjetja brez večjih težav pridobijo. Na petem mestu je zaslediti pogoj hitrost sprememb na notranjem trgu, ki izraža, da se tržna struktura hitro spreminja ter se tudi prilagaja, ko na trg vstopajo nova podjetja. To so bili izsledki raziskav petih najbolje ocenjenih pogojev v letu 2006, v nadaljevanju pa sledijo ocene petih najslabše ocenjenih pogojev. Najslabše ovrednoteni podjetniški pogoji so bili v letu 2006 vladne politike na področju regulative, kar dokazuje, da država zelo slabo vpliva oziroma spodbuja nastanek in razvoj podjetij s strani podeljevanja raznih dovoljenj in koncesij, davčnega sistema ter izvajanj javnih naročil. Iz tabele 2 je razvidno, da imajo skozi celotno opazovano obdobje vladne politike (regulative) najslabšo oceno, nekoliko višje pa je ovrednotena vladna politika (podpora).

34

Graf 3: Ocena elementov vladne politike v Sloveniji leta 2006.

LEGENDA: T01 v Sloveniji državne politike (npr. javni razpisi) dosledno favorizirajo nova podjetja. T02 v Sloveniji nacionalna državna politika postavlja podpiranje novih in rastočih podjetij kot svojo bistveno

prioriteto. T03 v Sloveniji politika v občinah in upravnih enotah postavlja podpiranje novih in rastočih podjetij kot svojo

bistveno prioriteto. T04 v Sloveniji lahko nova podjetja dobijo večino potrebnih dovoljenj in koncesij v približno tednu dni. T05 v Sloveniji višina davkov NE predstavlja bremena za nova in rastoča podjetja. T06 v Sloveniji se davčna in ostala regulativa za nova in rastoča podjetja uporablja na predvidljiv in

konsistenten način. T07 v Sloveniji spopadanje z državno birokracijo in regulativo ter pridobivanje potrebnih dovoljenj za

poslovanje za nova in rastoča podjetja ni pretirano težavno. Vir: GEM 2006, 95. Na grafu 3 so prikazane trditve od T01 do T07. Vladna politika (podpora) je ponazorjena od T01 do T03, ki so tudi najbolje ocenjene trditve v tem sklopu. Trditev T02 si je v letu 2006 pridobila najvišjo oceno, in sicer 2,89, govori pa o tem, v kolikšni meri postavlja nacionalna državna politika podpiranje novih in rastočih podjetij kot svojo bistveno prioriteto. Sledi ji trditev T03 z oceno 2,5, ki nam pove, v kolikšni meri občine in upravne enote postavljajo podpiranje novih in rastočih podjetij kot svojo bistveno prioriteto. Precej nižjo oceno pa je dobila trditev T01, ki govori, kako v Sloveniji državna politika (npr. javni razpisi) dosledno favorizirajo nova podjetja. Vladna politika (regulativa) pa je podana s trditvami od T04 do T07. Iz zgornjega grafa je lahko razbrati, da je ta del zdaleč najslabše ocenjen. Ugotovljeno je, da v Sloveniji višina davkov predstavlja breme za nova in rastoča podjetja. Tudi, kar se tiče pridobivanja potrebnih dovoljenj in koncesij, jih nova podjetja ne morejo pridobiti v enem tednu. Iz ocen, ki so jih podali izvedenci, se lahko razbere, da bi državna in regionalna politika morali dati večjo prioriteto in podporo novim in rastočim podjetjem, da bi se laže uveljavila. Tudi, kar se tiče raznovrstnih dovoljenj in koncesij, bi jih bilo potrebno s strani države pridobiti prej kot sicer ter tudi davčna in ostala regulativa bi morala biti za nova in rastoča podjetja bolj predvidljiva in konsistentna.

35

Na drugo mesto najslabše ocenjenih pogojev so izvedenci dodelili izobraževanje in usposabljanje na področju podjetništva v osnovnih in srednjih šolah. Graf 4: Ocena elementov izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo v

Sloveniji v letu 2006.

LEGENDA: T01 V Sloveniji poučevanje v osnovnih in srednjih šolah spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost in osebno

iniciativo. T02 V Sloveniji poučevanje v osnovnih in srednjih šolah zagotavlja primerno poznavanje načel tržnega

gospodarstva. T03 V Sloveniji poučevanje v osnovnih in srednjih šolah zagotavlja primerno opozarjanje na podjetništvo in

ustanavljanje novih podjetij. T04 V Sloveniji zagotavljajo višje in visoke strokovne šole ter univerze dobro in ustrezno usposabljanje za

ustanovitev in rast novih podjetij. T05 V Sloveniji je poslovno in manegersko izobraževanje na ravni, ki zagotavlja dobro in ustrezno

usposabljanje za ustanovitev in rast novih podjetij. T06 V Sloveniji izobraževalni sistemi poklicnega, strokovnega in dopolnilnega izobraževanja zagotavljajo

dobro in ustrezno usposabljanje za ustanovitev in rast novih podjetij. Vir: GEM 2006, 98. Trditve od T01 do T03 opisujejo izobraževanje v osnovnih in srednjih šolah. Izvedenci se najmanj strinjajo s trditvijo T03, ki govori, da poučevanje v osnovnih in srednjih šolah zagotavlja primerno opozarjanje na podjetništvo in ustanavljanje novih podjetij. Trditvi T01 in T02 sta sicer ocenjeni z nekoliko višjo oceno. Ocena 2,2 trditve T02 pove, da poučevanje v osnovnih in srednjih šolah slabo zagotavlja primerno poznavanje načel tržnega gospodarstva. Tudi poučevanje v osnovnih in srednjih šolah ne spodbuja pretirano dobre ustvarjalnosti, neodvisnosti in osebne iniciative, kar prikazuje trditev T01, ki je ocenjena z oceno 2,24. Veliko bolje pa so ocenjene trditve od T04 do T06, ki govorijo predvsem o izobraževanju po srednji šoli. Iz slike je razvidno, da je najbolje ocenjena trditev T05 s povprečno oceno 3,23, kar pove, da se izvedenci strinjajo, da poslovno in manegersko izobraževanje zagotavlja dobro in ustrezno usposabljanje za ustanovitev in rast novih podjetij. Slabše pa ocenjujejo izobraževanje za podjetništvo v poklicnih, strokovnih, višjih, visokih šolah in na univerzah, saj menijo, da ti izobraževalni sistemi ne zagotavljajo dovolj dobrega in ustreznega

36

usposabljanja za ustanovitev in rast novih podjetij. To ponazarjata trditvi T04 in T06. Iz rezultatov je razvidno, da bi v naš izobraževalni sistem (osnovne in srednje šole, poklicne in strokovne šole ter visoke in višje šole) bilo potrebno dati večji poudarek na izobraževanju in usposabljanju na področju podjetništva, in sicer glede ustanovitve in rasti novih podjetij. Med najslabše ocenjene pogoje spadajo kulturne in družbene norme, ki v veliki meri vplivajo na podjetniške zmogljivosti. Zelo slabo je ocenjena kultura, ki je naravnana k spodbujanju posameznikov k prevzemanju tveganj, neodvisnosti, avtonomnosti in osebni iniciativi. To so bistveni elementi uspešnega podjetništva, vendar so pri nas precej slabo zastopani. Kulturne in družbene norme prav tako premalo podpirajo uspehe, ki jih posamezniki dosežejo, ter njihovo kreativnost in inovativnost. Podjetniške zmogljivosti v Sloveniji se bi lahko okrepile, če bi družbene in kulturne norme ne bile do podjetništva tako konservativno naravnane in bi bolj spodbujale posameznika k prevzemanju tveganj, neodvisnosti, avtonomnosti, kreativnosti, inovativnosti in uspešnosti. S tem ko se bodo kulturne norme obrnile v prid podjetništva, bo tudi več ljudi, ki se bodo odločili za ustanovitev novih podjetij. Nadalje so izvedenci zelo slabo ocenili pogoj prenos raziskav in razvoja. Raziskave so pokazale, da se nova tehnološka znanja in druga znanja z univerz in javnih raziskovalnih centrov v nova in rastoča podjetja ne prenašajo uspešno. Izvedenci so med drugim zelo slabo ocenili državne subvencije, ki bi novim in rastočim podjetjem omogočile nakup nove tehnologije. V Sloveniji si nova in rastoča podjetja s težavo oziroma si sploh ne morejo privoščiti novejše tehnologije. Znanstvena in tehnološka baza neučinkovito podpira podjeme, ki temeljijo na novejših tehnologijah v svetovnem merilu. Tudi inženirji in znanstveniki nimajo dovolj dobrih podpornih mehanizmov za komercializacijo ideje s pomočjo novih in rastočih podjetij. Država bi zelo spodbudila podjetništvo v Sloveniji, če bi omogočila večji dostop do raznovrstnih raziskav novim in rastočim podjetjem. Med drugim bi morala država spodbujati nova in rastoča podjetja s podeljevanjem raznovrstnih subvencij, s tem bi omogočila le-tem nakup nove tehnologije. Za boljše razvijanje podjetništva bi bilo potrebno izboljšati znanstveno in tehnološko bazo. Med najslabše ocenjenimi pogoji za podjetništvo lahko najdemo tudi vladne programe. V Sloveniji nova in rastoča podjetja ne morejo pridobiti različnih vrst vladne pomoči pri eni agenciji. Vladni programi, ki so namenjeni spodbujanju novih in rastočih podjetij, ne nudijo vsakomur pomoči ter vsi programi tudi niso uspešni. Izvedenci so zelo slabo ocenili strokovno usposobljenost in uspešnost vladnih uslužbencev pri podpiranju novih in rastočih podjetij, kar negativno vpliva na razvoj slovenskega podjetništva. Izvedenci so predvsem kritični do učinkovitosti znanstvenih parkov, poslovnih inkubatorjev in do številnih vladnih programov za nova in rastoča podjetja.

37

3 VIRI FINANCIRANJA ZA NOVO PODJETJE Finančna funkcija je tesno povezana s proizvodnjo, prodajo, računovodsko in informacijsko funkcijo, zato mora finančnik zraven financ in finančnega poslovanja, tehnologije poslovanja in marketinga poznati tudi poslovanje v računovodstvu, osnove davčnega sistema prispevkov (Berginc in ostali 1996, 145). Finančna funkcija je v gospodarstvu med najpomembnejšimi funkcijami, zato je pomembno, da je podjetnik strokovno usposobljen in to znanje tudi koristno uporablja v praksi in se tako uveljavi na področju upravljanja in vodenja svojega podjetja (Berginc in ostali 1996, 145). Osnovni pojmi, ki se največkrat uporabljajo v finančnem poslovanju (Berginc in ostali 1996, 145), so:

▪ Financiranje (priskrba sredstev) pomeni vsak denarni pritok v podjetje, ki ni posledica preoblikovanja materialnih in drugih oblik sredstev. To je denar iz zunanjih virov, kot so druga podjetja, banke, vlagatelji sredstev itd., ali denar iz doseženega poslovanja podjetja – pozitivni denarni tok. Pomembno je, da podjetnik upošteva osnovno načelo: pravi denar v pravi višini ob pravem času na pravem mestu.

▪ Uporaba (investiranje) pridobljenega denarja je preoblikovanje v nedenarno obliko ali vlaganje denarja v različne oblike finančnih naložb in s tem nastali denarni odtok.

▪ Gospodarjenje s sredstvi pomeni smotrno uporabo pridobljenih sredstev za doseganje najugodnejšega učinka pri poslovanju, izraženega v najugodnejšem obsegu dobička in najugodnejše likvidnosti, plačilne sposobnosti in s tem razvoj podjetja.

▪ Vračanje pridobljenih sredstev predstavlja eno temeljnih nalog finančne funkcije in zaključek krožnega gibanja sredstev. Nevračilo sposojenih sredstev oziroma neplačilo zapadlih obveznosti se povsod ostro sankcionira.

▪ Razporejanje finančnih izidov pomeni razporeditev v denarju izraženega izida poslovanja med posamezne interesne udeležence v podjetju in zunaj njega.

Slika 3: Pojem in vsebina financiranja podjetja.

Vir: Rebernik 2000, 68.

38

Podjetje vzpostavlja finančne odnose na finančnem trgu, ki se deli na denarni trg, ki ponuja predvsem kratkoročna sredstva, in trg kapitala, ki ponuja predvsem dolgoročna sredstva. Na finančnem trgu se lahko podjetnik oskrbuje z dodatnim potrebnim denarjem oziroma kapitalom ali pa lahko na njem ponuja presežek sredstev (Berginc in ostali 1996, 145). Na oblikovanje finančne politike vplivajo številni dejavniki. Pomembnost in vpliv posameznih dejavnikov se spreminja skozi čas in poslovanje. Slika 4: Dejavniki oblikovanja finančne politike.

Vir: Filipič, Mlinarič 1999, 99. Finančna politika je del politike podjetja, ki je usmerjena v upravljanje s finančnimi tokovi v podjetju in njegovem okolju. Finančna politika mora zagotoviti finančne možnosti poslovanja, in sicer tako, da zagotavlja potrebna denarna sredstva za doseganje optimalne plačilne sposobnosti in racionalnega financiranja ter skrbi za izvedbo letnega in dolgoročnega plana podjetja. Kot končni cilj finančne politike se kaže ohranitev in povečanje finančne moči. Finančna moč podjetja pa ima kvantitativno in kvalitativno obeležje. Kvantiteta finančne moči vpliva na obseg poslovanja, kvaliteta finančne moči pa vpliva na možnost boljšega poslovanja. Podjetje mora temeljiti predvsem na kvaliteti finančne moči, saj je od nje odvisno doseganje enega pomembnejših ciljev poslovanja, in sicer maksimalni dobiček in rast podjetja.

Dddddkl

Notranji Zunanji

Objektivni Subjektivni

▪ Finančna moč podjetja

▪ Velikost podjetja ▪ Poslovni predmet ▪ Dinamika rasti

podjetja ▪ Stopnja razvoja in

zrelost podjetja ▪ Organiziranost

podjetja ▪ Posebne

okoliščine

▪ Socialna in izo- brazbena struktu- ra zaposlenih

▪ Splošno vzdušje v kolektivu

▪ Izkušnje in stro-kovnost vodstve- nih finančnih delavcev

▪ Gospodarski in finančni sistem

▪ Razvitost finančnega trga

▪ Razmere na blagovnem in finančnem trgu

▪ Javno mnenje

Dejavniki oblikovanja finančne politike

39

Podjetnik mora pri financiranju podjetja dobro poznati temeljne pojme in kategorije financiranja (Rebernik 2000,72):

1. Čas je zelo pomemben pri sprejemanju dolgoročnih poslovnih odločitev v zvezi z denarjem, zaradi razvrednotenja denarja. Zato je potrebno prihodnjo vrednost preračunati na sedanjo (diskontirati) oziroma sedanjo vrednost preračunati na prihodnjo vrednost (eskalitrati) z ustreznim faktorjem, ki izhaja iz obrestne mere ali diskontirane stopnje.

2. Donos - na velikost donosa podjetja lahko vplivajo različna področja, pri

čemer je potrebno upoštevati možnosti obvladovanja gospodarjenja s stroški in sredstvi ter možnost rasti prodaje. Donos mora podjetnik povezovati s tveganjem njegovega doseganja glede velikosti in časa.

3. Tveganje - kadar podjetnik sprejema finančne odločitve, se posledice le-teh

kažejo v prihodnosti. Za financiranje je pomembno obvladovati poslovno, deželno, likvidnostno, obrestno, tečajno in kreditno tveganje. Podjetnik mora znati ovrednotiti vsako posamezno tveganje, prav tako pa vsa finančna tveganja skupaj ter jih spremljati in nadzorovati. Podjetnik, ki sprejema finančne odločitve, mora upoštevati, da dodatnega tveganja ne bo sprejel, če s tem ne bo pridobil dodatnega donosa.

4. Sredstva - (premoženje, naložbe, aktiva) podjetje potrebuje za svoje

poslovanje sredstva, ki so sestavljena iz osnovnih (stalnih) in obratnih (gibljivih) sredstev ter finančnih naložb. Razlika med stalnimi in gibljivimi sredstvi se kaže v času njihovega preoblikovanja v denar. Torej so stalna sredstva tista, ki se preoblikujejo v denar pozneje kot v enem letu, gibljiva sredstva pa so tista, ki se preoblikujejo v denar v krajšem času od enega leta.

5. Viri financiranja (lastni kapital, dolžniški kapital, viri sredstev, pasiva) so

tisti, ki pokažejo lastniški in dolžniški del financiranja sredstev v podjetje.

6. Finančni tokovi (denarni tokovi v širšem smislu) so vsi pritoki in odtoki v podjetju in so pomembni za razvojno finančno odločanje o priskrbi in uporabi sredstev.

7. Denarni tokovi (denarni tokovi v ožjem smislu) so vsi prejemki in izdatki v

podjetju, ki pomenijo spremembo denarja na računu in so pomembni za vsakodnevno finančno odločanje o priskrbi in uporabi denarja.

8. Čisti denarni tok (pozitivni ali negativni denarni tok) pa pomeni v denarju

izraženo razliko med prejemki in izdatki ter je ves razpoložljiv denar v podjetju v določenem obdobju, praviloma je neto dobiček povečan za amortizacijo.

9. Likvidnost in plačilna sposobnost - za podjetje je pomembno, da ima

sposobnost preoblikovanja sredstev iz nedenarne oblike v denarno obliko v določenem časovnem obdobju ter da podjetje razpolaga z zadostno količino denarja glede na zapadle obveznosti v določenem obdobju in jih tudi poravna.

40

10. Finančni vzvod in finančno tveganje - pri finančnem vzvodu gre za

razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom glede na razmerje med donosom naložb in ceno virov financiranja, od razmerja virov financiranja in njegove ocene pa je odvisno tudi finančno tveganje.

11. Davki - pri sprejemanju finančnih odločitev mora podjetnik upoštevati

obremenitve sredstev, virov financiranja, prihodkov in odhodkov ter dobička z davki in prispevki. Davki so stroški in izdatki, ki neposredno vplivajo na velikost razpoložljivega denarja v podjetju.

12. Inflacija - ko podjetnik sprejema finančne odločitve, ni vseeno, ali so učinki

inflacije že vključeni v odločitev ali pa v odločitvi niso upoštevani. Z ustrezno izoblikovano in izvedeno politiko in strategijo financiranja lahko podjetje doseže temeljne cilje financiranja (Berginc in ostali 1996, 148):

− skladnost obsega, sestave in gibanja sredstev, kapitala in obveznosti, − trajnost finančnega poslovanja, − najugodnejši poslovni izid, − najugodnejši finančni izid, − razporeditev čistega dobička in − doseganje najugodnejše finančne moči.

Podjetje potrebuje različne vire financiranja glede na to, v kateri fazi življenjskega cikla je, pri tem se srečuje na finančnem področju z zasebnimi investitorji, bančnim sistemom, finančnimi trgi in državo. Kateri tip kapitala pa si podjetnik v resnici lahko privošči, pa je razvidno iz njegovega poslovnega načrta in bilance gotovinskih tokov v njem.

3.1 Pomen virov za zagon podjetja Podjetnik mora polagati pozornost trem bistvenim elementom, če želi, da bi se poslovna priložnost najbolje izkoristila, zato morajo biti hkrati prisotni vsi trije elementi, ki morajo biti tudi usklajeni med seboj (GEM 2006, 69):

• podjetnik in njegov tim, • poslovna priložnost in • potrebni viri.

Podjetnikova naloga je, da te elemente uskladi do take mere, da sta omogočena zagon in izvedba podjema. Zaradi nenaklonjenega podjetniškega okolja je podjetniku dostop do raznovrstnih virov, kot so rizični kapital ali bančni kredit, kvalificirana delovna sila, primerni dobavitelji, ustrezna poslovna infrastruktura, socialni kapital ipd., otežkočeni. Za vsak zagon podjema so potrebni vsaj minimalni finančni viri, ki jih podjetnik zagotovi sam ali na kak drug način. Pri tem so bistvenega pomena sredstva družine, prijateljev in znancev ter sredstva, pridobljena preko bančne in investicijske mreže.

41

Dostop do finančnega kapitala za zagon podjema je zelo pomemben, vendar so raziskave pokazale, da le malo vpliva na posameznikovo odločitev, ali se bo podal v podjetništvo ali ne. Raziskave so med drugim tudi pokazale, da je dostop do virov financiranja visoko obetavnih podjemov izjemno pomemben, nima pa odločilnega pomena, ali podjem dolgoročno uspe ali ne. Kot pomemben vir financiranja se vse bolj kaže tvegani kapital in kapital poslovnih angelov oziroma neformalnih investitorjev. Skladi tveganega kapitala, poslovni angeli in neformalni investitorji so vse bolj pomembni v novih industrijskih panogah, kot so visoko tehnološke dejavnosti.

3.2 Financiranje nastajajočih podjemov Slovenski nastajajoči podjetniki v večini pričakujejo, da bodo poleg lastnih sredstev za zagon podjetja zagotovili potreben finančni kapital z drugimi viri financiranja, pri čemer imajo zraven bližnjih družinskih članov največji pomen banke in finančne institucije. Nastajajoči podjetniki želijo pritegniti enega ali več različnih virov za ustanovitev svojega podjetja. Seveda pa velja, da so lastna sredstva najpomembnejši vir financiranja ustanovitve podjetja (GEM 2006, 70). Večina novih podjetnikov pričakuje za svoja vložena finančna sredstva povračilo v zelo kratkem časovnem obdobju, in sicer v enem letu, nekaj manj novih podjetnikov pa je takih, ki pričakujejo, da bo to obdobje daljše od enega leta in bo dolgo približno pet let. Zelo malo podjetnikov pa pričakuje, da se jim bo denar povrnil v daljšem obdobju od desetih let in več (GEM 2006, 71). Raziskave so pokazale, da daleč največ novih podjetnikov pričakuje, da se jim bodo vložena sredstva povrnila v višini petkrat toliko, kot so jih vložili. Majhen delež pa jih ne pričakuje nobenega povračila za investirana finančna sredstva. Povračilo vloženih sredstev ter čas povračila pa sta povezana tudi s količino vloženega denarja.

3.3 Financiranje z dolžniškim ali lastniškim kapitalom Z vidika lastništva se lahko podjetje financira z dolžniškim kapitalom ali lastniškim kapitalom. Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri, od zunanjih virov pa kapitalski vložki in subvencije. Med dolžniški kapital pa spadajo vsi zunanji viri financiranja, kot so krediti in posebne zunanje oblike financiranja. Dolžniški kapital je eden najpogosteje uporabljen vir financiranja, pri katerem med najemnikom dolžniškega kapitala in ponudnikom dolžniškega kapitala nastane upniško razmerje. Podjetnik (najemnik), ki pridobi izposojena sredstva za podjetje, mora za uporabo ali možnost uporabe odplačati vsoto izposojenih denarnih sredstev (glavnico) skupaj z določenimi obrestmi. Pri tem ponudnik kapitala ne posega v upravljanje podjetja, ki najame dolžniški kapital. V večini primerov je to posojilo, ki se mora odplačati ne glede na to, ali je posel donosen ali ne. Zaradi vračila se za najem dolžniškega kapitala zahteva tudi jamstvo, s katerim razpolaga najemnik dolžniškega kapitala. Posojila so med drugim

42

primerna za financiranje zgodnje faze razvoja podjetja, ki se pojavljajo v zagonskem kapitalu, vendar so primerna le tedaj, kadar je začetna faza življenjskega cikla podjetja zelo kratka, drugače podjetje ne more odplačevati glavnice obresti (Tajnikar 2000, 344). Dolžniki kapital je lahko namenjen za kratkoročno ali dolgoročno financiranje. Kadar gre za kratkoročno financiranje, ki običajno traja manj kot eno leto, s tem denarjem zagotavljajo obratni kapital za financiranje zalog in terjatev ali pa se denar nameni za delovanje podjetja. Kratkoročno pridobljena sredstva se vračajo s sredstvi, pridobljenimi od prodaje ali pa iz nastalega dobička skozi leto. Dolgoročno financiranje pa traja več kot eno leto in je namenjeno za nakup strojne opreme, zemljišč in stavbe. Podjetnik mora znati pravilno presoditi, koliko sredstev si lahko izposodi. Če si izposodi preveč, s tem ne more odplačevati glavnice in obresti, kar ima za posledico ustavitev rasti in razvoja ali tudi propad podjetja (Antončič 2002, 303). Dolžniški kapital potrebuje večje ali manjše podjetje za reševanje trenutnih likvidnostnih težav. Podjetje lahko s tem kapitalom izkoristi ugodne tržne priložnosti, za katere vedno ni dovolj lastniškega kapitala. Podjetje se bo zadolžilo takrat, kadar bo imelo ekonomski interes, in sicer bo pričakovani donos celotnega kapitala večji od obrestne mere za dolžniški kapital. V tem primeru bo donos lastniškega kapitala večji od donosa celotnega kapitala ter bo podjetje s financiranjem z dolžniškim kapitalom doseglo tako imenovani pozitivni leverage učinek. Če se vse skupaj odvija v nasprotni smeri, podjetje ne bo imelo ekonomskega interesa, da bi se zadolžilo, ker bi se pojavil negativni leverage učinek. Ne glede na vrsto dolžniškega kapitala je uporaba dolžniškega kapitala cenejša od uporabe lastniškega kapitala. To pa zato, ker se obresti štejejo kot strošek poslovanja in niso obdavčene kot dobiček. Stroški dolžniškega kapitala so lahko različno visoki, saj so odvisni od možnosti priskrbe, cene dolžniškega kapitala in finančnega vzvoda. Stroške dolžniškega kapitala je potrebno nenehno primerjati z določenimi kazalniki poslovanja podjetja, panoge in gospodarstva. Nato se lahko podjetnik odloči o priskrbi določene vrste dolžniškega kapitala. Pri izračunu cene dolžniškega kapitala se upoštevajo še obrestno tveganje, tveganje spremembe obdavčitve, valutno tveganje, likvidnostno in deželno tveganje ter gibanje inflacije. Glede na potrebe lahko dolžniški kapital uporabimo kadarkoli, za določen čas in v določeni višini (Rebernik 2000, 94). Lastniški kapital ima funkcijo garancije za upnike podjetja in je običajno dražji od dolžniškega kapitala. Z lastniškim kapitalom podjetje zagotavlja trajno plačilno sposobnost. Lastniški kapital ima med drugim tudi funkcijo bonitete za podjetje. S tem ima podjetje ugodnejše izhodiščne pogoje za pridobitev bančnega posojila, kadar potrebuje več kapitala. Lastniški kapital se deli v dve vrsti kapitala, in sicer na (Rebernik 2000, 92):

− trajni kapital, ki ga v podjetje prinesejo lastniki s trajnim vplačilom in − prisluženi kapital, ki je sestavljen iz začasno nerazdeljenega dobička

preteklih let in tekočega leta ter rezerv.

43

Podjetnik, ki pridobi denarna sredstva za financiranje podjetja od vlagateljev, ne potrebuje jamstva, vlagatelju pa daje v zameno lastniški položaj v podjetju. Torej ima vlagatelj glede na vloženi delež pravico do dobička. V tržnem gospodarstvu imajo vsa podjetja lastnika, kar pomeni, da imajo podjetja lastniški kapital. Lastnik podjetja vedno priskrbi lastniška sredstva, a ni nujno, da lastnik tudi vodi podjetje. Velikost vloženih sredstev je odvisna od velikosti podjetja. Kadar gre za majhno podjetje, lahko lastnik sam priskrbi vsa potrebna sredstva. Če pa gre za večje podjetje z drago proizvodno opremo, pa je potrebno več lastnikov, zasebnih vlagateljev, vlagateljev tveganega kapitala, saj eden sam v večini primerov ne more priskrbeti tako velike vsote kapitala (Antončič 2002, 303). Tudi lastniški kapital ima svojo ceno, ki se obravnava kot oportunitetni strošek z vidika dejanske povprečne tržne cene (donosnosti) kapitala, nedoseganje te donosnosti kot izgubljene priložnosti pri rabi lastniškega kapitala in vlaganja njegove naložbe, ob upoštevanju obdavčitve navedene donosnosti. Tudi obračun dobička, ki se prenese v osnovni kapital, in izplačilo dividend je precej obdavčeno, zato velja, da je osnovni kapital tudi najdražji vir financiranja, zato je potrebno, da podjetnik premišljeno oblikuje primerno velikost in delež osnovnega kapitala v finančni strukturi podjetja. Zato je bolje, da podjetnik del lastniškega kapitala oblikuje v zadržani dobiček in rezerve, ki se ne izplačajo in s tem ne pomenijo dodatnih odhodkov in izdatkov za davke (Rebernik 2000, 92). Glede na vložena lastniška sredstva v podjetje in pridobljena sredstva s posojilnim kapitalom se oblikuje kapitalska struktura podjetja.

3.4 Notranja ali zunanja sredstva Slika 5: Priskrba virov financiranja.

Vir: Rebernik 2000, 88.

Priskrba virov financiranja

Notranje financiranje Zunanje financiranje

Samofinanciranje Ostalo notranje financiranje

Udeležba lastnikov

Kreditne oblike • bančni krediti • drugi krediti Subvencije

• neposredne • posredne

Posebne oblike • lizing • faktoring • forfeting

44

Notranja sredstva so interno zbrana sredstva in se uporabljajo najpogosteje. Pridobijo se iz dobička, z amortizacijo, s kalkuliranimi rezervacijami, s prestrukturiranjem premoženja (prodaja lastnine), z zmanjšanjem obratnih sredstev, s podaljšanjem plačilnih obdobij in terjatev (Antončič 2002, 304). V večini novih podjetij se dobiček v celoti vloži nazaj v podjetje, tudi zunanji lastniški vlagatelji ne pričakujejo povračila, zato se z nerazdeljenim dobičkom poveča knjigovodska vrednost podjetja (delnic) in posledično tudi tržna (borzna) cena. V primeru višje tržne cene pa lahko lastniki deležev zaslužijo na kapitalskem dobičku (razlika med nižjo nakupno in višjo prodajno ceno). Nerazdeljen dobiček je odvisen od obsega proizvodnje in prodaje, od raznolikosti proizvodnje, od ravni prodajnih cen izdelkov in storitev, od stroškov poslovanja, od višine davka na dobiček in od delitve čistega dobička (Filipič 1999, 113). Z amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev se oblikuje nov vir za financiranje vlaganj v nova osnovna sredstva. Denarna sredstva amortizacije, ki se nahajajo na računu podjetja, se lahko koristijo tudi za financiranje gibljivih sredstev. Ta možnost se lahko koristi predvsem zaradi tega, ker se proces amortiziranja stalno izvaja, zamenjava osnovnega sredstva pa se izvaja od časa do časa. Amortizacijska sredstva se uporabljajo za financiranje gibljivih sredstev zato, ker je ekonomsko ugodneje, kot če bi podjetnik najel dražje kredite. Notranja sredstva lahko podjetje pridobi s prestrukturiranjem premoženja oziroma s prodajo malo rabljene lastnine ali nepotrebnih delov premoženja. Podjetnik pa lahko proda tudi vrednostne papirje in druge oblike kapitalskih vložkov v drugih podjetjih. Prav tako se lahko notranja sredstva pridobijo z zmanjšanjem obratnih sredstev, in sicer zalog, denarja in drugih. Podjetnik lahko pridobi kratkoročna sredstva tudi tako, da odloži plačilo za nekaj dni, vendar mora pri tem imeti dobre odnose z dobaviteljem. Podjetnik lahko pridobi interna sredstva še s pospeševanjem plačilnih pogojev, pri tem pa mora biti pazljiv, da ne izgubi kupcev. Zunanja denarna sredstva so tista, ki pridejo v podjetje od zunaj in niso posledica prodaje, dobička in prodaje lastnine, temveč so lahko vložki podjetnika, družine in prijateljev, tveganega kapitala, poslovnih angelov oziroma neformalnih investitorjev in krediti. Preden se podjetnik odloči za uporabo različnih virov zunanjega kapitala, pa jih mora ovrednotiti po:

• času, v katerem so sredstva na voljo, • vključenih stroških in • višini izgube nadzora nad podjetjem.

Po ovrednotenju podjetnik izbere najboljši vir denarnih sredstev (Antončič 2002, 304). Zunanji viri financiranja so predvsem kapitalski vložki (lastniški kapital), krediti, subvencije in nekatere posebne oblike zunanjega financiranja, kot so finančni in operativni najem (leazing), faktoring in forfeting (forfaiting). Razlikujeta se dve vrsti podjetij, in sicer glede na to, ali imajo sposobnost oziroma pravno podlago za izdajanje vrednostnih papirjev ali te sposobnosti nimajo. Z

45

izdajo vrednostnih papirjev se na ta način financirajo predvsem delniške družbe, ki pridobijo z izdajo delnic delniški (nepovratni) kapital ter z izdajo obveznic dolžniški (povratni) kapital. Podjetje pridobi s kapitalskimi vložki nepovratni kapital. Med kupcem (vlagateljem) vrednostnih papirjev in izdajateljem vrednostnih papirjev pride do neposrednega finančnega odnosa. Izdajatelj pride s prodajo vrednostnih papirjev do osnovnega kapitala v primeru ustanovitve podjetja. Vlagatelji z nakupom vrednostnih papirjev (delnic) pridobijo določene članske in premoženjske pravice, odvisno od vrste vrednostnih papirjev (delnic). Kapitalski vložki so lahko med drugim tudi v stvarnih oblikah, v tem primeru ni mogoče prosto kroženje deležev (Filipič 1999, 119). V samostojni Sloveniji se podjetja niso veliko ukvarjala s pridobivanjem zunanjih finančnih virov z izdajo delnic, razlog za to je predvsem proces privatizacije bivše družbene lastnine in tudi pomanjkanje tradicije na tem področju ter slabše razviti finančni trg, v okviru katerega je tudi primarni trg kapitala. Z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo oziroma evropski finančni trg se je tudi delež financiranja z delniškim kapitalom povečal. Kredit še je vedno eden pomembnejših zunanjih virov financiranja podjetja, tako na krajši kot daljši rok. Podjetje ga lahko pridobi kot klasični kredit (posojilo) ali pa v obliki emisije dolžniških vrednostnih papirjev. Velikokrat se namreč zgodi, da podjetja ob ustanovitvi niso sposobna zagotoviti ustreznega obsega in sestave potrebnega kapitala za financiranje načrtovanih sredstev. Zaradi tega se podjetje zadolži na trgu kratkoročnega denarja. Kratki roki posojil in želja podjetnika, da naložbo čim prej zaključi, prepričajo podjetnika, da najema vedno nova kratkoročna posojila, s katerimi financira naložbo ter s tem odplačuje že najeta kratkoročna posojila. Tako vedenje lahko privede podjetnika do stečaja ali pa zaradi visokih stroškov financiranja najetih kratkoročnih posojil naložbo zelo podraži. Večja podražitev naložbe pa vpliva na čas vračanja naložbenih vlaganj in ostale statične in dinamične parametre, s katerimi se meri uspešnost in učinkovitost naložbe. Vsakršno najetje posojila povzroča stroške financiranja, ki znižujejo čisti dobiček podjetja, s tem pa donosnost vloženega kapitala. Podjetnik mora, preden najame posojilo, temeljito razmisliti in presoditi, ali se najem posojila splača ali ne. Tudi, kadar gre za kredit (posojilo) pri banki, mora podjetnik preučiti kreditne pogoje domačih in tujih bank (Berginc in ostali 1996, 157). Podjetje, ki pridobi dolžniški kapital z emisijo dolžniških vrednostnih papirjev, pridobi s tem dolgoročni tuj kapital ali pa kratkoročna likvidna sredstva. Pri izdajanju dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev običajno zraven sodeluje investicijska banka kot posrednik. Kratkoročno pa se lahko podjetje kreditira z izdajo komercialnih zapisov, ki običajno niso zavarovani (Filipič 1999, 119). Subvencije so lahko v direktni (neposredni) ali indirektni (posredni) obliki za podjetja. V direktni obliki lahko podjetje od državnih ali občinskih skladov pridobi določena nepovratna sredstva, kot pomoč pri premagovanju začetnih ovir. V indirektni obliki pa lahko dobi podjetje pomoč kot subvencionirano obrestno

46

mero (Filipič 1999, 121). Tudi v okviru Evropske unije so na razpolago skladi za dodeljevanje subvencij. Lizing je sodobna oblika financiranja. Poznamo finančni najem (lizing) in operativni oziroma poslovni najem (lizing). Finančni najem je dolgoročni najem gospodarskih dobrin, ki jih podjetje potrebuje dlje časa. Namenjen je financiranju dela premoženja. Naložbeno tveganje prevzame najemojemalec, ki plačuje najemnino, s katero se pokrijejo stroški najema in zahtevan donos najemodajalca. Plačilo najemnine se obravnava kot vračilo glavnice. Enostranska prekinitev take pogodbe ni možna. Najemojemalec vpiše predmet najema v svoje poslovne knjige kot tuje opredmeteno osnovno sredstvo, za katerega si obračuna amortizacijo (Filipič 1999, 122). Poslovni najem pa je predvsem kratkoročni, ki ga podjetje potrebuje le občasno za najem gospodarskih dobrin. Lahko se prekine kadarkoli z obeh strani. Predmet najema vknjiži najemodajalec kot svoje opredmeteno osnovno sredstvo, ki za njega obračunava amortizacijo in najemnino, ki jo knjiži kot prihodek. Pri faktoringu se terjatve proda pred rokom zapadlosti posebni instituciji (faktor), ki se ukvarja z odkupom terjatev in nekaterim poslovnim bankam. Podjetje se posluži faktoriranja takrat, ko ima v strukturi aktive veliko odprtih neplačanih terjatev, kar vpliva negativno na likvidnost premoženja podjetja in tudi na plačilno sposobnost. Forfeting se uporablja na področju trgovanja z investicijskimi dobrinami, pri katerih je plačilni rok preko enega leta oziroma tudi nekaj let. Pomeni predčasno prodajo terjatev instituciji, ki se ukvarja z izvoznim področjem. Za kreditiranje tega posla si institucija zaračunava obresti in druge stroške (Filipič 1999, 128).

3.5 Lastna denarna sredstva Podjetnik potrebuje finance predvsem ob samem nastanku podjetja. Ta denar razporedi predvsem za nakup strojev, zagonski kapital in plače delavcev v obdobju, kadar še podjetje nima lastnih prihodkov. V začetnem obdobju podjetja se uresničujejo preproste podjetniške ideje, ki ne zahtevajo dolge pripravljalne dobe. Podjetnik porabi veliko denarja za razvoj proizvoda ali storitve, saj proizvod še ni sposoben osvajati trga in prinašati prihodkov, zaradi tega večina novih podjetij nastane na lastnih sredstvih podjetnika. Lastna denarna sredstva so v obdobju nastajanja podjetja zelo pomemben vir, ne samo zaradi tega, ker je ta vir sredstev najcenejši po stroških pridobivanja in nadzoru, temveč imajo velik pomen za pritegovanje zunanjih virov, kot so banke, zasebni vlagatelji in vlagatelji tveganega kapitala. Tem zunanjim vlagateljem je pomembno, da spoznajo podjetnikovo predanost podjetju, to pa lahko ocenijo glede na vloženi denar v posel. Stopnja predanosti se kaže v odstotkih celotne lastnine, ki jo podjetnik priskrbi ob ustanovitvi. Na prvi stopnji življenjskega cikla je potreben tako imenovani semenski kapital, ki je povezan z nastankom, razvojem in proučevanjem podjetnikove ideje, in pa zagonski kapital, ki je potreben predvsem takrat, ko se proizvod razvija in začne prodajati (Antončič 2002, 305).

47

3.6 Družina in prijatelji Med najpomembnejšimi sredstvi ustanovitvenega kapitala so vložki, ki jih prispevajo še družina in prijatelji. Ti vlagajo v podjetje v večini primerov zaradi poznanstva, zveze s podjetnikom in zaradi zaupanja. S tem podjetnik premaga ovire negotovosti nepoznanih vlagateljev. Denar, pridobljen s strani družine in prijateljev, je zlahka pridobljen, vendar pa je vsota tako pridobljenega denarja relativno nizka. Ker gre za lastniško obliko financiranja, imajo le-ti pravico do lastniškega deleža, s katerim pridobijo pravice in prednosti, ki jim pripadajo. Zaradi njihovega vpliva v poslovanju pa lahko pride tudi do negativnega vpliva na zaposlene, obrate ali prodajo in nazadnje tudi na dobiček. Podjetnik pa se lahko izgone vsemu temu na tak način, da se predhodno zaščiti, in sicer tako, da so poslovni dogovori strogo na poslovni ravni (Antončič 2002, 3006). Naložbe ter posojila družine in prijateljev mora podjetnik obravnavati enako, kot bi to bili nepoznani vlagatelji. Posojilo, ki je bilo posredovano s strani družine oziroma prijateljev, se mora obravnavati kot vsako drugo posojilo, ki ga dajo banke ali kdo drug, in sicer se določi obrestna mera in predlog o razporedu odplačevanja obresti in glavnice, saj se na ta način podjetnik izogne kakršnim koli sporom. Kadar gre za naložbe, je potrebno vse vnaprej urediti in zapisati v pisni obliki, o vseh podrobnosti v zvezi s financiranjem se je potrebno predhodno dogovorit. Vse je potrebno urediti, še preden se denar vloži v podjetje. Podjetnik in družinski član oziroma prijatelj se skupaj dogovorita o:

vsoti vloženega denarja, denarnih pogojih, pravicah in odgovornostih vlagatelja in tem, kaj se zgodi, če podjetje propade.

Pri takih naložbah mora podjetnik natančno preučiti vse težave, ki se lahko pripetijo. Preučiti pa mora tudi, kako bo naložba vplivala na člane družine in prijatelja (Antončič 2002, 306). Tabela 3: Neformalni viri. Neformalni investitorji v svetu (%) v Sloveniji (%) Ožji družinski člani 43,7 36,2 Drugi sorodniki 8,9 Prijatelji, sosedje 29,2 15,1 Sodelavci 8,9 Tujci 9,3

Vir: GEM 2003, 16. Glede na podatke so družina in prijatelji tisti, na katere se lahko novi podjetniki najbolj zanesejo. Ravno oni so jim v prvi vrsti pripravljeni pomagati tudi z denarjem.

48

3.7 Drugi viri lastniškega financiranja Zraven lastnih sredstev in sredstev družine, prijateljev lahko podjetnik pridobi lastniški kapital tudi od vlagateljev, kot so poslovni angeli in neformalni investitorji ter vlagatelji tveganega kapitala. Ločimo tri vrste trgov tveganega kapitala, ki pomenijo različno vlogo v financiranju posameznih faz razvoja podjetja (Mojca Bajec, 26. 03. 1998, 13: 89):

• trg neformalnega tveganega kapitala ("poslovni angeli"), • trg formalnega tveganega kapitala (skladi tveganega kapitala), • organiziran trg kapitala (prodaje lastniških vrednostnih papirjev).

3.7.1 Poslovni angeli Novim podjetjem so najpomembnejši viri trajnega kapitala zasebne naložbe. Zasebnik ponudi drugemu zasebniku ustrezne finance za uresničitev njegovega podjetniškega projekta. Za Evropo in tudi v Sloveniji so lastniške naložbe poslovnih angelov manj pogoste (kar dokazuje tudi spodnji graf 5), saj je ta pojem v Slovenji mlad ter je financiranje podjetij s strani poslovnih angelov javnosti dokaj malo znano. Kot prepoznavna oblika se to financiranje pojavlja v zadnjem času (Tajnikar 2000, 340). Graf 5: Odstotek neformalnih investitorjev.

Vir: GEM 2006, 73. Poslovni angeli so premožni posamezniki, ki imajo dovolj zasebnega premoženja in prihrankov, katerih del so pripravljeni vložiti oziroma želijo biti vključeni v financiranje mladih oziroma »startup« podjetij, a z visoko stopnjo tveganih podjemov, ki obenem prinašajo visoko stopnjo donosnosti. V zameno imajo pravico do upravljanja, do deleža v lastništvu, do deleža dobička ter do deleža v kapitalskem dobičku. Zraven denarja poslovni angeli v podjetje prinesejo tudi vse svoje znanje, poslovno izkustvo, poslovne povezave in poznanstva, nekateri pa

49

vodijo podjetnika skozi začetno obdobje poslovanja in mu pomagajo prebroditi začetne težave in tveganja, ki jim je podjetje v začetnem obdobju najbolj izpostavljeno. Zato lahko poslovne angele imenujemo mentorji podjetnika, saj mu pomagajo do lažjega in hitrejšega prodora na trg, podjetju pa dajejo kredibilnost (Antončič 2002, 307). Gre za »win – win« situacijo, kar pomeni, da ima poslovni angel s tem, ko vloži svoja sredstva, možnost potencialnih velikih donosov in možnost aktivnega vplivanja na naložbo. Na drugi strani pa podjetnik dobi izkušnje s pomočjo mentorja, ki v podjetje vloži zraven kapitala tudi svoje znanje. Posameznik se lahko označi kot poslovni angel takrat, ko je ta v zadnjih treh letih osebno vložil sredstva v novo podjetje, ki ga je ustanovil nekdo drug, pri tem pa se ne upoštevajo nakupi delnic, obveznic ali vlaganja v vzajemne sklade (GEM 2002,16). Izkušnje kažejo, da je povprečni čas investicije poslovnih angelov običajno od 3 do 7 let, investicije znašajo od 5.000 € do 500.000 €, zahtevan donos na investicijo pa je vsaj 30 % na leti ravni. Poslovni angeli investirajo v podjetnike oziroma podjetja, ki imajo potencial hitre rasti, sposobni management in jasno strategijo izhoda. Vsi vlagatelji ne opravljajo vseh zgoraj naštetih funkcij, zato se raje uporablja splošen izraz neformalni investitorji. Preden se neformalni investitor odloči za naložbo v podjetje, želi zelo nazorno in natančno spoznati samo podjetje, pri čemer mu pomaga poslovni načrt, ki ga pripravi podjetnik. Poslovni načrt naj bi podal neformalnemu investitorju vse informacije o podjetju. Te informacije so predvsem, ali je podjetniška ideja obetavna, temeljita raziskava trga, ki kaže, da so kupci res pripravljeni kupiti izdelek ali storitev podjetja, kakšna bo predvidena rast podjetja v prihodnjih petih letih, v finančnem delu načrta mora podjetnik pripraviti denarni tok, točko preloma, ki mora biti načrtovana realno ter projekcije rasti prihodkov, ki so povezane s prodajnimi dejavnostmi, nadalje, kakšna bi bila njihova vloga v podjetju, opisane morajo biti še reference in kompetence vodstvenega tima in kolikšen je finančni vložek podjetnika ali podjetniškega tima. Neformalnega investitorja zanima tudi, kolikšen delež bi mu pripadal v primeru, da vloži svoja sredstva v podjetje, katere pravice bi mu pripadale, kolikšna bo njegova udeležba v dobičku. Nadalje želijo iz poslovnega načrta izvedeti, kako tvegan je posel, saj nosijo tudi breme morebitne izgube v podjetju, ter kakšen je podjetnikov mednarodni potencial. Torej, poslovni načrt mora podati neformalnemu investitorju informacijo, kaj bo podjetnik počel z njihovim denarjem ter kaj lahko s poslom pridobi oziroma kaj lahko izgubi (Basle 27. 02. 2007, 18). Na podlagi vsega tega neformalni investitorji ocenijo podjetnikovo sposobnost in znanje, realne potenciale njihovega projekta, kasneje pa se na podlagi načrtov nadzirajo tudi rezultati podjetja. Neformalni investitorji, ki v podjetje vložijo svoj denar, prinesejo sveži kapital za podjetje. Sveži kapital najbolj potrebujejo mlada, hitro rastoča podjetja, ki šele

50

začenjajo svojo pot in nimajo časa za počasno rast. Zato neformalni investitorji pričakujejo od podjetja velik potencial in hitro rast v treh do šestih letih. Ko podjetje doseže dovolj veliko vrednost za neformalnega investitorja, le-ta svoj delež odproda, pridobljeni denar ob prodaji pa lahko nadalje investira v drugo podjetje oziroma kapitalski dobiček obdrži. Neformalni investitorji imajo interes vlagati v tista podjetja, ki imajo mednarodni potencial ter v njih prevladuje predvsem informacijska tehnologija, energetika, bioenergetika in okolje, vlagajo pa še v visokotehnološka podjetja, v zadnjem času največ v zdravstvena in farmacevtska podjetja. Taka podjetja lahko pritegnejo veliko kapitala in so zanimive za vlagatelje (Šarlah 11. 04. 2005,17).

3.7.2 Tvegani kapital Tvegani kapital se uvršča med trajni kapital in je posebna oblika lastniškega kapitala zasebnikov in investicijskih podjetij ter nadomešča ali dopolnjuje bančni kapital in lastniški trajni kapital ter s tem pomaga podjetjem ali posamezniku, ki ima izvirno idejo oziroma pomaga pri samem nastanku mladega podjetja, ki je hitro rastoče. Prisoten je tudi v rastočih podjetjih pri nastajanju novih proizvodov, uvajanju novih tehnologij, nastajanju nove zaposlenosti. Tvegani kapital je opredeljen sledeče (Tajnikar 2000, 346):

1. Je trajni kapital, torej dolgoročna naložba z namenom ustvariti kapitalski dobiček. (Vlagatelj ne pričakuje, da se mu bo vrnila glavnica, saj ostane v podjetju, pričakuje pa ustrezen dobiček glede na vložena sredstva in pridobitev solastniškega deleža v podjetju.);

2. Investitor tveganega kapitala pridobi solastništvo v podjetju. (Investitor

pridobi obveznost oziroma nudi pomoč pri upravljanju, kadar lastniki nimajo dovolj znanja za upravljanje rastočega podjetja. Za to opcijo se odloči predvsem zato, ker v podjetje vloži trajni kapital in ima interes, da se s podjetjem čim bolje upravlja.);

3. Investitorji tveganega kapitala pričakujejo višji prihodek glede na druge

oblike kapitala. (Predvsem zato ker s tem, ko vložijo sredstva v podjetje, prevzemajo veliko tveganje. Investitorji pričakujejo višje oplemenitena svoja vložena sredstva takrat, kadar zagotavljajo podjetju tako imenovani semenski kapital, kadar pa v podjetje vstopijo s svojim kapitalom v startno fazo podjetja, pa že pričakujejo nekoliko nižji dobiček. Torej investitorji pričakujejo višino dobička glede na tveganje in fazo življenjskega cikla podjetja.);

4. Za tvegani kapital je značilna visoka stopnja potrpežljivosti, kar pomeni,

da je uvrščen med tako imenovani potrpežljivi kapital. (Za zgodnja leta delovanja podjetja je značilna nizka likvidnost, zaradi tega tudi investitorji tveganega kapitala v tem obdobju ne pričakujejo deleža v tekočem dobičku na investirani kapital. Običajno investitorji svoj delež prodajo v

51

obdobju med petim in sedmim letom, ko podjetje doseže želeno vrednost, in s tem so deležni pri kapitalskem dobičku.).

V poslovnem svetu se pojavljajo tri osnovne oblike tveganega kapitala (Lavrič 30. 03. 2000):

a) zasebna podjetja in skladi, ki zbirajo denar za zelo rizične naložbe pri institucionalnih investitorjih, kot so zavarovalnice, poslovne in investicijske banke ter pokojninski skladi, in pri bogataših;

b) sklade tveganega kapitala ustanavljajo velike korporacije in finančne ustanove, ki del svojega dobička namenijo za rizične posle;

c) družinska podjetja s tveganim kapitalom, ki financirajo naložbe izključno iz premoženja bogatih družin.

V Sloveniji se tvegani kapital kot oblika financiranja podjetij pojavlja v zadnjem desetletju ter je to področje pri nas še dokaj nerazvito in predstavlja le majhen delež financiranja v podjetniškem življenju. Razvoj trga tveganega kapitala je za Slovenijo pomembna razvojna možnost, še posebej ker obstaja precej velika pripravljenost prebivalstva v podjetništvo (GEM 2003, 16). Najugodnejše okolje za razvoj in nasploh tvegani kapital je v državah (Tajnikar 2000, 346):

• z restriktivno denarno politiko, ki onemogoča prepoceni dolžniški kapital, • z nizko inflacijo, ki omogoča dolgoročno načrtovanje in stabilnost z

visoko gospodarsko rastjo, ki zagotavlja dovolj visok dobiček vnaprej, • z nizkimi davki, ki spodbujajo vlagatelje tveganega kapitala k investiranju

v podjetja.

Vsi ti ugodni dejavniki spodbujajo vlagatelje tveganega kapitala, s tem pa se posledično pospešuje tudi podjetništvo. V Sloveniji so se razvili tako imenovani skladi tveganega kapitala, ki ne vlagajo svojega denarja tako kot poslovni angeli, temveč plemenitijo denar vlagateljev, zato želijo vse potrebne formalne vzvode, da bi zavarovali naložbo. Običajno podjetju pomagajo pri širjenju posla in odpiranju vrat. Redno spremljajo in nadzirajo poslovanje. Ko ugotovijo, da ne gre vse po načrtih, so običajno prvi, ki zahtevajo spremembe v vodstvenem timu (Basle 27. 02. 2007, 18). Podjetje, ki želi pritegniti sklad tveganega kapitala, mora imeti dobro zasnovane predvsem tri dejavnike (Basle 17.10.2005, 30):

1. dobre (inovativne) zamisli, 2. dobro zasnovan poslovni načrt, ki podaja rezultate predhodnih raziskav,

informacij, podatkov ter gradiva in dokazila ter 3. posameznik, podjetnik mora dajati dober osebni vtis, ki ga naredi na

vlagatelje. Vlagatelja tveganega kapitala v poslovnem načrtu zanimajo predvsem:

jasen in jedrnat opis izvirne poslovne priložnosti (zamisli), jasno definiran in raziskan trg,

52

učinkovit načrt trženja; pri tem mora navesti, kdo so ciljni kupci, kako se bo podjetnik lotil prodaje,

finančni del naj prikazuje projekcije rasti prihodkov, denarni tok ter točko preloma,

opis vodstvenega tima, predvsem kakšen je vložek podjetnika oziroma podjetniškega tima,

rast podjetja v prihodnjih petih, sedmih letih in njihov delež.

Poslovni načrt podjetja je lahko učinkovito orodje, ki vlagatelja ali pritegne ali pa ga v hipu odvrne. Zato je pomembno, da podjetnik vloži v poslovni načrt vse svoje sposobnosti in znanje ter naredi kvaliteten poslovni načrt, s katerim lahko v podjetje privabi veliko kapitala. Pogost razlog, ki vlagatelja odvrne od naložbe, je, da podjetje načrtuje izplačevanje visokih osebnih dohodkov, ki niso vezani na dobičkonosnost posla, ali da je v podjetju zaposlenih preveč družinskih članov, ki za delo prejemajo plačo. Zelo slabo znamenje za vlagatelja so tudi nerealni načrti pričakovanih prihodkov, še posebej, če podjetje še ni opravilo tržnih analiz ali če se številke v finančnih načrtih ne zdijo logične in realne. Vlagatelja od naložbe lahko odvrne tudi to, da podjetje ni lastnik intelektualnih pravic, temveč so te v lasti ali drugega podjetja ali fizične osebe, čeprav je jasno, da so ključne za posel, in če podjetnik v podjetje ni vložil svojega denarja.

3.8 Poslovne banke Banke so eden najpomembnejših virov dolžniškega financiranja malega gospodarstva. Kadar banka odobri podjetju sredstva, so te v obliki posojilnega kapitala, ki v večini primerov zahtevajo garancijo v obliki hipoteke. Običajno se za garancijo zahteva lastnina z določeno vrednostjo, ki je lahko od podjetja (zemljišče, poslovna zgradba, oprema …) ali pa je lahko osebna lastnina podjetnika (hiša, avto, posest, delnice …), lahko pa je tudi lastnina sopodpisnika pogodbe (Antončič 2002, 308). Pridobljeno posojilo mora podjetnik v rokih, določenih v posojilni pogodbi, redno odplačevati, skupaj z obrestmi za uporabo. S tem, ko banka odobri posojilo, ne poseže v upravljanje podjetja in se tudi ne zanima za poslovanje podjetja, razen takrat, kadar podjetje ne more odplačevati posojila. Višino obrestne mere in provizijo posojila določi banka. Odvisni pa sta od ročnosti posojila, bonitete posojilojemalca, obsega sodelovanja z banko, zavarovanja posojila ipd. Banke ponujajo podjetnikom posojila, ki so lahko kratkoročna (do enega leta), to sta predvsem kreditna linija, ki omogoča z limitom negativni saldo na podjetnikovem transakcijskem računu, in kredit na podlagi terjatev, s katerim podjetnik premošča čas med prodajo in prejemom plačila, ali dolgoročna (nad enim letom) ter garancije. Drugih načinov financiranja pa se slovenske banke poslužujejo bistveno manj, to pa so predvsem naložbe, prodaja lastniških deležev, zakup, odkup terjatev ter nakupi ali prodaja obveznic in komercialnih zapisov (Berginc in ostali 1996, 162).

53

Preden banka odobri posojilo podjetniku, zahteva od podjetnika dobro razumevanje poslovnega koncepta. Podjetnik mora zraven vloge predložiti še temeljito in strokovno pripravljen poslovni načrt, iz katerega je razvidna jasno prikazana in obetavna podjetniška ideja, v finančnem delu pa mora biti prikazana poslovna bilanca, predračunski izkaz gibanja finančnih oziroma denarnih tokov za določeno obdobje v prihodnosti, torej je bilanca gotovinskih tokov s tega vidika odločilna. Zraven tega pa še mora biti prikazana bilanca uspeha, ki pokaže dobiček projekta, ki je pomemben za odplačevanje obresti za najeto posojilo. Nadalje mora biti prikazan namen financiranja, obseg kredita, način odplačevanja, v poslovnem načrtu mora biti navedeno tudi jamstvo, zavarovanje kredita, kakšna je boniteta podjetja in ročnost. Banka pa še zraven vsega tega upošteva pogoje prosilca, kakšne so njegove osebne izkušnje, ki jih je imel z banko v preteklosti ter tudi s podjetništvom. Banka oziroma bančnik, ki prebere poslovni načrt, iz njega izve tudi, kakšna je podjetnikova sposobnost, da predstavi svojo poslovno idejo preko teksta ter tako pritegne še druge vlagatelje. Za banko je pomembno, da podjetnik pri uresničitvi podjetniškega projekta zasleduje enak motiv, kot ga zasleduje banka (Tajnikar 2000, 345). Banke dajejo stabilnim strankam pri pridobivanju kreditov prednost, v povsem drugačnem položaju pa so mala in mlada podjetja, ki se na trgu šele uveljavljajo. Nova podjetja imajo postavljeno višjo obrestno mero predvsem zato, ker jih banka ne pozna in nimajo bogate zgodovine poslovanja (Antončič 2002, 309). Vodstvo podjetja, ki v svoje poslovanje prvič najema posojilo, mora, preden se odloči za posojilo pri banki, preveriti raznovrstne informacije, in sicer višino realne obrestne mere, zavarovanje realne vrednosti posojila z revalorizacijo (temeljna obrestna mera) ali z valutno klavzulo, višino provizije banke pri odobritvi posojila ter način zavarovanja in dokumentacijo, ki jo mora predložiti. Šele na podlagi zbranih informacij in na temelju strokovne presoje vodstvo sprejme odločitev o najemu posojila pri banki (Berginc in ostali 1996, 160). V Sloveniji se bančna posojila sicer pogosto pojavljajo pri zagonskem kapitalu, vendar so primerna le, kadar je začetna faza življenjskega cikla zelo kratka, drugače podjetje ni sposobno odplačevati glavnice in obresti na izposojena bančna posojila. Bančniki lahko potrdijo, da je zelo malo poslovnih neuspehov posledica pomanjkanja sredstev, temveč posli propadejo zaradi pomanjkljivih in neučinkovitih poslovnih načrtov. Zato mora podjetnik s kakovostnim poslovnim načrtom pokazati, da je popolnoma predan poslu in da bo posel izpeljal do konca, pri čemer si zagotovi zaupanje banke, ki mu odobri bančno posojilo.

54

3.9 Drugi viri dolžniškega financiranja K drugim virom dolžniškega financiranja spadajo še (Antončič 2002, 309):

dobavitelji (odobravajo podjetniku predvsem odlog plačila), kupci (dajejo podjetniku predplačila oziroma avanse), država (sodeluje z bankami oziroma subvencionira obrestno mero) in posamezniki, samostojni podjetniki in manjša podjetja (odobravajo manjša posojila na podlagi hipoteke, podjetnikove lastnine, strojev, čekov, plače …).

V večini primerov prav začetniki v podjetniškem poslu pozabljajo, da so lahko tudi ti viri dolžniškega financiranja pomemben vir financiranja podjetja. Dobavitelji in kupci so lahko za podjetje zelo poceni vir financiranja, vendar mora pri tem podjetnik paziti, da te vire ne uporabi nepremišljeno, kajti ti viri lahko privedejo ob neprimerni uporabi do stečaja podjetja. Podjetnik pokaže poslovni načrt tem virom dolžniškega financiranja predvsem zato, da si pridobi njihovo zaupanje in jim z njim dokazuje svoje jamstvo. To skupino bralcev pa zanima tudi, kakšne so podjetnikove izkušnje in njegova tržna napoved.

55

4 POMEN POSLOVNEGA NAČRTA ZA NASTAJAJOČE PODJETJE Uspeh podjetja je odvisen predvsem od smotrne poslovne strategije in njenega vztrajnega uresničevanja. Vse to pa lahko podjetnik doseže, če pripravi dober poslovni načrt. Poslovni načrt je pomemben še zlasti v prvih letih obstoja podjetja in pomaga podjetniku pridobiti potrebna finančna sredstva za zagon in nadaljnje poslovanje od zunanjih vlagateljev. Podjetnika, ki ne pripravi poslovnega načrta ali je le-ta neprepričljiv, bodo bančniki, razvojni skladi, skladi tveganega kapitala, poslovni angeli in razvojni skladi kar hitro zavrnili in se ne bodo odločili za sofinanciranje v podjetnikovo idejo, naj še bo tako dobra. Poslovni načrt je instrument, ki so ga podjetniki izrazito začeli uporabljati v zadnjih dvajsetih letih in je nepogrešljiv v vsakem podjetju.

4.1 Kaj je poslovni načrt? Posameznik, ki se odloči za podjetniško kariero, mora dobro premisliti o njej, še preden se odloči vložiti svoje znanje in energijo, čas, ugled in nenazadnje razpoložljiva sredstva. Pri tem je podjetniku v veliko oporo lahko poslovni načrt, ki ga pripravi sam oziroma mu pri tem lahko pomagajo svetovalci, izkušeni podjetniki, računovodje, finančniki, pravniki in tudi investitorji. Poslovni načrt je dokument, ki ga pripravi podjetnik, z njim opredeli svoje cilje in kako bo le-te dosegel, hkrati pa mora opisati tudi vse pomembne notranje in zunanje elemente. Poslovni načrt je skupek delovnih načrtov, ki zajemajo predvsem trženje, finance, proizvodnjo in kadre; ti predstavljajo notranje elemente. Zunanji elementi pa so predvsem raznovrstni novi predpisi, družbene spremembe, spremembe pri potrebah potrošnikov, konkurenca ali nova tehnologija. S poslovnim načrtom podjetnik preuči privlačnost novo zasnovanega podjetja oziroma novega posla ter tudi, ali je tehnološko izvedljiv in kako bo z njim v bodoče, z njim pa poda tudi kratkoročne in dolgoročne cilje oziroma odločitve, ocene poslovne priložnosti in napovedi za naslednjih tri do pet let dejavnosti, hkrati pa mora podjetnik paziti, da poskuša podati najbolj zanesljive ocene glede na svoje znanje, zmožnosti in informacije, ki jih je zbral (Antončič 2002, 186). Preden se posameznik loti izdelave poslovnega načrta, mora ugotoviti in presoditi, ali je ideja zares tudi poslovna priložnost, ki jo je vredno nadalje razviti v posel, zato je potrebno, da podjetnik predhodno oceni trg, konkurenco in življenjsko sposobnost ideje. Podjetnik, ki želi uspeti v vse težjih pogojih podjetništva, mora narediti poslovni načrt v procesu ustanovitve in pričetka poslovanja podjetja. Priprava poslovnega načrta zajema (Berginc in ostali 1996, 52):

1. motivacijo za posel in temeljno idejo o poslu, 2. razvijanje in ovrednotenje ideje, 3. premislek o obsegu poslovanja in pogajanja ob vstopu v posel,

56

4. rojstvo podjetja in 5. začetno fazo poslovanja in pripravo za nadaljnji razvoj podjetja.

Priprava poslovnega načrta usmerja načrtovalca, da odgovori na vprašanja, ki so pomembna za uspešno poslovanje podjetja, izbere najboljšo poslovno idejo ter mu pomaga izbrati najboljšo pot k uspešnemu poslovanju in uresničitvi poslovnih ciljev. S pripravljenim poslovnim načrtom se podjetnik laže predstavi investitorjem, bančnikom, vlagateljem tveganega kapitala, poslovnim angelom in poslovnim partnerjem ter pridobi njihovo podporo za uresničitev svoje poslovne zamisli. V procesu poslovanja podjetja je poslovni načrt zelo koristen in nepogrešljiv pripomoček podjetnika, saj dobro izveden poslovni načrt temeljito analizira predvideni posel in zajema tudi finančne projekcije. Zato mora podjetnik, ki želi napisati dober poslovni načrt, predhodno analizirati načrtovani posel. Analiza posla zajema predvsem (Antončič 2002, 22):

Opis proizvoda ali storitve, ki zajema definicijo, razvoj, kooperacijo, zaščito proizvoda …

Trg in ciljne kupce; gre predvsem za vprašanja, kolikšno bo povpraševanje, katere so temeljne značilnosti tržnega segmenta, kdo so potencialni kupci, kako raste trg izdelka/storitve, ali gre za novo ali substitutno povpraševanje, kako bo potekala distribucija …

Konkurenco; podjetnik mora predhodno raziskati predvsem, kateri izdelki lahko nadomestijo njegovega, kdo so potencialni konkurenti, s kakšnimi ovirami se bo podjetnik srečeval ob uvajanju novega podjetja, kakšne so vstopne pregrade, v čem je njegova konkurenčna prednost.

Strategijo trženja, ki zajema tržni segment, ceno, komunikacije, distribucijo in servis.

Proizvodni proces, v okviru katerega podjetnik preuči dobavitelje, surovine, kakšna bo kontrola, proces.

Opredelitev lokacije, prostorov, opreme in logistiko. Management in organizacijo; podjetnik mora preučiti, kakšna bo organiziranost samega podjetja, osebne cilje managerjev, izkušnje, ključni položaj managerjev, kako bodo sodelovali sodelavci v izobraževanju in njihovo napredovanje, potrebo po zunanjih strokovnjakih.

Podjetnik, ki naredi kakovosten poslovni načrt, s tem zagotovi podjetju jasen vpogled v prihodnost, predvidevanja za možne znane negotovosti, tveganja in morebitne slabosti ter tudi možne rešitve. Poslovni načrt prikazuje tudi možne razvojne poti in spodbuja podjetnika, da na ta način vedno znova išče nove poslovne priložnosti, ki jih poskuša tudi čim bolje uresničevati.

57

4.2 Zakaj pripraviti poslovni načrt? Poslovni načrt mora upoštevati potrebe vseh bralcev in ocenjevalcev, katerih potrebe se velikokrat razlikujejo med seboj. Zato morajo biti vedno ustrezno obravnavane, sicer pride v večini primerov do zavrnitve poslovnega predloga. Podjetnik pripravi poslovni načrt, da lahko s pomočjo njega odgovarja na raznovrstna vprašanja, ki se mu zastavljajo, in si z njim pomaga pri realizaciji projekta (Berginc in ostali 1996, 54). Podjetnik pripravi predhodni poslovni načrt zase, kako on vidi posel in pri tem še ne upošteva bralcev, ki ga bodo kasneje brali in ocenjevali. Z njim pridobi predvsem smernice in strukturo v hitro spreminjajočem se tržnem okolju. Nato ga mora ustrezno dopolniti ter opraviti določene spremembe, tako da podaja kar najboljše informacije bralcem. S kakovostno pripravljenim poslovnim načrtom se lahko podjetnik izogne številnim razlogom za neuspeh, ker na ta način predhodno preuči posel ter tako doseže naslednje koristi (Berginc in ostali 1996, 56):

1. Poslovni načrt je vodič za management in planiranje poslovanja: podjetnik z njim pripravi poslovno zamisel ter argumentira, kako uspešno voditi posel ob zastavljenih ciljih in usmeritvah, z njim med drugim meri odstopanja glede na načrtovane in dejanske dosežke ter na podlagi tega lahko še pravočasno ukrepa.

2. Poslovni načrt je sredstvo razvoja: podjetnika in vse ostale v podjetju

usmerja k razvoju podjetja, kajti v njem so zbrane vse analize in projekcije o poslu ter terminski načrt, ki določa naloge in pristojnosti.

3. Z njim se podjetnik najbolje usposablja: ko podjetnik proučuje posel,

spoznava tudi trg, kupce, konkurente ter tehnično in finančno plat podjetja.

4. Je dokument, s katerim je laže priti do finančnih sredstev: investitorja mora poslovni načrt pritegniti, le na tak način se bo odločil, da bo vlagal svoja sredstva v podjetnikovo poslovno zamisel. Investitor želi iz poslovnega načrta izvedeti čim več o poslu, kako daleč je podjetnik trenutno s poslom, kaj želi ustvariti ter kam je usmerjen in kateri so njegovi cilji. Torej, podjetnik mora s poslovnim načrtom prepričati investitorja, da je posel zanimiv tudi za njega in kaj lahko od posla pričakuje.

Poslovni načrt je za zunanje subjekte, kot so banke, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, pomembni dobavitelji, kupci ter lokalni in državni vladni organi instrument, s katerim poskuša podjetnik pridobiti njihovo sodelovanje. Za podjetnika pa je pripomoček, ki mu pomaga pri pripravi na posel in kasneje pri vodenju podjetja.

58

4.3 Pomen poslovnega načrta za posojilodajalce in vlagatelje Podjetnik, ki pripravlja poslovni načrt, mora zraven svojega pogleda upoštevati tudi zahteve zunanjih virov. Poslovni načrt ni samo notranji dokument podjetja, ki opisuje zgolj tehnične ali tržne prednosti proizvoda oziroma storitve, temveč mora biti iz njega razvidno tudi, kako doseči cilje, ki si jih je podjetnik zastavil, in dolgoročne finančne napovedi, skratka podati mora želene podatke, ki so pomembni zunanjim subjektom. Poslovni načrt je ključnega pomena za investitorje in posojilodajalce, zato ga mora podjetnik pripraviti tako, da jim v njem podajo oziroma zagotovijo vse tiste raznovrstne informacije, ki jim pomagajo pri odločitvi v zvezi z investiranjem njihovih sredstev v podjetje (Berginc in ostali 1996, 55, 63):

1. V poslovnem načrtu mora biti podana informacija o poslovni zamisli, ki jo lahko investitor preveri ter jo tudi finančno ovrednoti. Zato mora podjetnik v poslovnem načrtu jasno opredeliti posel, da lahko investitor iz opisa posla razbere, zakaj je ravno proizvod ali storitev zanimiva za kupce oziroma zakaj bi se ravno za ta proizvod ali storitev raje odločili.

2. Poslovni načrt mora zajemati podrobnosti o tržnem potencialu posla in

načrte za doseganje tržnega deleža. Vlagatelji, še zlasti lastniki tveganega kapitala, se osredotočijo predvsem na trg, iz katerega je razvidno, kako bo posel uspel, saj le-ti pričakujejo visoko stopnjo donosnosti, ki pa je med drugim povezana s stopnjo tveganja. Glede na stopnjo tveganja bo vlagatelj pričakoval tudi primeren donos in tudi udeležbo v lastninski strukturi.

3. V poslovnem načrtu morajo biti natančno opredeljene finančne projekcije,

ki kažejo vlagateljem in posojilodajalcem, ali je posel sposoben odplačevati v določenem časovnem obdobju posojilo skupaj z obrestmi oziroma zagotovi primeren donos na trajno vložena sredstva. V veliki meri se zato posojilodajalci osredotočijo na posojilno sposobnost, s katero je povezana sposobnost odplačila dolgov in obresti, na denarni tok, na višino lastnega kapitala ter na materialna in denarna sredstva kot varščino za posojilo.

4. Podjetnik poda oziroma identificira v poslovnem načrtu, katera so možna

kritična tveganja ter zanje vnaprej, v primeru negotovih situacij, opredeli možna ukrepanja, kako bi jih čim bolje in kakovostno rešil.

5. S poslovnim načrtom lahko investitor oceni, kakšne so managerske in

planske sposobnosti podjetnika, kakšne izkušnje ima in če je podjetnik povsem predan poslu. Investitor želi s poslovnim načrtom izvedeti tudi, kdo bo v podjetju vodil razvoj in proizvodnjo, kdo trženje, kdo bo odgovoren za finančno funkcijo ter kontrolo stroškov.

Poslovni načrt mora dokazati, da je posel obetaven glede zaslužka, kajti le na ta način se bo investitor ali posojilodajalec odločil vložiti sredstva v mlado podjetje.

59

Z njim investitorji spoznajo podjetnikove zmožnosti in sposobnosti v povezavi s poslom ter mu laže zaupajo.

4.4 Uporaba in izvajanje poslovnega načrta Načrtovanje ima v vsakem podjetju pomembno vlogo, ki ga podjetnik ne sme zanemarjati, če želi uspeti. Podjetnik mora zraven svojega načrtovanja upoštevati še načrtovanja, ki so jih opravili dobavitelji, odjemalci (kupci), konkurenti in banke. Z načrtovanjem, ki ga opravi podjetnik, podjetnik laže predstavi cilje podjetja ter kaj pričakuje od zaposlenih. Vsak poslovni načrt mora vsebovati tudi nadzorne točke oziroma podjetnik sestavi program meritev napredovanja, s čimer podjetnik spremlja in potrjuje napredek ter z njihovo pomočjo izvede krizni načrt, kadar je le-to potrebno. Na tak način povečuje podjetnik učinkovitost izvajanja poslovnega načrta. Zelo pomembno je, da podjetnik redno uporablja poslovni načrt in da ga ne zavrže, ko z njegovo pomočjo uspe zagnati podjetje in pridobi potrebne finančne vire (Antončič 2002, 200) . Meritve napredovanja načrta podjetnik določi že v fazi zagona podjetja. Le-te imajo nalogo, da spremljajo, ali so cilji pravočasno doseženi. Napovedi za poslovni načrt so običajno sestavljene za čas enega leta, ki jih je treba večkrat preveriti. To pa podjetnik doseže s tem, da redno in sproti mesečno preveri izkaz uspeha, napovedi denarnega toka ter informacije o proizvodnji, kakovosti, prodaji, zalogah, terjatvah ter izplačila. Informacije o proizvodnji podjetnik pridobi s proizvodnim nadzorom, ki primerja stroške predvidene v poslovnem načrtu z vsakodnevnimi dejanskimi delovnimi stroški. To omogoča nadzor nad časom delovanja strojev, delovnikom, proizvajalnim časom, časom odloga in stroški prekinitve. Nadzor nad prodajo vsebuje več ali manj informacije o enotah, denarju, prodajnih proizvodih, ceni od prodaje, pravočasni dostavi in kreditnih pogojih. Te informacije so pomembne in koristne, saj z njimi podjetnik preveri rezultate novega posla, ki jih je dosegel glede na predvidene v poslovnem načrtu. Z nadzorom in spremljanjem zalog podjetje laže zagotavlja odjemalcu kakovostne storitve. S tem, ko se podjetju hitreje povrnejo vlaganja v surovine in končne proizvode, se hitreje lahko denar ponovno vloži. S spremljanjem izdatkov se zagotovi nadzor nad vsoto izplačanega denarja, ki je potreben še posebej pri novem poslu. S pregledom računov podjetnik izve, koliko je bilo izdatkov ter jih primerja s predvidenimi izdatki v poslovnem načrtu. Poslovni načrt se mora redno spremljati ter tudi posodabljati, kajti razmere se v podjetništvu nenehno spreminjajo. Zaradi dejavnikov okolja (zunanji dejavniki), kot so gospodarstvo, stranke, nova tehnologija in konkurenca, ter tudi notranjih dejavnikov je potrebno, da se poslovni načrt prilagodi glede na te spremembe. Podjetnik mora biti pozoren na vse spremembe, ki se pojavijo v podjetju, panogi

60

in na trgu, ter jih mora upoštevati v poslovnem načrtu. Le tako lahko podjetnik ohrani sprejemljive cilje in posel.

4.5 Viri informacij za pripravo uspešnega poslovnega načrta Informacije, ki jih podjetnik uporablja pri pisanju poslovnega načrta, so osredotočene predvsem na trženje, finance, posel (proizvodnjo). Večino potrebnih informacij podjetnik lahko pridobi preko neposredne zveze z ustreznim virom. Tržne informacije podajajo podjetniku smernice glede tržne možnosti proizvoda ali storitve. Z njimi lahko podjetnik določi pričakovano prodajo in stroške, laže ugotovi in predvidi velikost trga ter kasnejše tržne cilje novega podjetja. Za oceno celotne tržne možnosti mora podjetnik upoštevati trgovska združenja, vladna poročila ter razne študije. Tudi razne revije, ki se nanašajo na podjetnikov posel, lahko nudijo koristne informacije o trgu, prav tako pa lahko podjetnik pridobi pomembne informacije o trgu iz specializiranih trgovin, ki jih lahko uporabi pri pisanju poslovnega načrta (Antončič 2002, 191). Še preden se podjetnik loti pisanja poslovnega načrta, mora s pomočjo raziskav, ki jih bo predhodno naredil, ugotoviti oziroma izvedeti natančno oceno dobičkonosnosti posla, koliko denarja bo potrebno za zagon podjetja ter koliko denarja bo potrebno za zadovoljitev kratkoročnih finančnih potreb in kako priti do tega denarja. Zraven teh informacij pa še potrebuje nekatere druge denarne informacije, kot so (Antončič 2002, 193):

1. pričakovana prodaja in pričakovani stroški prvih treh let, 2. vsota denarnega toka za obdobje prvih treh let, 3. tekoča vsota bilance stanja za obdobje prvih treh let, ki kaže finančno

poslovno stanje podjetja ter opisuje premoženje podjetja, obveznosti in naložbe, ki jih sklepa podjetnik.

S pomočjo raziskav podjetnik pridobi tudi informacije o poslu (Antončič 2002, 192): • kje bo lokacija podjetja ter kakšna bo dostopnost strankam, dobaviteljem in

distributerjem, • določiti je potrebno celotno površino prostorov ter ali so lastniški oziroma v

najemu, • določiti potrebno opremo, kje bo kupljena ali najeta, • potrebno je določiti posamezno zahtevano kvalifikacijo in število

zaposlenih, njihovo plačilno tarifo, • opis osnovnih del, določitev podizvajalnih del – s kom skleniti pogodbo, • določitev potrebnih surovin ter pridobitev imen in naslovov dobaviteljev, • določiti je potrebno splošne stroške, ki se pojavljajo pri poslovanju (stroški

proizvodnje, zalog, surovin, plač, pripomočkov, orodja itd.). Podjetnik lahko za pripravo poslovnega načrta pridobi raznovrstne informacije preko zunanjih virov, kot so (Antončič 2002, 202):

Gospodarska zbornica, Obrtna zbornica, Panožna združenja,

61

Ministrstvo za gospodarstvo, Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije

(JAPTI), Fakultete in visoke šole s poslovnimi programi, Knjižnice, Podatki Gospodarskega vestnika, Statistični urad, Poslovne revije in časopisi (npr. Podjetnik, Finance), Gospodarske rubrike dnevnega časopisja, Banke, borznoposredniške hiše, zavarovalnice itd.

Tudi internet je nepogrešljiv vir informacij, ki so pomembne za začetek novega podjetja oziroma poslovnega podviga. S pomočjo interneta podjetnik laže, učinkoviteje in ugodneje pridobi informacije, ki jih potrebuje za pripravo poslovnega načrta. Te informacije pa se lahko nanašajo na področja, kot so industrijska analiza, konkurenčna analiza in merjenje tržnih informacij. Podjetnik lahko preko interneta uporabi svojo spletno stran za oglaševanje ter trženje novih proizvodov in storitev, lahko pa si ogleda spletne strani konkurentov in na ta način spozna njihovo strategijo na trgu. Podjetnik lahko na medmrežju pregleda skupino novic ter na ta način zbira informacije o konkurentih in tržnih potrebah, ki jih posredujejo strokovnjaki in kupci. Lahko pa z uporabo Useneta preko vprašanj, ki jih zastavi, pridobi pomembne informacije direktno od skupine kupcev, ki se zanimajo za tovrstne proizvode ali storitve (Antončič 2002,193).

4.6 Zakaj se nekateri poslovni načrti ne uresničijo? Poslovni načrt, ki je slabo pripravljen, lahko odvrne vlagatelje, kupce ter dobavitelje, lahko pa tudi ogrozi delovanje podjetja, še posebej, če je podjetje v prvih letih obstoja. Zato se mora posameznik, ki se odloči za podjetniško pot, temeljito pripraviti in preučiti posel, saj se s tem izgone najpogostejšim napakam, ki so prisotne predvsem v prvih letih obstoja podjetja (Berginc in ostali 1996, 55):

− nezadovoljivo financiranje in neugodni finančni pogoji, − pomanjkljivo načrtovanje denarnih tokov (likvidnosti), − pomanjkljiva tržna znanja, − precenjen potencial, − napačna in pomanjkljiva ter slabo vodena ocena stroškov in kalkulacij, − neupoštevanje davčnih obveznosti, − neprimerno izbrana pravna oblika podjetja, − napačna lokacija obrata, − nezadostna kvalifikacija podjetnika itd.

Podjetniki, ki napišejo poslovni načrt brez, da bi se predhodno pripravili na njegovo izdelavo, naredijo raznovrstne napake in pomanjkljivosti, ki so predvsem (Antončič 2002, 204):

• cilji, ki si jih je zastavil podjetnik, so nespametni, niso dovolj natančno določeni ter so preveč posplošeni,

• cilji niso izmerljivi, zato jih ni mogoče kakovostno nadzorovati, • podjetnik ni v celoti predan poslu, da bi lahko izpolnil njegove zahteve, • podjetnik nima nobenih izkušenj v načrtovanem poslu,

62

• premalo poznavanje posla s strani podjetnika, • podjetnik se ne zaveda slabosti ali groženj, ki so možne za določeni posel, • slabo opravljene predhodne tržne raziskave, kar ima za posledico, da ni

povpraševanja za proizvod ali storitev. Vlagatelja lahko od naložbe odvrne tudi, če je v poslovnem načrtu predvideno izplačevanje visokih osebnih dohodkov, ki niso pogojeni z dobičkonosnostjo posla oziroma je v podjetju zaposlenih preveč družinskih članov, ki za delo prejemajo plačo. Vlagatelji ne vidijo radi, kadar podjetnik pripravi v poslovnem načrtu nerealne projekcije o pričakovanih prihodkih, s tem, da še podjetje ni opravilo tržnih raziskav. Tudi to je ena od slabosti, ki vpliva na propad poslovnega načrta. V poslovnem načrtu mora biti navedeno ali je podjetnik lastnik intelektualnih pravic. Kadar je to neko drugo podjetje ali fizična oseba, to zelo hitro odvrne vlagatelja od naložbe. Še posebej pa vlagatelja odvrne od naložbe, če podjetnik v podjetje ni vložil svojega denarja. V večini primerov, kadar pride do poslovnih neuspehov, je to posledica podjetnikove nesposobnosti, da bi pripravil kakovosten poslovni načrt. Zato je pomembno, da neizkušeni podjetnik predvsem pametno ter s pravo predanostjo načrtuje in pripravi kvaliteten ter uspešen poslovni načrt, kajti le na ta način se lahko izogne propadu poslovne ideje.

63

5 RAZISKAVA POMENA KAKOVOSTNEGA POSLOVNEGA NAČRTA PRI PRIDOBIVANJU FINANČNIH VIROV

5.1 Opis raziskave in izvedbe S pomočjo odgovorov na anketna vprašanja sem laže pojasnila pomen poslovnega načrta s strani podjetnikov, bank in poslovnih angelov. Sestavila sem dve anketi. Prva je bila namenjena bankam in poslovnim angelom, druga pa je bila namenjena podjetnikom. V prvi anketi so ciljna skupina banke in poslovni angeli. Do njihovih naslovov sem prišla s pomočjo PIRS–a (Poslovni informator Republike Slovenije), Ibon–a 2007 (Bonitete poslovanja) in Telefonskega imenika Slovenije 2008 (Poslovne strani). Imena poslovnih angelov v Sloveniji sem pridobila iz časopisa Finance in Manager ter internetne strani Poslovni angeli Slovenije. Iz navedenih virov sem naključno izbrala 10 bank, katerih bančnike sem tudi osebno anketirala. Preostalih 10 anket pa sem po e–pošti poslala poslovnim angelom. Vrnjenih sem dobila 6 anket. Skupno sem torej poslala 20 anket, od tega sem dobila vrnjenih 16 anket, torej 80 %. V drugi anketi pa so ciljna skupina podjetniki in podjetnice ne glede na velikost in obliko podjetja. Do naslovov podjetij, ki so bila udeležena v raziskavi, sem prišla s pomočjo PIRS–a (Poslovni informator Republike Slovenije), Ibon–a 2007 (Bonitete poslovanja) in Telefonskega imenika Slovenije 2008 (Poslovne strani), iz katerih sem naključno izbrala 30 podjetij po vsej Sloveniji. Z osebnim pristopom sem anketirala 15 podjetnikov in podjetnic, pri katerih sem dobila odgovorjene vse ankete, preostalih 15 anket pa sem poslala po e–pošti oziroma pisemsko ter sem dobila pravilno vrnjenih 5 anket. Odzivnost podjetnikov oziroma podjetnic me je izredno presenetila, saj je bila proti mojim pričakovanjem zelo dobra, in sicer sem od skupno 30 poslanih anket dobila vrnjenih 20 anket, torej 66,7 %. Skupno sem poslala 50 anket (vlagatelji in podjetniki), izpolnjenih pa sem prejela 36 anket, kar je 72 %. Anketa, s katero so bili anketirani bančniki in poslovni angeli, je bila opredeljena predvsem na poslovni načrt, torej, kako vlagatelji ocenjuje kvaliteto prebranih poslovnih načrtov, kaj jih najbolj moti v poslovnih načrtih, kaj mora podjetnik nuditi vlagatelju v zameno za vložena sredstva v njegovo podjetje ter v koga bi najprej investirali. Anketa je vsebovala 9 vprašanj. V anketi, ki je bila namenjena podjetnikom, je bilo zajetih 21 vprašanj, prvih 10 tipov vprašanj je zajemal podatke o podjetniku in podjetju, torej, kakšna je njihova izobrazba, kakšni so bili njihovi motivi in razlogi ustanovitve podjetja ter s katerimi sredstvi se financirajo. Drugih 11 tipov vprašanj pa je zajemal podatke o poslovnem načrtu, in sicer ali so sami napisali poslovni načrt in kdo jim je pri pisanju pomagal, če se jim zdi poslovni načrt pomemben in če ga redno

64

spremljajo, kdo vse je prebral njihov poslovni načrt in kaj so z njim dosegli oziroma pridobili.

5.2 Analiza rezultatov projekta

5.2.1 Analiza rezultatov - vlagatelji Status vlagateljev Graf 6: Status vlagateljev.

Status vlagateljev

62,5%

37,5%Banka

Poslovni angel

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Na anketna vprašanja sem pridobila največ odgovorov od bančnikov, kar je tudi razvidno z zgornje slike, in sicer je bilo od vseh anketiranih vlagateljev 62,5 % bančnikov ter 37,5 % poslovnih angelov. Vlagatelji in pridobitev želenih informacij ter ocena kakovosti prebranih poslovnih načrtov Graf 7: Pridobljene želene informacije oziroma podatki iz prebranih

poslovnih načrtov. Pridobljene želene informacije oz. podatki iz

prebranih poslovnih načrtov

0

10

20

30

40

Odlično Dobro Zadovljivo Slabo Zelo slabo

Ods

totk

i

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Vlagatelji so nasploh dokaj zadovoljni s prebranimi poslovnimi načrti. Saj je bila povprečna ocena vlagateljev pri pridobivanju želenih informacij oziroma podatkov iz prebranih poslovnih načrtov 3,3, pri tem so bančniki podali povprečno oceno 3,2 ter poslovni angeli 3,5. Obe skupini vlagateljev sta torej

65

približno enakega mnenja glede pridobivanja želenih informacij iz poslovnih načrtov. V anketi so najbolje ocenili pridobljene želene informacije s poslovnim načrtom z oceno prav dobro in dobro, in sicer oboje s 37,5 %. Presenetljivo pa je, da noben vlagatelj ni zaznal poslovnih načrtov, v katerih bi manjkalo informacij oziroma bi bile te nepopolne. Torej v večini primerov vlagatelji od podjetnikov s poslovnimi načrti pridobijo informacije, ki jih želijo izvedeti iz poslovnega načrta ter se na ta način tudi laže odločajo glede vlaganj v podjeme. Graf 8: Ocena kakovosti prebranih poslovnih načrtov.

Ocena kakovosti prebranih poslovnih načrtov

0102030405060

Odličn

a

Prav do

braDob

ra

Zados

tna

Nezad

ostna

Ods

totk

i

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Glede kakovosti prebranih poslovnih načrtov so vlagatelji srednje zadovoljni, saj so podali poprečno oceno 3. Za oceno dobro se je odločilo kar 56,25 % vseh vlagateljev, za zadostno pa 25 % ter za oceno prav dobro 18,75 %. Vlagatelji niso podali nobene odlične in nezadostne ocene glede kakovosti prebranih poslovnih načrtov, iz česar lahko sklepam, da predloženi poslovni načrti niso bili presunljive kakovosti, ki bi bralca prevzela do te mere, da bi bil v trenutku prepričan v uspeh podjema oziroma poslovne ideje, saj so imeli pomanjkljivosti. Vendar pa tudi ni bilo takšnih, v katerih bi poslovno idejo ali podjem že zaradi poslovnega načrta obsodili na propad. Napake, ki najbolj motijo vlagatelje Graf 9: Napake, ki najbolj motijo vlagatelje.

Napake, ki najbolj motijo vlagatelje

0102030405060708090

A B C D E F G H

Ods

totk

i najbolj moti

srednje moti

najmanj moti

LEGENDA: A: Suhoparni poslovni načrti s

preveč strokovnega izrazoslovja.

B: Predolgi poslovni načrti. C: Nezadostna predstavitev

poslovnega načrta. D: Slaba argumentacija. E: Pomanjkljive raziskave

tržišča. F: Slabo izdelan finančni načrt. G: Nedodelan poslovni načrt. H: Navedeni nejasni cilji v

poslovnem načrtu.

Vir: Podatki iz ankete, 2008.

66

Kot je razvidno z grafa 9, so vse napake, ki se najpogosteje pojavljajo v poslovnih načrtih, zelo moteče ter hkrati odvračajo vlagatelje, da bi se odločili vložiti svoja sredstva v mlado podjetje oziroma poslovno idejo. Vlagatelje najbolj motita trditvi A (suhoparni poslovni načrt) in D (slaba argumentacija), saj so se vlagatelji za ti dve trditvi odločili v 81,25 %. Torej, če podjetnik želi, da njegov poslovni načrt uspe, mora biti pazljiv predvsem na to, da ne napiše poslovnega načrta suhoparno in s preveč strokovnega izrazoslovja, ki ga vlagatelji ne razumejo, prav tako morajo postaviti tehtno argumentacijo, s katero prepričajo vlagatelje. Največ vlagateljev, kar 31,25 %, se je odločilo, da jih nekako najmanj motijo navedeni nejasni cilji, kar me izredno preseneča, saj so cilji zelo pomembni pri zagonu novega podjetja. Pomembnost specifičnih podatkov v poslovnem načrtu Graf 10: Pomembnost specifičnih podatkov v poslovnem načrtu.

Pomembnost specifičnih podatkov v poslovnem načrtu

0

1

2

3

4

5

6

A B C D E

Povp

rečn

a oc

ena

BakePoslovni angeli

LEGENDA: A: Višina osebnega lastniškega kapitala. B: Sposobnost odplačil dolgov. C: Denarna in materialna sredstva kot varščina. D: Pripravljenost sodelovanja s solastništvom v podjetju. E: Pripravljenost sodelovanja pri samem vodenju. Vir: Podatki iz ankete, 2008. Glede na to, da sta v anketi sodelovala dva tipa vlagateljev, in sicer bančniki in poslovni angeli, sem podatke med seboj primerjala ter ugotovila, da so bančniki pri vlaganju sredstev v mlado podjetje pozorni predvsem na sposobnost odplačila dolgov s povprečno oceno 4,9, na višino osebnega lastniškega kapitala, s povprečno oceno 4,5 in na denarna in materialna sredstva kot varščina s povprečno oceno 4,5. Banke pa načeloma niso pripravljene sodelovati s solastništvom v podjetju in pri samem vodenju. Povprečna ocena teh dveh trditev je 2,2. Banka pa se odloči za sodelovanje s solastništvom in sodelovanje pri vodenju podjetja takrat, kadar podjetje zaide v težave in še ni izplačalo glavnice z obrestmi. Poslovni angeli pa so zainteresirani, da sodelujejo v podjetju kot solastnik. Tej trditvi so pripisali tudi največji pomen in ji podali povprečno oceno 4,8. Zainteresirani so tudi za sodelovanje pri samem vodenju podjetja. Tej trditvi pa so podali povprečno oceno 4,2.

67

Pripravljenost vlagateljev investirati v poslovni načrt, ki ga pripravi začetnik brez izkušenj Graf 11: Investiranje v začetnika brez izkušenj.

Investiranje v začetnika brez izkušenj

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Brez zadrškovbi

Bi, vendar spremislekom

Mogoče bi Ne bi

Ods

totk

i

Vir: Podatki iz ankete, 2008. 68,75 % vlagateljev bi se mogoče odločilo, da bi investirali v poslovni načrt, ki ga je pripravil začetnik brez izkušenj. Vlagatelj bi vložili sredstva takrat, kadar iz poslovnega načrta razbere, da je poslovna ideja res dobra, posameznik zagnan v posel ter da je posameznik odplačilno sposoben, da si priskrbi poroštvo oziroma zavarovanje. To so dejavniki, ki vplivajo predvsem na odločitve vlagatelja, da se odloči vložiti sredstva v poslovni načrt, ki ga je pripravil začetnik brez izkušenj. Graf 12: Dejavniki, ki vplivajo na odločitev vlagatelja, da investira v začetnika.

0

20

40

60

80

100

Odstotki

A B C D E F G H I J

Dejavniki, ki vplivajo na odločitev vlagatelja, da investira v začetnika

BankaPoslovni angeli

LEGENDA: A: Izkušnje pred pričetkom posla. B: Dobra ideja. C: Zagnanost v posel. D: Vzgoja družine (nagnjenost k podjetništvu). E: Izobrazba. F: Odplačilna sposobnost.

G: Zavarovanje. H: Poroštvo drugih podjetij. I: Uresničitev posla. J: Dobro pripravljen finančni plan.

Vir: Podatki iz ankete, 2008.

68

Z grafa 12 je razvidno, da 83,3 % poslovnih angelov želi, da je v poslovnem načrtu nazorno prikazana in utemeljena poslovna ideja, ki jih pritegne in prepriča, da investirajo svoja sredstva v določen podjem. Poslovnim angelom je najbolj pomembno, da podjetnik začetnik v poslovnem načrtu argumentira oziroma dokaže, da je njegova poslovna ideja zares dobra in vredna zaupanja. 66,7 % poslovnih angelov bo zaupalo svoja sredstva v posel takrat, kadar bodo ugotovili, da je podjetnik začetnik res zagnan v posel in bo v posel vložil tudi vse svoje sposobnosti in znanje ter tudi to dokaže. 50 % poslovnih angelov želi od podjetnika začetnika jasno sliko, da je njihov posel uresničljiv in da ima podjetnik pripravljen dober finančni plan. 33,33 % anketiranih poslovni angelov daje poudarek na izkušnje, ki jih ima podjetnik pred pričetkom posla in izobrazbi, ki jo ima podjetnik začetnik. Nekaterim poslovnim angelom pa je pomembna tudi vzgoja oziroma nagnjenost podjetnikove družine do podjetništva. Ti dejavniki vplivajo ter pomagajo poslovnim angelom, da se lažje odločijo vložiti sredstva v podjem, zato jih tudi temeljito analizirajo in preučijo. Na odločitve bančnikov pri vlaganju sredstev v podjetnika začetnika, pa vplivajo drugačni dejavniki in sicer kar 90 % bančnikov bo pričakovalo, da bo podjetnik imel poroštvo drugih že uveljavljenih podjetij. 80 % bančnikov pa zahteva oziroma sami preverijo, če ima podjetnik začetnik odplačilno sposobnost. 70 % bančnikov želi, da so sredstva, ki jih vložijo v podjem zavarovana. Nekateri bančniki se lažje odločijo vložiti sredstva v podjetnika začetnika, če imajo dobro pripravljen finančni plan ter da lahko razberejo, da je posel uresničljiv, da je ideja zares dobra in da ima podjetnik začetnik izkušnje pred pričetkom posla. Iz grafa je razvidno, da na poslovne angele ne vplivajo enaki dejavniki kot na bančnike ter, da so bančniki dosti bolj previdni pri odločanju in manj tvegajo kot poslovni angeli. Pomoč pri realizaciji poslovnega načrta Graf 13: Pomoč pri realizaciji poslovnega načrta.

0

1

2

3

4

5

Povprečje

A B C D

Pomoč pri realizaciji poslovnega načrta

Banka

Poslovni angeli

LEGENDA: A: Družinski član. B: Bližnji znanec. C: Ne glede kdo je, pogoj

je odličen poslovni načrt. D: Nekdo, ki ima

dolgoletne izkušnje.

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Kot je razvidno z grafa 13, so bančniki in poslovni angeli na prvem mestu pripravljeni pomagati pri realizaciji poslovne ideje, kadar je odlično pripravljen poslovni načrt. Vlagatelji se laže odločijo vložiti svoja sredstva, kadar ima podjetnik že dolgoletne izkušnje za seboj. To trditev so v anketi razvrstili na drugo mesto bančniki, poslovni angeli pa na tretje mesto. Poslovni angeli pa so na

69

drugo mesto razvrstili, da bi svoja sredstva vložili v projekt družinskega člana. Bančniki so na tretje mesto razvrstili bližnjega znanca, poslovni angeli pa so to varianto uvrstili na zadnje mesto. Bančniki so na zadnje mesto uvrstili družinske člane, saj njim niso pomembne družinske vezi, pač pa da bodo vložena sredstva ob zapadlosti tudi vrnjena. Naklonjenost davčne zakonodaje vlagateljem Graf 14: Naklonjenost davčne zakonodaje vlagateljem.

Naklonjenost davčne zakonodaje vlagatejem

05

1015

2025

3035

4045

50

Odlično Dobro Zadovoljivo Slabo Zelo slabo

Ods

totk

i

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Zgornji graf 14 prikazuje, da je nagnjenost slovenske davčne zakonodaje do vlagateljev zelo slaba, saj so jo v povprečju ocenili z oceno 2. Država zelo slabo vpliva na vlagatelje s svojo zakonodajo in je glede na ocene zelo nenaklonjena vlagateljem, saj jo je kar 43,75 % vlagateljev ocenilo z negativno oceno. Za odlično oceno se ni odločil noben vlagatelj, kar le potrjuje negativno nagnjenost slovenske davčne zakonodaje do vlagateljev.

70

5.2.2 Analiza rezultatov – podjetniki Naziv in položaj v podjetju Graf 15: Položaj v podjetju.

Položaj v podjetju

75%

5%20%

Direktor

Računovodja

Finančnik

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Z zgornjega grafa 15 je razvidno, da je anketo izpolnilo 75 % direktorjev, 20 % računovodij 5 % finančnikov. Raven šolske izobrazbe Graf 16: Raven šolske izobrazbe.

010203040506070

Odstotki

Osnovnašola

Poklicnašola

Srednjašola

Univerza

Raven šolske izobrazbe

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Anketirani imajo predvsem univerzitetno izobrazbo in končano srednjo šolo, od tega je kar 70 % anketiranih, ki imajo univerzitetno izobrazbo, medtem ko ima srednješolsko izobrazbo 30 % anketiranih. Med anketiranimi ni bilo podjetnikov, ki bi imeli samo poklicno ali osnovno šolo.

71

Delovne izkušnje ob ustanovitvi podjetja Graf 17: Delovne izkušnje.

Delovne izkušnje

Nič0%

Več kot 5 let76,7%

Od 1 do 5 let23,3%

Manj kot eno leto0%

Nič

Manj kot eno leto

Od 1 do 5 let

Več kot 5 let

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Rezultati ankete so pokazali, da se je za podjetniško pot odločilo večina tistih podjetnikov, ki že imajo nekaj let delovnih izkušenj za seboj. Za podjetniško pot so se v večini odločili tisti, ki imajo več kot pet let delovnih izkušenj, in sicer teh je 76,6 %. 23,3 % pa je tistih anketiranih, ki imajo delovne izkušnje med enim in petimi leti. Med anketiranimi pa ni bilo tistih, ki ne bi imeli nič delovnih izkušenj pred ustanovitvijo podjetja. Iz tega lahko sklepam, da so delovne izkušnje zelo pomembne, kadar gre za mlado podjetje. Podatki o ustanovitvi podjetij Graf 18: Ustanovitve podjetij.

Ustanovitve podjetij

45%

30%

25%Podjetja ustanovljena medletom 1990 in 1995Podjetja ustanovljena medletom 1996 in 2000

Podjetja ustanovljena medletom 2001 in 2008

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Z zgornjega grafa 18 je razvidno, da je bilo največ podjetij ustanovljenih v obdobju med letom 1990 in 1995, saj je bilo takrat ustanovljenih kar 45 % podjetij glede na anketirane podjetnike. 30 % podjetij je bilo ustanovljenih med letom 1996 in 2000. Najmanj podjetij pa je bilo ustanovljenih med letom 2001 in 2008, in sicer 25 %. Hkrati so rezultati ankete pokazali, da sta bila ob ustanovitvi podjetja v povprečju 2 zaposlena, ko je posel stekel, je podjetnik začel zaposlovati več delovne sile. V letu 2008 imajo podjetja v povprečju zaposlenih 33 ljudi.

72

Opredelitev dejavnosti podjetij, ki so sodelovala v anketi Graf 19: Dejavnost anketiranih podjetnikov.

LEGENDA

Dejavnost anketiranih podjetnikov

0,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

60,00

A B C D E F G H

Ods

totk

i

A: Storitvena dejavnost. B: Proizvodna dejavnost. C: Transport in

komunikacije. D: Inženiring. E: Trgovina. F: Turizem. G: Finančne in druge

poslovne storitve. H: Kmetijstvo.

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Z grafa 19 je razvidno, da med anketiranimi podjetniki in podjetnicami prevladujeta storitvena in proizvodna dejavnost, in sicer kar pri 55 % anketiranih. Trgovina je na tretjem mestu, in sicer se s to dejavnostjo ukvarja 25 % anketiranih. 10 % anketiranih pa se ukvarja s transportno in komunikacijsko dejavnostjo ter enak odstotek pripada finančnim storitvam. Iz podatkov pa je razvidno tudi, da v vzorcu anketiranih ni bilo teh, ki se ukvarjajo z inženiringom in kmetijsko dejavnostjo oziroma se ti podjetniki oziroma podjetnice niso odzvali na anketo. Razlogi ustanovitve podjetij Graf 20: Razlogi za ustanovitev podjetij.

Razlogi za ustanovitev podjetja

0102030405060

A B C D E F G H

Ods

totk

i

LEGENDA: A: Zaznali ste poslovno priložnost. B: Niste imeli druge izbire, torej zaradi

nuje. C: Zaradi podjetniške svobode. D: Zaradi neodvisnosti – biti sam svoj šef. E: Ustvariti si boljšo kariero. F: Uporabiti svoje zmožnosti, ambicije in

kreativnost. G: Izboljšati svoj ekonomski položaj. H: Ker so sorodniki, prijatelji že

podjetniki.

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Anketirani podjetniki so se v večini odločili za samostojno pot predvsem zato, ker so zaznali poslovno priložnost, za to trditev se je odločilo 50 % anketiranih podjetnikov oziroma podjetnic, na drugo mesto so s 30 % uvrstili trditev uporabiti svoje zmožnosti, ambicije in kreativnost. Torej se je ta del podjetnikov odločil za samostojno pot predvsem zato, da so lahko uporabili svoje zamisli, ki jih prej niso

73

mogli. Anketirani podjetniki se ne ozirajo na to, kar so njihovi sorodniki oziroma prijatelji, saj se za trditev H ni odločil noben anketirani podjetnik oziroma podjetnica. Najpogostejše težave ob ustanovitvi podjetja Graf 21: Težave ob ustanovitvi podjetja.

01020304050607080

Odstotki

A B C D E F G H

Težave ob ustanovitvi podjetja

LEGENDA: A: Dostop do finančnih virov. B: Omejene možnosti najema kreditov. C: Pomanjkanje izkušenj. D: Pomanjkanje strokovnega znanja. E: Pomanjkanje informacij. F: Administrativne ovire. G: Ustreznost lokacije. H: Nezaupanje strank. Vir: Podatki iz ankete, 2008. Podjetniki imajo največ težav predvsem pri najemanju bančnih posojil ter pri dostopu do finančnih virov, kar je razvidno tudi z zgornjega grafa 21. Težavnost oziroma problematiko najemanja bančnih posojil predstavlja podjetnikom veliko oviro pri izpeljavi poslovne ideje, kar se je odražalo tudi v moji anketi, kjer je 76 % anketirancev ocenilo dostop do možnosti najema kreditov kot zelo težaven, saj banke ne zaupajo mladim podjetjem. Podobni rezultati so se pojavili tudi pri trditvi dostop do finančnih virov, kjer je 72 % anketiranih ocenilo, da je v Sloveniji zelo težko priti do finančnih virov. Kar veliko podjetnikov ima tudi težave z nezaupanjem strank, saj je to trditev kot težavno ocenilo 50 % anketiranih podjetnikov oziroma podjetnic. Pomanjkanje informacij ne predstavlja podjetnikom težav ob ustanavljanju podjetja. Podjetniki pa nimajo kaj dosti administrativnih težav, saj je le majhen delež anketiranih podal mnenje o tovrstnih težavah, in sicer 27 % anketiranih. Tudi lokacija podjetij se zdi anketiranim primerna, saj je z grafa 21 razvidno, da ima le nekaj podjetnikov težave z lokacijo podjetja, in sicer 26 % anketiranih.

74

Finančna podpora ob ustanovitvi podjetja Graf 22: Finančna podpora ob ustanovitvi podjetja.

01020304050607080

Odstotki

A B C D E F G H

Finančna podpora ob ustanovitvi podjetja

A: Lastni prihranki. B: Sredstva ožjih

družinskih članov. C: Sredstva prijateljev. D: Sredstva vlagateljev. E: Sredstva poslovnih

angelov. F: Sredstva poslovnih

bank. G: Sredstva države. H: Davčne olajšave.

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Graf 22 prikazuje, da so bili podjetniki ob ustanovitvi deležni največ lastnih prihrankov, saj so skoraj vsi podjetniki začeli svojo podjetniško pot predvsem z lastnimi sredstvi, ki so jih privarčevali. 79 % podjetnikov je pričelo svojo dejavnost izključno z lastnimi prihranki. Čeprav predstavljajo bančna posojila precejšno težavnost ob ustanovitvi podjetij, se podjetniki v veliki meri financirajo ravno s sredstvi poslovnih bank oziroma z bančnimi posojili, ki so glede na zgornji graf 22 na drugem mestu. Kar 57 % podjetnikov se je ob ustanovitvi poslužila bančnega posojila. Kar precej podjetnikov je bilo deležnih tudi raznovrstnih državnih sredstev, in sicer je ob ustanovitvi podjetij prejelo državne subvencije, nepovratna sredstva 45 % anketiranih podjetnikov. Kar se tiče sredstev ožjih družinskih članov in sredstev prijateljev, jih je bilo deležnih le majhen delež podjetnikov, in sicer je sredstva ožjih družinskih članov prejelo 25 % anketiranih podjetnikov, sredstev prijateljev pa 24 % anketiranih podjetnikov oziroma podjetnic. Sredstev vlagateljev je bilo deležnih 35 % anketiranih. Sredstev poslovnih angelov pa je bilo deležnih 29 % anketiranih, kar je zelo presenetljiv rezultat, saj je v Sloveniji dokaj nerazvito in precej neznano to področje financiranja podjetij.

75

Nekateri ključni problemi poslovanja podjetij Graf 23: Ključni problemi tekočega poslovanja podjetja.

Ključni problemi tekočega poslovanja podjetja

05

101520253035404550

Ni težav Malo težav Nekaj težav Veliko težav Zelo velikotežav

Ods

totk

i ABCD

LEGENDA: A: Premajhno tržišče. B: Finančna šibkost. C: Premalo drugih virov financiranja. D: Neredno plačevanje kupcev. Vir: Podatki iz ankete, 2008. Podjetniki se glede na rezultate ankete ne srečujejo s problemom velikosti tržišča, saj je 45 % anketiranih podalo mnenje, da nima težav z velikostjo tržišča in da je za njih dovolj veliko, 35 % anketiranih meni, da ima le malo težav glede premajhnega tržišča 5 % anketiranih pa meni, da imajo nekaj težav s premajhnim tržiščem, ter 15 % anketiranih meni, da imajo velike težave s premajhnim tržiščem. Tudi s finančno šibkostjo večina podjetnikov nima težav, saj je 45 % anketiranih ocenilo, da teh težav nimajo. Le 15% anketiranih meni, da imajo s finančno šibkostjo kar precej težav in jih ovira pri njihovem poslovanju. Tudi glede drugih virov lastniškega financiranja podjetniki menijo, da jih je dovolj in da s tem nimajo težav, saj je kar 45 % anketiranih odgovorilo, da ni premalo drugih virov lastniškega financiranja. Glede nerednega plačevanja kupcev, pa so anketirani podjetniki in podjetnice ocenili, da je to precej velik problem, saj je 45 % anketiranih mnenja, da imajo kar nekaj težav z nerednim plačevanjem kupcev. 5 % anketiranih pa ima zelo velike težave z nerednim plačevanjem kupcev, kar zelo moti normalno delovanje podjetja.

76

Viri financiranja podjetij v tekočem poslovanju Graf 24: Financiranje podjetij v tekočem poslovanju.

0

20

40

60

80

100

Odstotki

A B C D E F

Financiranje podjetij v tekočem poslovanju

LEGENDA:

A: Lastni kapital. B: Dolžniški kapital. C: Kapital poslovnih

angelov. D: Kapital

neformalnih investitorjev.

E: Tvegani kapital. F: Državna podpora.

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Graf 24 nazorno prikazuje, da se največ podjetij tudi tekoče financira z lastnim kapitalom, saj so to potrdili tudi vsi anketirani podjetniki. Izmed zajetih podjetij se z dolžniškim kapitalom financira polovica podjetij, saj je 50 % anketiranih podjetnikov oziroma podjetnic tudi to v anketi nakazalo. S kapitalom poslovnih angelov se financira 15% podjetij izmed vseh anketiranih. Tudi s kapitalom neformalnih investitorjev se financira 15 % anketiranih podjetij. Zelo malo podjetij pa se financira s tveganim kapitalom, saj je samo 5 % anketiranih to potrdilo. Državne podpore pa ne prejema nobeno od anketiranih podjetij. Podjetje in poslovni načrt Izmed vseh anketiranih podjetnikov in podjetnic so vsi napisali poslovni načrt. Poslovni načrt so napisali zaradi različnih pridobitev, kot so boljše poslovanje, pridobivanje sredstev, ker so v njem prikazali svojo poslovno idejo itd. Raziskava je pokazala, da je podjetnikom zelo pomembno narediti poslovni načrt in mu dajejo tudi velik pomen. Graf 25: Ali je podjetnik sam napisal poslovni načrt?

Ali je podjetnik sam napisal poslovni načrt?

70%

30%

DANE

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Kot je razvidno z zgornjega grafa 25, je kar 70 % anketiranih podjetnikov oziroma podjetnic samih napisalo poslovni načrt, 30 % anketiranih pa ne.

77

Pomoč pri pisanju poslovnega načrta Graf 26: Pomoč pri pisanju poslovnega načrta.

Pomoč pri pisanju poslovnega načrta

0 10 20 30 40 50 60 70

Odvetnik

Računovodja

Tržni izvedenec

Inženir

Poslovni svetovalec

Odstotki

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Pri pisanju poslovnega načrta je 65 % anketiranih poiskalo pomoč pri tržnih izvedencih, kar je razvidno tudi z zgornjega grafa 26. Na drugem mestu so podjetnikom pomagali pri pisanju poslovnega načrta računovodje, in sicer se je 30 % anketiranih odločilo za njihovo pomoč. Le redki podjetniki pa so se odločili za pomoč pri pisanju poslovnega načrta pri poslovnih svetovalcih, inženirjih in odvetnikih. Potreben čas za pripravo in pisanje poslovnega načrta Graf 27: Podjetnikov potreben čas za pripravo in izvedbo poslovnega načrta.

01020304050

Odstotki

A B C D E

Časovna obdobja

Podjetnikov potreben čas za pripravo in izvedbo poslovnega načrta

LEGENDA: A: Od 1 do 15 dni. B: Od 16 do 30 dni. C: Od 1 do 3 mesecev. D: Od 3 do 6 mesecev.

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Največ podjetnikov, in sicer 50 % je za pripravo in izvedbo poslovnega načrta potrebovalo od 16 do 30 dni. 45 % podjetnikov pa je za pripravo poslovnega načrta potrebovalo od 1 do 3 mesecev. Le 5 % podjetnikov pa si je za pisanje poslovnega načrta vzelo časa samo od 1 do 15 dni. Več kot tri mesece pa ni porabil noben podjetnik za pripravo in izvedbo poslovnega načrta.

78

Kdo je prebral poslovni načrt? Graf 28: Ljudje, ki so prebrali poslovni načrt.

0 20 40 60 80

Odstotki

Samo podjetnik

Vlagatelji

Poslovni angeli

Bančniki

Dobavitelji

Računovodja

Ljudje, ki so prebrali poslovni načrt

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Podjetniki so največ poslovnih načrtov v branje predložili bančnikom, kar je potrdilo 75 % anketiranih podjetnikov. Glede na to, da je največ bančnikov prebralo poslovne načrte, ki so jih pripravili podjetniki, lahko iz tega sklepam, da podjetniki želijo s pomočjo poslovnega načrta pridobiti posojila, ki bi jim omogočila lažje poslovanje ali pa pridobljena sredstva namenijo za rast in razvoj podjetja oziroma s pridobljenimi posojili rešujejo trenutne likvidnostne težave. Bančnega posojila se podjetniki tudi najpogosteje poslužujejo. Podjetniki pa se med drugim poslužujejo pridobivanja trajnih sredstev s pomočjo vlagateljev, ki so namenjena predvsem za nakup novih strojev in opreme oziroma razširitev proizvodnje. Anketa je pokazala, da je 50 % anketiranih podjetnikov predložilo svoj poslovni načrt v branje različnim vlagateljem, ki bi lahko investirali svoja sredstva v njihova podjetja. 25 % anketiranih podjetnikov je svoje poslovne načrte predložilo tudi dobaviteljem z namenom, da si pridobijo njihovo zaupanje in s tem dokažejo, da si obetajo dobre poslovne odnose s slednjimi. Na tak način si pridobijo zaupanje predvsem podjetniki začetniki, ki še niso dovolj uveljavljeni oziroma poznani na trgu. Majhen odstotek, in sicer 15 % podjetnikov, je predložilo svoj poslovni načrt poslovnim angelom, da bi na tak način pridobili sredstva. Tak nizek odstotek odločitve podjetnikov, da predložijo svoj poslovni načrt temu viru, je predvsem posledica še nepoznavanja te vrste pridobitev sredstev za podjetje. 10 % anketiranih podjetnikov pa je odgovorilo, da so samo oni prebrali svoj poslovni načrt in nihče drug. Glede na to, da so mi te odgovore posredovali predvsem podjetniki, ki so v svojem podjetju sami zaposleni, lahko predvidevam, da ti nimajo interesa pridobiti sredstev s poslovnim načrtom ter ga tudi ne posredujejo zunanjim možnim vlagateljem. Ali pa vedo, da s svojim poslovnim načrtom ne bi pritegnili nobenega od zunanjih vlagateljev, ker je njihov poslovni načrt napisan preslabo.

79

Čemu podjetniki pripravljajo poslovni načrt? Graf 29: Čemu podjetniki pripravljajo poslovni načrt?

Čemu podjetniki pripravljajo poslovni načrt?

020406080

100La

žji

prič

etek

deja

vnos

ti

Lažj

epr

idob

ivan

jesr

edst

ev

Zaup

anje

doba

vite

ljev

Lažj

epo

slov

anje

*Zah

teve

Z.S.

U.S

.N.T

.

Odstotki

*Zahteve Z.S.U.S.N.T. pomeni: Zahteve Zveznega sekretariata ob ustanavljanju skupnih naložb s tujci.

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Največ anketiranih podjetnikov, in sicer 90 % je napisalo poslovni načrt predvsem zato, da so laže pričeli z dejavnostjo oziroma z zagonom podjetja. S poslovnim načrtom so laže premagali začetne ovire ob vstopu podjetja na trg. Nadalje jim je poslovni načrt pomagal pri lažjem poslovanju, ko so že podjetja prodrla na trg in se tudi uveljavila, in sicer 65 % anketiranim podjetnikom. 40 % anketiranih podjetnikov pa je s poslovnim načrtom lažje pridobilo sredstva, ki so jih potrebovali za lažji pričetek poslovanja. Nekateri anketirani podjetniki pa so si s poslovnim načrtom pridobili zaupanje dobaviteljev in sicer je bilo takih podjetnikov 15 %. 5 % anketiranih podjetnikov pa je poslovni načrt moralo med drugim pripraviti zaradi zahtev Zveznega sekretariata ob ustanavljanju skupnih naložb s tujci. Izvajanje in meritve napredovanja ter dopolnjevanje poslovnega načrta Graf 30: Izvajanje meritev napredovanja.

Izvajanje meritev napredovanja

70%

30%

DA

NE

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Kot je razvidno z zgornjega grafa 30, večina podjetnikov izvaja meritve napredovanja in dopolnjuje svoje poslovne načrte. 70 % anketiranih podjetnikov to počne redno. S tem, ko merijo uspešnost svojega podjetja in svojega poslovanja, si zagotavljajo rezultate, iz katerih je razvidno, ali podjetje pričakovano napreduje glede na predpostavljene cilje oziroma še pravočasno

80

ugotovijo nazadovanje podjetje ter nato primerno ukrepajo in k temu primerno dopolnijo oziroma popravijo poslovni načrt. 30 % anketiranih podjetnikov pa ne izvaja meritev napredovanja in ne dopolnjuje svojega poslovnega načrta. Sledenje podjetnikov poslovnemu načrtu Graf 31: Sledenje podjetnikov poslovnemu načrtu.

Sledenje podjetnikov poslovnemu načrtu

65%

35%

DA

NE

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Večina anketiranih podjetnikov, in sicer 65 % sledi svojemu poslovnemu načrtu ter s tem laže in bolje posluje ter izvaja svojo dejavnost. 35 % anketiranih podjetnikov pa je poslovni načrt pripravilo ob zagonu podjetja ter mu kasneje ni sledilo. Pridobitve s poslovnim načrtom Graf 32: Pridobitve s poslovnim načrtom. LEGENDA:

0

10

20

30

40

50

60

Odstotki

A B C D E F G H

Pridobitve s poslovnim načrtom

A: Zelo dobro poslovanje. B: Nepovratna sredstva. C: Subvencije. D: Vlagatelje. E: Kapital poslovnih angelov. F: Kapital neformalnih

investitorjev. G: Bančno posojilo. H: Nič.

Vir: Podatki iz ankete, 2008. Glede na rezultate ankete je največ, in sicer 55 % anketiranih podjetnikov s pomočjo dobro izdelanega poslovnega načrta v podjetju doseglo zelo dobro poslovanje. Nekaj manj odstotkov anketiranih podjetnikov, torej 50 %, je s poslovnim načrtom pridobilo bančno posojilo. 40 % anketiranih podjetnikov pa je s poslovnim načrtom pridobilo vlagatelje. Po 10 % anketiranih podjetnikov pa je pridobilo kapital poslovnih angelov, kapital neformalnih investitorjev, subvencije

81

ter nepovratna sredstva. Kot je razvidno z zgornjega grafa 32, je vsak anketirani podjetnik s poslovnim načrtom dosegel določeno pridobitev, ki mu je koristila v poslovanju podjetja.

5.3 Spoznanja raziskave V anketi, ki je bila namenjena vlagateljem, so bili anketirani predvsem bančniki in poslovni angeli. V tej raziskavi sem želela spoznati predvsem, kako vlagatelji gledajo na prebrane poslovne načrte. Ugotovila sem, da so s prebranimi poslovnimi načrti zadovoljni, saj so anketirani vlagatelji z oceno 4 ocenili, da jim prebrani poslovni načrti podajo želene informacije. Za oceno 4 se je odločilo 37,5 % vlagateljev. 37,5 % anketiranih se je odločilo za oceno 3. Kakovost prebrani poslovnih načrtov so ocenili s povprečno oceno 3, kar pomeni, da pripravljeni poslovni načrti zadostujejo potrebam vlagateljev, vendar bi lahko podjetniki pripravili boljše poslovne načrte, s katerimi bi lahko tudi več dosegli oziroma bi lažje prepričali vlagatelja k investiranju v njihovo podjetje. Vlagatelje pri branju poslovnih načrtov najbolj motijo suhoparni poslovni načrti in slabe argumentacije, najmanj pa jih moti, da so poslovi načrti nedodelani in da so v njih slabo opredeljeni cilji. Vlagatelji imajo različne omejitve, ko gre za investiranje kapitala v podjetje. Tako je bančnikom pomembno, da podjetnik predstavi v poslovnem načrtu višino osnovnega lastniškega kapitala in da nakaže sposobnost odplačila dolgov. Poslovnim angelom pa je zelo pomembno, da podjetnik v poslovnem načrtu nazorno prikaže, v kakšnem odstotku bo poslovni angel sodeloval s solastništvom v podjetju ter kakšno vlogo bo imel pri vodenju podjetja. Vlagatelji so pripravljeni vložiti sredstva v poslovni načrt, ki ga je pripravil začetnik brez izkušenj takrat, kadar je v poslovnem načrtu prikazana zares dobra ideja, sam podjetnik je zagnan v posel ter mu ta posel pomeni vse, na te dejavnike bodo še posebej pozorni poslovni angeli. Podjetnik začetnik mora biti tudi odplačilno sposoben in mora zagotoviti poroštvo že izkušenih podjetnikov, ti dejavniki pa so pomembni kadar je v vlogi vlagatelja banka. Vlagatelji so pripravljeni pomagati pri realizaciji poslovne ideje takrat, kadar podjetnik pripravi odličen poslovni načrt. Glede davčne zakonodaje pa vlagatelji menijo, da jim ni naklonjena. Če bi država poskrbela, da bi bila davčna zakonodaja bolj naklonjena vlagateljem, bi se lahko sektor vlagateljev poslovnih angelov bolj uspešno uveljavil v Sloveniji. V anketi, ki je bila namenjena anketiranju podjetnikov, so rezultati raziskave pokazali, da so anketo izpolnjevali predvsem direktorji izbranih podjetij, v manjšini pa so anketo izpolnjevali še računovodje in finančniki, od vseh teh ima 70 % univerzitetno izobrazbo ter 30 % srednješolsko izobrazbo. Anketirani so se za samostojno pot v večini odločili, ko so imeli že 5 let delovnih izkušenj ali več. Med anketiranimi podjetniki in podjetnicami prevladujeta storitvena in proizvodna dejavnost. Anketirani so se odločili za podjetništvo predvsem zato, ker so zaznali, da se jim je ponudila poslovna priložnost in bi jo bilo vredno izkoristiti, nekateri pa so se za podjetništvo odločili, ker do tedaj niso mogli izkazati svojih zmožnosti, ambicij in kreativnosti. Pri zagonu podjetja so imeli anketirani največ težav z najemanjem kreditov ter nasploh z dostopom do finančnih virov, kar velik odstotek podjetnikov pa je imelo težave tudi z nezaupanjem strank. Pri zagonu podjetja so podjetniki uporabljali predvsem lastni kapital, kapital poslovnih bank, način pridobivanja sredstev poslovnih angelov pa

82

je podjetnikom dokaj malo znan, zato se ga tudi poslužujejo redkeje. Pri tekočem poslovanju imajo podjetniki kar nekaj težav z nerednim plačevanjem kupcev, kar ima za posledico ovirano poslovanje. Večina anketiranih podjetnikov tekoče posluje z lastnim kapitalom in dolžniškim kapitalom, le majhen odstotek pa posluje s kapitalom neformalnih investitorjev. Kar 70 % anketiranih podjetnikov je samostojno pripravilo poslovni načrt ob pomoči tržnih izvedencev in računovodij. 30 % anketiranih podjetnikov pa ni samostojno napisalo poslovnega načrta, temveč so jim poslovni načrt izdelale agencije, ki se ukvarjajo s pisanjem poslovnih načrtov. Podjetniki so pripravljali svoje poslovne načrte od 16 dni do treh mesecev, to je čas, v katerem lahko izdelajo kvalitetni poslovni načrt. Največ poslovnih načrtov so prebrali bančniki, vlagatelji in dobavitelji. Torej, podjetniki z njim laže pridobivajo sredstva. Podjetniki pa so v večini pripravili poslovni načrt predvsem za lažji pričetek dejavnosti in za lažje nadaljnje poslovanje. Iz ankete je moč razbrati, da podjetniki redno izvajajo meritve napredovanja ter sproti dopolnjujejo poslovni načrt. Tako lahko ugotovijo, ali njihovo podjetje posluje uspešno in če se podjetje razvija v predvidenem obsegu. Podjetniki okvirno sledijo svojemu poslovnemu načrtu, kadar pa se ponudi kašna boljša možnost, kot je sicer zapisana v poslovnem načrtu, pa se oddaljijo od poslovnega načrta. Podjetniki so s poslovnim načrtom dosegli zelo dobro poslovanje, saj jim poslovni načrt kaže smernice, ki pomagajo podjetniku uresničiti zastavljene cilje. S poslovnim načrtom so podjetniki laže pridobili bančna posojila ter vlagatelje, saj poslovni načrti izkazujejo podatke, ki zanimajo vlagatelje.

83

6 SKLEPANA SPOZNANJA Pomen podjetništva je vse večji, zato mu je potrebno namenjati vedno večjo pozornost. Razvoj podjetništva pomeni trdno in razvito gospodarstvo neke države. Zato mora gospodarska politika težiti k čim boljšemu tehnološkemu razvoju, ki je naravnan k novim tehnologijam, večji fleksibilnosti in hitrejšemu pretoku informacij. Vse več je ljudi, ki si želi ustanoviti uspešno podjetje. Razlogi za ustanovitev pa so od posameznika do posameznika različni. Raziskave so pokazale, da se največ podjetnikov odloči za samostojno pot predvsem zato, ker so zaznali poslovno priložnost, k ustanovitvi pa jih vodi tudi možnost izkazati svoje znanje, sposobnosti, kreativnost in ambicije, nekateri pa si želijo predvsem podjetniške svobode. Podjetnik, ki želi ustanoviti podjetje, mora zaznati poslovno priložnost ter mora zbrati dovolj virov, da jo lahko uresniči. Zato je potrebno nameniti ustanovitvenemu obdobju veliko pozornosti, saj ravno v tej fazi najpogosteje novi podjetniki naredijo vrsto napak, ki so v večini usodne za podjetje, ki je šele pričelo s poslovanjem. Podjetnik mora premagati vrsto težav, ki se pojavljajo ob zagonu podjetja, zato je pomembno, da nameni tej fazi posebno pozornost in zasnuje zdrave temelje, na katerih bo podjetje raslo, se razvijalo in uspešno poslovalo. Pri zbiranju virov se podjetniki lahko poslužujejo različnih virov financiranja. V ustanovitvenem času so najbolj pomembni lastni prihranki, nato posojila poslovnih bank ter sredstva vlagateljev. Nekateri pa za pričetek svojega poslovanja pridobijo sredstva od države. Podjetništvo temelji na posameznikih, ki se odločijo za podjetniško kariero. Na nastajanje novih podjetij vplivajo predvsem dejavniki, kot so motivacijska stališča in nagnjenost ljudi k ustanavljanju svojih novih podjetij, da bi s tem uresničili svoje poslovne zamisli, ki jih ob dotedanji zaposlitvi niso mogli uresničiti. Ustanavljanje novih podjetij pomembno vpliva na razvoj podjetništva v določenem gospodarstvu ter tudi na samo gospodarstvo države, saj prinese vrsto pozitivnih koristi, kot so večja zaposlenost in povečanje proizvodnje, hkrati pa prinaša tudi raznovrstne spremembe v strukturo poslovanja, kar ima za posledico gospodarsko rast in razvoj. Samo ustanavljanje podjemov pa ni zadostno za napredovanje podjetništva. Za podjetništvo je pomembno, da se novo ustanovljena podjetja razvijajo in rastejo ter se usmerjajo na tuje trge. Zato dejavniki, kot so financiranje, ustanavljanje in rast podjemov, vplivajo pozitivno na področje podjetništva. V Sloveniji so med najbolje ocenjenimi in urejenimi pogoji, kar so potrdile tudi raziskave, dostop do fizične infrastrukture, kar pomeni, da je razpoložljivost oziroma dostop do zemljišč, poslovnih prostorov, telekomunikacij, komunalne priskrbe ipd. v Sloveniji novim in rastočim podjetjem zelo dober, kar pozitivno vpliva na nastajanje novih podjetij. Tudi pogoj zaznavanje poslovnih priložnosti je v Sloveniji dobro ocenjen, saj so v Sloveniji bodoči podjetniki sposobni ustvariti, prepoznati in uresničiti podjetniško idejo ter imajo za uresničitev potrebno znanje in veščine. Raziskave so pokazale, da je v Sloveniji za ustanovitev novih podjetij veliko zanimivih priložnosti, ki se bi lahko izkoristile, vendar pa primanjkuje ljudi, ki bi jih upali uresničiti oziroma ki bi jih bili sposobni uresničiti. Tudi podjetniški okvir pogoj odnos do žensk v podjetništvu je

84

pozitivno ocenjen, kar pomeni, da je ustanovitev podjetja ženskam dobro podprta in so ženske v Sloveniji spodbujane k podjetništvu, saj so v Sloveniji ženske in moški enako sposobni ustanoviti novo podjetje. Kar se tiče poslovne in strokovne infrastrukture lahko nova in rastoča podjetja brez večjih težav pridobijo. Torej je odstop do poslovnih, računovodskih in drugih pravnih storitev dobro zastopan. Na ta način je podjetnikom olajšan nastanek in razvoj novih podjetij. Tudi bančne storitve (transakcijski računi, plačilni promet s tujino, kreditne garancije ipd.) so lahko dostopne podjetnikom, ki so v začetni fazi zagona podjetja. Iz raziskav je bilo ugotovljeno, da se pogoj hitrost sprememb na notranjem trgu, ki izraža, da se tržna struktura hitro spreminja ter se tudi prilagaja, ko na trg vstopajo nova podjetja. Raziskave so pokazale, da je najslabše ovrednoteni podjetniški pogoj vladne politike na področju regulative, kar pomeni, da država zelo slabo vpliva oziroma spodbuja nastanek in razvoj podjetij s strani podeljevanja raznih dovoljenj in koncesij, davčnega sistema ter izvajanj javnih naročil. Država bi na tem področju morala izboljšati ta pogoj s tem, da bi hitreje steklo dodeljevanje dovoljenj in koncesij, davčni sistem bi moral biti bolj prijazen do podjetnikov, predvsem do tistih, ki so v začetni fazi podjetniške poti. Na ta način bi država spodbujala nastanek in razvoj podjetij na področju vladne politike – regulative. Podjetnik, ki pridobi tvegani kapital, kapital poslovnih angelov in kapital neformalnih investitorjev, zanj ne plača obresti, saj v zameno ti vlagatelji sodelujejo v podjetju kot solastniki ter tudi pri samem vodenju. Nekateri vlagatelji pa hkrati z denarjem v podjetje vložijo tudi vse svoje znanje, izkušnje, poznanstva ter na tak način poskušajo podjetniku pomagati premagati težave in tveganja pri samem začetniku delovanja podjetja. Na ta način podjetnik pridobi sveži kapital, ki je eden najboljših virov financiranja malih in srednjih podjetij. Podjetnik, ki pripravi kakovostni poslovni načrt, z njim laže prične s poslovanjem podjetja ter tudi kasneje laže obvladuje podjetje ter posluje. To so pokazale tudi raziskave, ki so potrdile vse večjo vrednost poslovnega načrta za podjetnika. Podjetnik, ki naredi kakovosten poslovni načrt, s tem zagotovi podjetju jasen vpogled v prihodnost, predvidevanja za možne znane negotovosti, tveganja in morebitne slabosti ter tudi možne rešitve. Poslovni načrt prikazuje tudi možne razvojne poti, tako podjetnik vedno znova išče nove poslovne priložnosti, ki jih poskuša tudi čim bolje uresničevati. Poslovni načrt je za zunanje subjekte, kot so banke, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, pomembni dobavitelji, kupci ter lokalni in državni vladni organi, instrument, s katerim poskuša podjetnik pridobiti njihovo sodelovanje. To je dokaz, ki opravičuje vse večji pomen poslovnega načrta ter vse večjo veljavo za podjetje, saj podjetnik z njim prikaže celotno poslovanje podjetja. Priprava poslovnega načrta usmerja načrtovalca, da odgovori na vprašanja, ki so pomembna za uspešno poslovanje podjetja, izbere najboljšo poslovno idejo ter mu pomaga izbrati najboljšo pot k uspešnemu poslovanju in uresničitvi poslovnih ciljev. S pripravljenim poslovnim načrtom se podjetnik laže predstavi investitorjem, bančnikom, vlagateljem tveganega kapitala, poslovnim angelom in poslovnim partnerjem ter pridobi njihovo podporo za uresničitev svoje poslovne zamisli. Preden pa se posameznik loti izdelave poslovnega načrta, mora ugotoviti in presoditi, ali je ideja zares tudi poslovna priložnost, ki jo je vredno nadalje

85

razviti v posel, zato je potrebno, da podjetnik predhodno oceni trg z analizo trga, finančno analizo, ekonomski položaj, konkurenco in življenjsko sposobnost ideje. Podjetnik, ki pripravi kakovostni poslovni načrt, lahko z njim pridobi veliko prednosti, med drugim tudi vire financiranja, saj se s poslovnim načrtom lažje predstavi investitorjem, bančnikom, vlagateljem tveganega kapitala, poslovnim angelom in poslovnim partnerjem ter pridobi njihovo podporo za uresničitev svoje poslovne zamisli. Z načrtovanjem, ki je dodobra opredeljeno v poslovnem načrtu, podjetnik laže predstavi cilje podjetja, svoje interese in poslovanje.

86

7 POVZETEK Podjetništvo vse bolj pridobiva svoje razsežnosti in pomen v zadnjem času, kar je posledica vse večjega in hitrejšega napredka. Hkrati z razvojem podjetništva so se razvile tudi različne oblike financiranja, tako novih kot tudi že obstoječih podjetij. Podjetje vedno znova potrebuje različna sredstva, da se lahko prilagaja nenehnim spremembam in konkurenci, to pa še posebej občutijo nova in mlada podjetja. Za lažje premagovanje finančnih ovir predvsem mladih podjetij, se je pojavila posebna oblika lastniškega financiranja, ki pa je v Sloveniji in prav tako v Evropi dokaj nepoznana. To so poslovni angeli, ki v podjetje zraven denarja – trajnega kapitala vlagajo tudi vse svoje znanje, izkušnje ter poznanstva. Nekateri pa vodijo podjetnika skozi začetno obdobje poslovanja ter mu pomagajo reševati težave, ki se pojavljajo še posebej v začetnem obdobju poslovanja. Poslovni angeli v zameno za vse to pričakujejo pravico do upravljanja in delež v lastništvu. Poslovni angeli vlagajo predvsem v hitro rastoča podjetja, ki predstavljajo visoko stopnjo tveganja, hkrati pa tudi visoko stopnjo donosa. Podjetnik, ki želi pridobiti sredstva poslovnega angela, mora slednjega tudi prepričati. To lahko stori tako, da mu predloži kakovostno izdelan poslovni načrt. Poslovni načrt mora vsebovati vse podatke, ki so v interesu poslovnega angela. Poslovni angeli ne želijo suhoparnih in s strokovnim izrazoslovjem opremljenih poslovnih načrtov, temveč mora poslovni načrt nuditi preprost opis posla, ki je razumljiv vsakomur, ki bere poslovni načrt. Zraven tega pa mora poslovni načrt nuditi tudi finančne projekcije, tržni potencial ter tudi kritične točke posla, opredeljen pa mora biti tudi delež solastništva in pravice poslovnega angela. Glede na to, da podjetniki novih, mladih ali že utečenih podjetij pridobivajo različne vire financiranja, je pomembno, da je poslovni načrt napisan tako, da bo dajal želene informacije različnim bralcem. Ključne besede: Novo in mlado podjetje // podjetnik // podjetništvo // poslovni načrt // viri financiranja // vlagatelj // poslovni angel // finančna podpora // poslovna priložnost // poslovna ideja // ustanovitev // informacija // tveganje // kapital // država // denar // banka // solastništvo // vodenje // tržišče // cilj // sklad // kakovost // poslovanje // donosnost // delež.

87

8 ZUSAMMENFASSUNG Die Kleinunternehmen sind für die Wirtschaft in der letzen Zeit immer wichtiger geworden, weil sie das schnelle und größere Wachstum fördern. Zur gleichen Zeit haben sich auch verschiedene Formen der Finanzierung entwickelt, die für die neuen als auch für schon etablierte Unternehmen zu gebrauchen sind. Firmen brauchen immer neues Kapital, weil sie sich auf immer neue Veränderungen und größeren Konkurenzkamp einstellen müssen. Als Hilfe für die neuen Unternehmen hat sich eine neue Art der Kapitalhilfe entwickelt, die in Europa und Slowenien noch ziemlich unbekannt ist. Das sind so genannte Geschäftsengel. Sie geben nicht nur ihr Geld – das Dauerkapital, sondern helfen auch mit ihrem Wissen, Erfahrungen und Bekanntschaften. Einige helfen den Unternehmern am Anfang über die Gründungszeit um Schwierigkeiten zu lösen, die sich besonders am Anfang zeigen. Die Geschäftsengel verlangen dafür, dass sie Teilhaber des Unternehmens werden und das Recht mitentscheiden zu haben. Sie investieren in die schnell wachsenden Unternehmen, die ein großes Risiko sind, gleichzeitig aber auch sehr große Gewinne bedeuten. Die Unternehmer, die die Mittel eines Geschäftsengels kriegen wollen. müssen ihn überzeugen. Das können sie nur mit einem guten Geschäftsplan machen. Der Geschäftsplan muss alle Informationen enthalten, die für den Geschäftsengel von Interesse sind. Die Geschäftsengel wollen keine langweiligen und zu fachlichen Geschäftspläne. So ein Geschäftsplan muss einfach zu verstehen sein, mit nur den wichtigsten Beschreibungen der Geschäftsidee. Der Geschäftsplan muss alle Finanzprojektionen, das Marktpotential und auch alle kritische Punkte des Geschäfts beinhalten. Es muss festgestellt und beschrieben sein, wie groß der Anteil des Geschäftsengels sein wird und wie groß sein Mitbestimmungsrecht ist. Der Geschäftsplan muss so geschrieben sein, dass er ein großes Spektrum an Menschen anspricht und ihnen verständlich ist und dass der Unternehmer ihn als Hilfe für das neue Kapital benutzen wird.

Die Schlüsselwörter: das neue und junge Unternehmen // der Unternehmer // die Unternehmensbildung // der Geschäftsplan // die Finanzquelle // der Investor // der Geschäftsengel // die Finanzsubvention // die Geschäftsgelegenheit // die Geschäftsidee // die Gründung // die Information // das Risiko // das Kapital // der Staat // das Geld // die Bank // das Miteigentum // die Leitung // der Markt // das Ziel // der Fond // die Qualität // Geschäfte machen // die Rentabilität // der Anteil.

88

9 SEZNAM LITERATURE IN VIROV SEZNAM LITERATURE

1. Abell, Peter. and T.M. Nisar. 2007. Performance effect of venture capital

firm metworks. Management Decision. Vol. 45, Is. 5. 2. Antončič, Boštjan, R. D. Histrich, T. Petrin in A. Vahčič. 2002.

Podjetništvo. Ljubljana: GV založba. 3. Arenius, P. and M. Minniti. 2005. Perceptual variables and nascent

entreprenurship. Small Business Econimics, 24 (3): 233–247. 4. Bajec, Mojca. 26. 03. 1998. Neformalni tvegani kapital. Gospodarski

vestnik 13: 89. 5. Basle, Andreja. 27.02.2007. Igra skladov tveganega kapitala. Finance 39:

18. 6. Basle, Andreja. 17.10.2005. Vlagatelji ne kupujejo praznih obljub.

Finance 201: 30. 7. Belak, Janko in soavtorji. 1998. Razvoj podjetja in razvojni management:

posebnosti malih in srednje velikih podjetij. Gubno: MER Evrocenter. 8. Belak, Janko 1998. Podjetniško planiranje kot orodje managementa.

Gubno: MER Evrocenter. 9. Berginc, Jordan, V. Pšeničny, M. Glas, S. H. Milič, F. Vidic, J. Marinko,

A. Hauc, K. Puharič, L. Peklar, M. Juhart in S. Šuc. 1996. Razvijanje podjetniških idej. Ljubljana: GEA Collegge.

10. Filipič, Drago in Franjo Mlinarič. 1999. Temelji podjetniških financ. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta.

11. Glas, Miroslav. 2000. Podjetništvo – izziv za 21. stoletje. Ljubljana: GEA Collegge.

12. Glas, Miroslav. 2005. Podjetništvo 2. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

13. Glas, Miroslav. 1999. Priročnik za pripravo poslovnega načrta – novo podjetje. Ljubljana: Pospeševalni center za malo gospodarstvo: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

14. Hindle, K. G. and Wenban, R. 1999. Australia´s Informal Venture Capitalists: an Exploratory Profile. Venture Capital, Vol. 1, No. 2.

15. Humar, Bojan. 04. 04. 2007. Poslovni angeli: Idejam dajo krila. Manager 4: 12.

16. Klonnwski, Darek. 2007. The venture capital investment process in emerging markets: Evidence form Cenral and Eastern Europe. Inernational Journal of Emerging Markets. Vol. 2, Is. 4.

17. Krč, Matjaž. 04. 02. 1992. Tvegani kapital za mlada podjetja. Finance 10: 3.

18. Lavrič, Tomaž. 30. 03. 2000. Tvegani kapital: Ikone nove ekonomije. Gospodarski vestnik 13: 79.

19. Peterlin, Jožko. 04. 09. 2007. Kako pripraviti poslovni in finančni načrt. Finance 168: 22.

20. Pušnik, Manja. 26. 06. 2007. Poslovni angeli Slovenije odločajo o projektih. Finance 119: 4.

21. Rebernik, M., L. Repovž. 2000. Od ideje do denarja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

89

22. Rebernik, Miroslav. 1999. Ekonomika podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

23. Rebernik, M., P. Tominc in K. Pušnik. 2007. Počasne spremembe podjetniške stvarnosti. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko – poslovna fakulteta.

24. Rebernik, Miroslav, P. Tominc, K. Pušnik. 2006. Podjetništvo med željami in stvarnostjo. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko – poslovna fakulteta.

25. Rebernik, Miroslav, P. Tominc, K. Pušnik. 2005. Podjetništvo na prehodu. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko – poslovna fakulteta.

26. Rebernik, Miroslav, P. Tominc, M. Glas, K. Š. Rentaša. 2004. Spodbujati in ohraniti razvojne ambicije. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko – poslovna fakulteta.

27. Rebernik, Miroslav, P. Tominc, M. Glas, V. Pšeničny 2003. Kako podjetna je Slovenija. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko – poslovna fakulteta.

28. Steblovnik, Z., N. Melink – Pavlin, I. Leban, T. Šček – Prebil, J. Obal, M .Levstek, A. Sovic, J. Lorber. 2000. Podjetništvo. Ljubljana: Zveza lesarjev Slovenija, Lesarska založba.

29. Šarlah, Tilen. 11.04.2005. V ZDA se uveljavlja univerzitetni tvegani kapital. Finance 69: 17.

30. Toplak, Damijan. 26.11.2004. Denarja dovolj, podjetniških projektov pa ne. Večer 277: 8.

SEZANAM VIROV

1. http://www.tovarnapodjemov.org/ZNANJA/povezave.asp?id=1 [12.02.2008].

2. http://www2.pcmg.si/Pcmg/spmmg_koordinator_down.htm [12.02.2008]. 3. http://eic.japti.si/sl/eic_ljubljana.asp?id_tip1=9 [12.02.2008]. 4. http://halo.si/lpc_haloze [12.02.2008]. 5. http://www.ef.uni-lj.si/predmeti/antoncic/podjetnistvo_predavanje3.html

[12.02.2008]. 6. http://www.pirs.si/ [25.03.2008]. 7. http://tis.telekom.si/ [25.03.2008]. 8. http://www.poslovniangeli.si/domov/pa_clani/poslovni-angeli.aspx

[06.04.]. 9. http://www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=2309 [15.05.]. 10. http://www.podjetniski-portal.si/content.aspx?rootnodeid=9 [15.05.].

1

PRILOGE PRILOGA I: ANKETA O POMENU POSLOVNEGA NAČRTA PRI

PRIDOBIVANJU VIROV FINANCIRANJA MLADIH PODJETIJ – VLAGATELJI

2

Spoštovani! Sem Tamara Forstnarič, absolventka na smeri finance in bančništvo na Ekonomsko–poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Pod mentorstvom mag. Mateja Rusa pripravljam diplomsko nalogo z naslovom »Pomen poslovnega načrta pri pridobivanju virov financiranja mladih podjetij«. Za izvedbo raziskave potrebujem Vašo pomoč, zato Vas prosim za sodelovanje in izpolnitev ankete. Namen naloge je ugotoviti, kako pomemben je dober poslovni načrt pri pridobivanju sredstev mladih podjetij in kakšna je kakovost le-teh v praksi. Anketa je anonimna in rezultati bodo uporabljeni izrecno samo za potrebo moje diplomske naloge. Na zastavljena vprašanja odgovorite prosim tako, da obkrožite ali označite odgovor ter ocenite trditev ali napišete svoje mnenje. Anketo mi prosim pošljite na naslov Tamara Forstnarič, Cirkulane 29, 2282 Cirkulane ali na e – mail: tamaraforstnaric@gmail.com. Glede kakršnih koli vprašanj oziroma nejasnosti me lahko pokličete na telefonsko številko 031 627 585. Za sodelovanje in Vaš čas se Vam iskreno zahvaljujem.

TAMARA FORSTNARIČ Absolventka EPF

ANKETA o pomenu poslovnega načrta pri pridobivanju virov financiranja mladih podjetij

1. Kakšen je Vaš status?

a) banka, b) poslovni angel, c) sklad tveganega kapitala, d) drugo (navedite) ____________________.

2. V kolikšni meri so Vam poslovni načrti, ki ste jih prebrali, podali želene informacije oziroma podatke. To ocenite na lestvici od 1(ne zadostne) do 5 (zelo dobre) podatke.

ne zadostne 1 2 3 4 5 zelo dobre

3. Kako bi Vi ocenili na lestvici od 1 (zelo slaba) do 5 (zelo dobra) kakovost prebranih

poslovnih načrtov?

zdelo slaba 1 2 3 4 5 odlična

4. Kaj Vas najpogosteje moti pri predloženih poslovnih načrtih, razvrstite od 1(zelo moti) do 9 (ne moti).

Suhoparni poslovni načrti s preveč strokovnega izrazoslovja. Predolgi poslovni načrti. Nezadostna predstavitev poslovnega načrta. Slaba argumentacija. Pomanjkljive raziskave tržišča. Slabo izdelan finančni načrt. Nedodelan poslovni načrt. Navedeni nejasni cilji v poslovnem načrtu. Drugo(navedite)________________________________________________.

3

5. V lestvici od 1 (ni pomembno) do 5 (zelo pomembno) ocenite, kako pomembno se Vam

zdi v poslovnem načrtu izražena:

Višina osebnega lastniškega kapitala.

ni pomembno 1 2 3 4 5 zelo pomembno

Sposobnost odplačila dolgov.

ni pomembno 1 2 3 4 5 zelo pomembno

Denarna in materialna sredstva kot varščina.

ni pomembno 1 2 3 4 5 zelo pomembno

Pripravljenost sodelovanja s solastništvom v podjetju.

ni pomembno 1 2 3 4 5 zelo pomembno

Pripravljenost sodelovanja pri samem vodenju.

ni pomembno 1 2 3 4 5 zelo pomembno

Drugo (navedite)____________________________.

ni pomembno 1 2 3 4 5 zelo pomembno

6. Bi bili pripravljeni investirati denar v poslovni načrt, ki ga je pripravil začetnik brez

izkušenj? Ocenite na lestvici od 1 (ne bi) do 5 (bi).

ne bi 1 2 3 4 5 bi

7. Na kratko opredelite, zakaj bi oziroma zakaj ne bi investirali denarja v poslovni načrt, ki ga je pripravil začetnik brez izkušenj.

8. Komu ste prej pripravljeni pomagati pri realizaciji poslovne ideje? Razvrstite od 1

(najprej) do 5 (najkasneje).

Družinski član Bližnji znanec Ne glede kdo je, pogoj je odličen poslovni načrt Nekdo, ki ima dolgoletne izkušnje Drugo (navedite) ________________________________________________.

9. Je slovenska davčna zakonodaja naklonjena investitorjem, ki vlagajo v novo nastajajoča

podjetja? Ocenite na lestvici od 1 (ni naklonjena) do 5 (zelo naklonjena).

ni naklonjena 1 2 3 4 5 zelo naklonjena

Hvala!

4

PRILOGA II: ANKETA O POMENU POSLOVNEGA NAČRTA PRI

PRIDOBIVANJU VIROV FINANCIRANJA MLADIH PODJETIJ – PODJETNIKI

5

Spoštovani! Sem Tamara Forstnarič, absolventka na smeri finance in bančništvo na Ekonomsko–poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Pod mentorstvom mag. Mateja Rusa pripravljam diplomsko nalogo z naslovom »Pomen poslovnega načrta pri pridobivanju virov financiranja mladih podjetij«. Za izvedbo raziskave potrebujem Vašo pomoč, zato Vas prosim za sodelovanje in izpolnitev ankete. Namen naloge je ugotoviti, kako pomemben je dober poslovni načrt pri pridobivanju sredstev mladih podjetij in kakšna je kakovost le-teh v praksi. Anketa je anonimna in rezultati bodo uporabljeni izrecno samo za potrebo moje diplomske naloge. Na zastavljena vprašanja odgovorite prosim tako, da obkrožite oziroma označite odgovor ter ocenite trditev ali napišete svoje mnenje. Anketo mi prosim pošljite na naslov Tamara Forstnarič, Cirkulane 29, 2282 Cirkulane ali na e–mail: tamaraforstnaric@gmail.com. Glede kakršnih koli vprašanj oziroma nejasnosti me lahko pokličete na telefonsko številko 031 627 585. Za sodelovanje in Vaš čas se Vam iskreno zahvaljujem.

TAMARA FORSTNARIČ Absolventka EPF

ANKETA o pomenu poslovnega načrta pri pridobivanju virov financiranja mladih podjetij

1. Vaš naziv in položaj v podjetju ___________________________________________.

2. Raven šolske izobrazbe? a) Osnovna šola b) Poklicna šola c) Srednja šola d) Univerza e) Drugo (navedite) ______________________

3. Koliko let delovnih izkušenj ste imeli pred ustanovitvijo podjetja?

a) Nič b) Manj kot eno leto c) Od 1 do 5 let d) Več kot 5 let

4. Število zaposlenih v Vašem podjetju?

a) Ob ustanovitvi ____________ leta _________ b) Leta 2008 __________

5. Opredelite dejavnost Vašega podjetja. Možnih je več odgovorov.

a) Storitvena dejavnost b) Proizvodna dejavnost c) Transport in komunikacije d) Inženiring e) Trgovina f) Turizem g) Finančne in druge poslovne storitve h) Kmetijstvo i) Drugo (navedite) __________________________

6

6. Zakaj ste se odločili za ustanovitev podjetja (razlogi)? Možnih je več odgovorov. a) Zaznali ste poslovno priložnost. b) Niste imeli druge izbire, torej zaradi nuje. c) Zaradi podjetniške svobode. d) Zaradi neodvisnosti – biti sam svoj šef. e) Ustvariti si boljšo kariero. f) Uporabiti svoje zmožnosti, ambicije in kreativnost. g) Izboljšati svoj ekonomski položaj. h) Ker so vaši sorodniki, prijatelji že podjetniki. i) Drugo (navedite) _______________________

7. Na lestvici od 1 (ni bilo težav) do 5 (zelo velike težave) ocenite probleme s katerimi ste

srečevali ob ustanovitvi podjetja.

Dostop do finančnih virov.

ni bilo težav 1 2 3 4 5 zelo velike težave

Omejene možnosti najema kreditov.

ni bilo težav 1 2 3 4 5 zelo velike težave

Pomanjkanje izkušenj.

ni bilo težav 1 2 3 4 5 zelo velike težave

Pomanjkanje strokovnega znanja.

ni bilo težav 1 2 3 4 5 zelo velike težave

Pomanjkanje informacij.

ni bilo težav 1 2 3 4 5 zelo velike težave

Administrativne ovire.

ni bilo težav 1 2 3 4 5 zelo velike težave

Ustreznost lokacije.

ni bilo težav 1 2 3 4 5 zelo velike težave

Nezaupanje strank.

ni bilo težav 1 2 3 4 5 zelo velike težave

Drugo (navedite)____________________________________.

ni bilo težav 1 2 3 4 5 zelo velike težave

7

8. Na lestvici od 1 (je ni bilo) do 5 (zelo velika) ocenite, kakšne finančne podpore ste bili deležni ob ustanovitvi podjetja.

Lastni prihranki.

je ni bilo 1 2 3 4 5 zelo velika

Sredstva ožjih družinskih članov.

je ni bilo 1 2 3 4 5 zelo velika

Sredstva prijateljev.

je ni bilo 1 2 3 4 5 zelo velika

Sredstva vlagateljev.

je ni bilo 1 2 3 4 5 zelo velika

Sredstva poslovnih angelov.

je ni bilo 1 2 3 4 5 zelo velika

Sredstva poslovnih bank (posojila).

je ni bilo 1 2 3 4 5 zelo velika

Sredstva države (nepovratna sredstva, subvencije,…).

je ni bilo 1 2 3 4 5 zelo velika

Drugo (navedite) _________________________.

je ni bilo 1 2 3 4 5 zelo velika

9. Kateri so ključni problemi Vašega sedanjega poslovanja, ocenite na lestvici od 1 (ni

problema) do 5 (zelo velik problem).

Premajhno tržišče.

ni problema 1 2 3 4 5 zelo velik problem

Finančna šibkost.

ni problema 1 2 3 4 5 zelo velik

problem

Premalo drugih virov lastniškega financiranja.

ni problema 1 2 3 4 5 zelo velik

problem

8

Ne redno plačevanje kupcev.

ni problema 1 2 3 4 5 zelo velik

problem

Drugo (navedite) ___________________________________.

ni problema 1 2 3 4 5 zelo velik problem

10. S katerimi viri financiranja tekoče poslujete? Možnih je več odgovorov. a) Lastni kapital b) Dolžniški kapital c) Kapital poslovnih angelov d) Kapital neformalnih investitorjev e) Tvegani kapital f) Državna podpora g) Drugo (navedite) ___________________

11. Ali ste napisali poslovni načrt? a) DA b) NE

12. Ali ste sami napisali poslovni načrt?

a) DA b) NE

13. S čigavo pomočjo ste napisali poslovi načrt? Možnih je več odgovorov.

a) Odvetnik b) Računovodja c) Tržni izvedenci d) Inženirji e) Drugo (navedite) ___________________________

14. Ali je smiselno narediti poslovni načrt, ocenite na lestvici od 1 (ni pomembno) do 5 (zelo

pomembno).

ni pomembno 1 2 3 4 5 zelo pomembno

15. Kakšen pomen dajete poslovnemu načrtu v Vašem podjetju, ocenite na lestvici od 1 (ni

pomemben) do 5 (zelo pomemben).

ni pomemben 1 2 3 4 5 zelo pomemben

16. Koliko časa Vam je vzela priprava in izvedba poslovnega načrta?

a) Od 1 do 15 dni b) Od 16 do 30 dni c) Od 1 do 3 mesecev d) Od 3 do 6 mesecev e) Več kot pol leta

9

17. Kdo Vse je prebral vaš poslovni načrt? Možnih je več odgovorov. a) Samo Vi b) Vlagatelji c) Poslovni angeli d) Bančniki e) Dobavitelji f) Računovodja g) Drugo (navedite) ____________________________

18. Zakaj ste Vi pripravili poslovni načrt? Možnih je več odgovorov.

a) Zaradi lažjega pričetka dejavnosti. b) Zaradi lažjega pridobivanja sredstev. c) Zaradi zaupanja dobaviteljev. d) Zaradi lažjega poslovanja. e) Drugo (navedite) ______________________________.

19. Ali redno izvajate meritve napredovanja in dopolnjujete Vaš poslovni načrt? a) DA b) NE

20. Ali sledite Vašemu poslovnemu načrtu?

a) DA b) NE

21. Kaj ste dosegli oziroma pridobili z Vašim poslovnim načrtom? Možnih je več odgovorov.

a) Zelo dobro poslovanje b) Nepovratna sredstva c) Subvencije d) Vlagatelje e) Kapital poslovnih angelov f) Kapital neformalnih investitorjev g) Bančno posojilo h) Nič i) Drugo (navedite) ______________________________

Hvala!