POROČILO O RAZVOJU 2014

BOŠTJAN VASLEROTI JA KMET ZUPANČIČ

LIDI JA APOHAL VUČKOVIĆ

L J U B L J A N A , 9 . M A J 2 0 1 4

Premiki na področju stroškovne konkurenčnosti

Realni stroški dela na enoto proizvoda (dodane vrednosti)

Vir: Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: * Menjalni sektor vključuje industrijo (brez gradbeništva), trgovino, transport, gostinstvo, informacijsko-komunikacijske dejavnosti in kmetijstvo.

Q1

04

Q3

04

Q1

05

Q3

05

Q1

06

Q3

06

Q1

07

Q3

07

Q1

08

Q3

08

Q1

09

Q3

09

Q1

10

Q3

10

Q1

11

Q3

11

Q1

12

Q3

12

Q1

13

Q3

13

98

100

102

104

106

108

110

112

114

98

100

102

104

106

108

110

112

114

Celotno gospodarstvo

Slovenija EU

Ind

eks

20

07

=1

00

, 4

-četr

tletn

a d

rs.

sred

ina

Q1

04

Q3

04

Q1

05

Q3

05

Q1

06

Q3

06

Q1

07

Q3

07

Q1

08

Q3

08

Q1

09

Q3

09

Q1

10

Q3

10

Q1

11

Q3

11

Q1

12

Q3

12

Q1

13

Q3

13

98

100

102

104

106

108

110

112

114

98

100

102

104

106

108

110

112

114

Menjalni sektor*SlovenijaEU

Ind

eks

20

07

=1

00

, 4

-četr

tletn

a d

rs.

sred

ina

V 2013 prvo povečanje tržnega deleža od začetka krize

Vir: United Nations, preračuni UMAR. Opomba: * Za leto 2013 ocena na osnovi podatkov WTO.

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013*

70

75

80

85

90

95

100

105

70

75

80

85

90

95

100

105

Tržni delež Slovenije na svetovnem trgu blaga

Indeks 2

007=

100

V krizi največji padec tržnega deleža proizvodov z nizko dodano vrednostjo

Vir: UNCTAD; preračuni UMAR.

-40

-30

-20

-10

0

10

-40

-30

-20

-10

0

10

Sprememba tržnega deleža posameznih skupin proizvodov na svetovnem trgu blaga v obdobju 2008-2012

Sprem

em

ba,

v %

Struktura izvoza postopno postaja bolj konkurenčna

Vir: Handbook of statistics 2007–2008 (United Nations), 2007; United Nations Commodity trade statistics database, 2013; preračuni UMAR. Opomba: Razvrščanje proizvodov v posamezne skupine temelji na metodologiji Združenih narodov (Trade and Development Report, 2002). Klasifikacija ne razvršča vseh proizvodov, zato seštevek deležev vseh skupin ni enak 100.

10

15

20

25

30

35

40

45

10

15

20

25

30

35

40

45

Deleži posameznih skupin proizvodov v blagovnem izvozuSlovenija - 2007 Slovenija - 2012 EU 2012

Dele

ž,

v %

Povečujejo se vlaganja v dejavnike inovacijske sposobnosti

Vir: SURS, Eurostat, MF. Opomba: Davčna olajšava za vlaganja v RRD je bila uvedena leta 2006 v višini 20%, leta 2010 se je zvišala na 40 % in leta 2012 na 100 %.

2008 2010 2011 20121.0

1.5

2.0

2.5

3.0

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

Izdatki za RRD

Slovenija EU-28

Dele

ž,

v %

BD

P

2008 2010 2011 201240

60

80

100

120

140

160

180

200

400

425

450

475

500

525

550

575

600

Uveljavljene davčne olajšave za vlaganja v RRDUveljavljene davčne olajšave (leva os)

Število podjetij (desna os)

V m

io E

UR

Šte

vilo p

odje

tij

Rast števila raziskovalcev in terciarno izobraženih

Vir: SURS, Eurostat. Opomba: * Število v ekvivalentu polnega delovnega časa.

2008 2010 2011 20120

2

4

6

8

10

0

2

4

6

8

10

Število raziskovalcev* na 1.000 aktivnih prebivalcev

Slovenija EU

Šte

vilo r

azis

kovalc

ev n

a 1

.000 a

kti

vn

ih

pre

biv

alc

ev

2008 2010 2011 2012 201315

20

25

30

15

20

25

30

Delež prebivalstva (25-64) s terciarno izobrazbo

Slovenija EU

Dele

ž,

v %

Inovacijska dejavnost pa še precej zaostaja za EU

Vir: Eurostat, EPO, OHIM; preračuni UMAR.

2008 2010 2013 2008 2010 2013 2008 2010 2013patentne prijave pri EPO znamke Skupnosti modeli Skupnosti

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

Patenti, znamke in modeli

Slovenija EU

Šte

vilo n

a m

ilijon p

rebiv

alc

ev

Problem ostaja tudi struktura terciarno izobraženih

Vir: ZRSZ.

Družbene, poslovne, upravne in pravne

vede

Tehnika,

proizvodne

tehnologije in

grad-beništvo

Izobraže-valne

vede in izo-

braže-vanje

učiteljev

Storitve Umetnost in

humanis-tika

Zdravstvo in sociala

Nar-avoslovje,

mat. in raču-nalništvo

Kmeti-jstvo, goz-

darstvo, ribištvo, veteri-narstvo

Neopre- deljeno

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

7,000

8,000

9,000

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

7,000

8,000

9,000

Brezposelni s terciarno izobrazbo po področjih izobraževanja

2008 2013

Šte

vilo b

rezposeln

ih k

onec leta

Gospodarska razvitost ostaja na nizki ravni

Vir: Eurostat.

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 201265

70

75

80

85

90

95

7576

7879

8180 80

8384

87 8788

89

91

86

84 84 84

BDP po kupni moči na prebivalca

Indeks E

U-2

8=

100

Razmere na trgu dela v 2013 še bolj zaostrene

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

2008 2009 2010 2011 2012 201360

70

80

90

100

110

60

70

80

90

100

110

Zaposlenost

Predelovalne dej. Gradbeništvo

Tržne storitve Sektor država

Indeks 2

008=

100

2008 2009 2010 2011 2012 20130

20

40

60

80

100

120

140

0

20

40

60

80

100

120

140

63.2

86.4

100.5

110.7 110.2

119.8

63.2

86.4

100.5

110.7 110.2

119.8

Število registrirano brezposelnih

Šte

vilo,

v 1

.000

Problem brezposelnosti mladih vse večji

Vir: ZRSZ, MIZŠ, Eurostat, preračuni UMAR.

2008 2009 2010 2011 2012 20130

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Priliv iskalcev prve zaposlitve v registrirano ...

Dele

ž g

en

era

cije,

ki je

kon

čala

šola

nje

, v %

2008 2009 2010 2011 2012 20130

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Stopnja brezposelnosti mladih

Slovenija EU-28

Sto

pn

ja b

rezp

oseln

osti

mla

dih

(25-2

9 let)

, v %

Po lanskih spremembah nekoliko večja fleksibilnost trga dela

Vir: OECD. Opomba: SI-2014 označuje vrednost indeks za Slovenijo po uveljavitvi sprememb. EPR je indeks varovanja redne zaposlitve v primeru individualne odpovedi.

UK

HU EI

EE

SK

ES

SI-

GR

BE

DK

AU PL

LU FI SI

IT

SW LV FR DE

NL

CZ PT

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

3.5Indeks varovanja redne zaposlitve

Vre

dnost

EP

R indeksa

OECD povprečje

Nove zaposlitve po tipu pogodbe

Vir: SURS.

mar.

12

apr.

12

maj 1

2

jun. 12

jul.

12

avg

. 12

sep. 12

okt

. 12

nov.

12

dec.

12

jan. 13

feb. 13

mar.

13

apr.

13

maj 1

3

jun. 13

jul.

13

avg

. 13

sep. 13

okt

. 13

nov.

13

dec.

13

-80

-60

-40

-20

0

20

40

60

80

-80

-60

-40

-20

0

20

40

60

80Skupaj Določen čas Nedoločen čas

Medle

tna r

ast,

v %

V zadnjih dveh letih občuten padec razpoložljivega dohodka gospodinjstev

Vir: SURS.

2008 2009 2010 2011 2012 201390

92

94

96

98

100

102

90

92

94

96

98

100

102

Razpoložljivi dohodek gospodinjstev

Realn

i in

deks 2

008=

100

Minimalna plača raste bistveno hitreje kot povprečna

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013100

110

120

130

140

150

160

170

180

100

110

120

130

140

150

160

170

180

Bruto plača na zaposlenega

Minimalna bruto plača

Realn

i in

deks 1

995=

100

Vir: SURS, MDDSZ, AJPES, preračuni UMAR.

Minimalna plača in socialni transferji močno vplivajo na nizko dohodkovno neenakost

Vir: Eurostat.

SI

CZ SE

SK

NL FI BE

HU

MT

AT

LU DK

DE

FR HR

EU

-28 PL

CY IT LT EE

UK

RO

BG EL

PT

ES

LV

0

5

10

15

20

25

30

35

40

0

5

10

15

20

25

30

35

40Ginijev količnik

Gin

ijev k

oličn

ik v

2012,

v %

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

14

16

18

20

22

24

26

28

30

14

16

18

20

22

24

26

28

30

Ginijev količnik - skupajGinijev količnik - plačna neenakost

V %

Kljub nizki stopnji se problem revščine povečuje

Vir: Eurostat.

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 201210

12

14

16

18

20

10

12

14

16

18

20

Stopnja tveganja revščine

Slovenija EU-27

Sto

pnja

tveganja

revšči

ne,

v %

20052006200720082009201020112012200

220

240

260

280

300

200

220

240

260

280

300

Število ljudi pod pragom tveganja revščine

V 1

.000

Stagnacija v dostopnosti javnih storitev

Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR.

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

201340

45

50

55

60

65

70

75

80

85

3.0

3.5

4.0

4.5

5.0

5.5

6.0

6.5

7.0

Vključenost otrok (1-5 let), v vrtce Vključenost mladih (15-19 let) v srednje šole, v %Vključenost mladih (20-24 let) v terciarno izobr.

Vključe

nost

mla

dih

v izo

bra

ževanje

, v %

Vključe

nost

oseb v

dom

ove z

a s

tare

jše,

v%

Zadovoljstvo z življenjem in zaupanje v institucije upadata

Vir: Eurobarometer, Politbarometer. Opomba: Pri Politbarometru so povprečja izračunana na podlagi povprečij za posamezne institucije in na podlagi povprečij za posamezna leta. * v politični sistem smo uvrstili vlado, državni zbor, predsednika vlade in politične stranke.

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 201270

75

80

85

90

95

100

70

75

80

85

90

95

100

Zadovoljstvo z življenjem

Slovenija EU-27

Dele

ž ze

lo z

adovoljnih

in z

adovoljnih

, v %

2007 2008 2009 2010 2011 2012 20131

2

3

4

5

1

2

3

4

5

Zaupanje v institucijePolitični sistem* SodiščaŠolstvo ZdravstvoDržavna uprava Predsednik republike

Zau

pan

je v

in

sti

tucije (

od

1-s

plo

h n

e z

au

pam

d

o 5

- p

op

oln

om

a z

au

pam

)

POROČILO O RAZVOJU 2014

L J U B L J A N A , 9 . M A J 2 0 1 4