POROČILO O RAZVOJU 2012

ROTIJA KMET ZUPANČIČLIDI JA APOHAL VUČKOVIĆ

KATARINA IVASBOŠTJAN VASLE

L J U B L J A N A , 2 0 . A P R I L 2 0 1 2

Razvojni cilji Strategije razvoja Slovenije 2005–2013

GOSPODARSKI RAZVOJNI C IL J – DOSEČI POVPREČNO RAZVITOST EU DO 2013

DRUŽBENI RAZVOJNI C IL J– POVEČANJE KAKOVOSTI Ž IVL JENJA IN BLAGINJE PREBIVALSTVA

SONARAVNI RAZVOJNI C IL J– UVEL JAVL JANJE NAČELA TRA JNOSTI

Odmik od uresničevanja gospodarskega cilja ni bil le začasen

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010-30

-25

-20

-15

-10

-5

0

-30

-25

-20

-15

-10

-5

0

-13

-9

-15

Zaostanek za EU-27 po BDP po kupni moči na prebivalca

Zaosta

nek z

a E

U-2

7 v

BD

P p

o P

PS

, v %

Razvojno zaostajanje posledica nizke produktivnosti (dodane vrednosti na zaposlenega)

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

2005 2006 2007 2008 2009 201075

80

85

90

95

100

105

110

115

75

80

85

90

95

100

105

110

115

87 87 8891

8785

BDP po kupni moči na prebivalcaBDP po kupni moči na zaposlenega (produktivnost)Stopnja zaposlenosti

Indeks E

U-2

7=

100 STOPNJA

ZAPOSLENOSTI

PRODUKTIVNOST

Nizka zahtevnost proizvodov

Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR.

Slovenija EU-270

10

20

30

40

50

60

0

10

20

30

40

50

60

44.747.8

44.747.8

Tehnološka struktura prede-lovalnih dejavnosti

Dele

ž v 2

009,

v %

Srednje in visoko tehnološke dej.

Slovenija EU-270

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

32,744

54,074

Produktivnost predelovalnih de-javnosti

Dodana v

rednost

na z

aposle

nega,

v E

UR

Premajhna uporaba na znanju temelječih storitev za dvig produktivnosti

Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: * Slovenija leto 2007, EU leto 2005

Predelovalne dejavnosti - skupaj* Tehnološko zahtevne panoge predelovalnih dej.*

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Delež na znanju temelječih poslovnih storitev v vmesni porabi predelovalnih dejavnosti

Slovenija EU-27

Dele

ž na z

nanju

tem

elječi

h p

osl. s

tori

tev

v v

mesni pora

bi ,

v %

Ohranjanje zaostanka pri inoviranju in slabosti na področju terciarnega izobraževanja

Vir: EPO, Eurobarometer, preračuni UMAR.

2005 2006 2007 2008 2009 20100

20

40

60

80

100

120

140

Število patentnih prijav pri EPO Slovenija EU-27

Šte

vilo p

ate

ntn

ih p

rija

v p

ri E

PO

na m

io

pre

biv

alc

ev

LT SI

SK

CZ EE

BG IT

RO LV FR PL IS HU IE EL

Sku

pa

jC

R PT

TK

UK

NL

ES

BE

MT FI LU AT

NO DE

DK

CY

SE0

5

10

15

20

25

30

35

Dele

ž v 2

010,

v %

Delež delodajalcev, ki niso zadovoljni z veščinami diplomantov

Poslabšanje stroškovne konkurenčnosti

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Q1 0

7

Q2

Q3

Q4

Q1 0

8

Q2

Q3

Q4

Q1 0

9

Q2

Q3

Q4

Q1 1

0

Q2

Q3

Q4

Q1 1

1

Q2

Q3

Q4

96

98

100

102

104

106

108

110

96

98

100

102

104

106

108

110

Realni stroški dela na enoto proizvoda

Slovenija

EU-27

Indeks 2

007=

100,

4-č

etr

tletn

e d

rseče

sre

din

e

Otežen dostop do virov financiranja

• Omejen dostop do bančnih virov zaradi neustrezne

alokacije finančnih sredstev v preteklosti in visoke

zadolženosti podjetij

• Odsotnost javnofinančne konsolidacije preko vpliva na

obrestne mere zmanjšuje dostopnost do tujih virov

financiranja

• Nizko stanje neposrednih tujih investicij (nižje kot v

Sloveniji le v treh državah EU)

Zmanjšanje slovenskih tržnih deležev

Vir: UN Commodity Trade Statistics database (2011), preračuni UMAR.

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 201150

60

70

80

90

100

110

120

130

140

150

Tržni delež Slovenije na svetovnem trgu blaga

Indeks 2

000=

100

Ključni razlogi za nizko konkurenčnost in razvojno zaostajanje slovenskega gospodarstva

• Premajhna usmerjenost v tehnološko

prestrukturiranje in povečanje inovativnosti

• Premalo učinkovito vodenje podjetij kot posledica

ohranjanja velike vloge države v gospodarstvu

• Prepočasno izboljševanje poslovnega okolja

(administrativne ovire, nefleksibilnost trga dela,

visoka davčna obremenitev dela)

Ponovno zmanjšanje zaposlenosti v zasebnem sektorju, v javnem le nekoliko skromnejša rast

Vir: SURS, preračuni UMAR.

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011150

170

190

210

230

250

270

780

800

820

840

860

880

900

Pretežno javni sektor O - Q (leva os) Zasebni sektor (desna os)

Šte

vilo z

aposle

nih

, v 1

.000

Šte

vilo z

aposle

nih

, v 1

.000

V izvajanju storitev javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva še naprej nizek delež zasebnih izvajalcev

EL

CH

DE

NL

AT PL

SK

BE

PT IE ES

CZ FR IT SE

NO FI SI

HU EE

DK0

10

20

30

40

50

60

70

6057 57

51

46 45

36 36

3129

26 25

21 21

1513

118

31 1

Delež zaposlenih pri zasebnih izvajalcih dejavnosti javnih storitev (O-Q)

Dele

ž v 2

008,

v %

Povprečje evropskih držav članic OECD

Vir: Eurostat, OECD, preračuni UMAR.

Na trgu dela se oddaljujemo od strateških ciljev, strukturni problemi pa se povečujejo

• Stopnja delovne aktivnosti se znižuje že tri leta zapored –

cilj 2013: 70,0 %, 2011: 64,4 %

• V letu 2011 močno zmanjšanje stopnje delovne aktivnosti starejših –

2010: 35,2 %, 2011: 31,2 %

• V zadnjih dveh letih se je več kot podvojila stopnja dolgotrajne brezposelnosti – 2009: 1,7 %, 2011: 3,5%

• Še naprej močna segregacija trga dela – delež začasno zaposlenih mladih v 2011: 72,5 %

Na trgu dela se oddaljujemo od strateških ciljev, strukturni problemi se povečujejo

Vir: Eurostat.

MT

HU PL

BE

RO SK

BG PT

EU

-27 LT CY FI EE

DE0

10

20

30

40

50

60

70

80

Stopnja delovne aktivnosti starejših (55-64 let)

Sto

pn

ja d

elo

vn

e a

kti

vn

ost

i st

are

jših

v Q

4 2

01

1,

v %

SI

PL

ES

DE

SE

PT

FR IT NL

LUE

U-2

7 FI AT

BE IE EL

HU

DK

CZ SK

MT

UK

CY

EE

LV LT BG

RO

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Delež začasnih zaposlitev med mladimi (15-24 let)

Dele

ž za

časn

ih z

ap

osl

itev m

ed

mla

dim

i Q

4 2

01

1,

v %

Izdatki za socialno zaščito naraščajo, težave pri njihovem financiranju so vse večje

Vir: Eurostat, ESSPROS, Ministrstvo za finance.

2005 2006 2007 2008 200910

15

20

25

30

35

23 2321 21

24

27 2726

27

30

Slovenija EU-27

Izdatk

i za

soci

aln

o z

ašči

to,

v %

BD

P

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

100

120

140

160

180

200

220

240

100

120

140

160

180

200

220

240Prihodki ZPIZ

Izdatki

Proračunski trans-feri

Indeks 2

00=

100

Zaradi učinkov staranja bo glavnina izdatkov socialne zaščite naraščala tudi v prihodnje

Vir: Evropska komisija.

2010 2015 2020 2030 2040 2050 20600

5

10

15

20

25

30

35

0

5

10

15

20

25

30

35

11.2 11.8 12.213.3

15.817.9 18.3

6.1 6.3 6.4 6.8 7.0 7.2 7.2

1.4 1.6 1.7 1.9 2.4 2.8 3

18.719.7 20.3

22.0

25.2

27.9 28.5

Pokojnine Zdravstvo Dolgotrajna oskrba Skupaj

Dele

ž v B

DP

, v %

Materialni življenjski pogoji se poslabšujejo …

Vir: SURS, preračuni UMAR.

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 ocena

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

74.0 74.2 74.9 74.6 72.7 71.7 70.8 70.6

26.0 25.8 25.1 25.4 27.3 28.3 29.2 29.4

Struktura razpoložljivega dohodkaNeto dohodki Socialni prejemki, razen v naravi

Dele

ž v r

azp

olo

žljivem

dohdodku,

v %

... kazalniki kakovosti življenja pa večinoma ostajajo ugodni

• Izboljšana dostopnost javnih storitev

• Povečanje deleža prebivalstva z vsaj srednješolsko izobrazbo

• Daljše pričakovano trajanje življenja

• Nizka umrljivost dojenčkov

• Visok občutek varnosti

Slovenija sodi med evropske države z relativno visokim deležem zadovoljnih ljudi, ki pa se od začetka krize zmanjšuje

2005 2006 2007 2008 2009 2010 201170

75

80

85

90

95

88.5 88.089.0

87.086.0

85.0

83.0

80.581.5

80.0

76.577.5 78.0

79.0

Zadovoljstvo z življenjem

Slovenija EU-27

Dele

ž ze

lo z

adovoljnih

in z

adovoljnih

, v %

Vir: Eurobarometer. Opomba: *letni podatek je izračun povprečja dveh letnih meritev.

Emisije toplogrednih plinov so 2010 ostale na ravni predhodnega leta, emisijska intenzivnost gospodarstva se je malo izboljšala

Vir: ARSO, SURS, preračuni UMAR.

2000 2005 2006 2007 2008 2009 20100

5

10

15

20

25

Drugo Kmetijstvo Gospodinjstva IndustrijaEnergetika Promet

V m

io t

CO

2 e

kviv

ale

nta

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

700

750

800

850

900

950

1,000

1,050

1,100Emisijska intenzivnost

V t

/mio

EU

R,

sta

lne c

ene 2

000

Povečanje deleža obnovljivih virov energije v letih 2009 in 2010 tudi pod vplivom enkratnih dejavnikov

Vir: SURS, preračuni UMAR.

2005 2006 2007 2008 2009 20100

2

4

6

8

10

12

14

16

Drugo (geotermalna, biogoriva, itd.) Hidroenergija Les

Dele

ž v o

skrb

i z

energ

ijo,

v %

Energetska intenzivnost gospodarstva ostaja visoka, v predelovalnih dejavnostih pa se izboljšuje

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

2005 2006 2007 2008 2009 201070

75

80

85

90

95

100

70

75

80

85

90

95

100

Gospodarstvo - skupaj

Indeks 2

005=

100

Slovenija EU-270

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

Energetska intenzivnost

Ostalo Cestni promet

V t

oe/m

io P

PS

, le

to 2

010

Nadpovprečni prihodki iz okoljskih davkov posledica visoke energetske rabe

Vir: Eurostat, SURS, Oil Bulletin, preračuni UMAR. Opomba: *ocena UMAR. **Kategorija davki vsebuje tudi DDV.

EU-27 Slovenija Slovenija 2009 2010*

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

3.5

4.0

1.8

3.0 3.1

0.5

0.4 0.4

0.1

0.2 0.2

Prihodki iz okoljskih davkov

Davki na energijo

Davki na transport

V %

BD

P

SLO

EU

-27

SLO

EU

-27

SLO

EU

-27

SLO

EU

-27

Euro 95 Dizel Elektrika - gospodin-

jstva

Elektrika - industrija

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

1.2

1.4

1.6

1.8

2.0

Cena brez davkov Davki**

V E

UR

/10 k

Wh o

z. v

EU

R/lit

er

Snovna produktivnost se povečuje, vendar še zaostajamo za EU

Vir: Eurostat, SURS, Svetovna banka, preračuni UMAR.

EU Slovenija Slovenija2009 2010

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

1.2

1.4

1.6

1.8

Snovna produktivnost

Biomasa Kovine Nekovinski minerali

V E

UR

v S

KM

/kg

Jan/0

0Sep/0

0M

ay/

01

Jan/0

2Sep/0

2M

ay/

03

Jan/0

4Sep/0

4M

ay/

05

Jan/0

6Sep/0

6M

ay/

07

Jan/0

8Sep/0

8M

ay/

09

Jan/1

0Sep/1

0M

ay/

11

Jan/1

2

0

50

100

150

200

250

300Cene surovin

Energenti

Les

Kovine in min-erali

Indeks 2

005=

100