POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA - Praksa homepraksa.uni-mb.si/porocila/93548282.pdf · 2.1 Opis orodij 2.1.1 SQL Server 2008 Strežnik SQL Server 2008 je kot vodilni izdelek

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ

Računalništvo in informatika - Informatika

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

v podjetju

LANCom, d.o.o., Maribor

Maribor, marec 2010

Čas opravljanja prakse:

Mentor v GD:

Študent:

Vpisna številka:

E pošta:

Telefon:

od 1.10. 2008 do 31.3.2010

Dejan Konrad

Albin Verčko

93548282

[email protected]

/

mailto:[email protected]

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŢEVANJA UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN

INFORMATIKO

2


INFORMATIKO

3

1.člen

Skladno z zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93) traja izobraţevanje po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne

izobrazbe od treh do štirih let. Poleg predavanj, seminarjev in vaj ti programi vsebujejo tudi praktično usposabljanje.

Ta pogodba ureja medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pogodbenih strank pri izvajanju praktičnega usposabljanja v okviru štiri

letnega visokošolskega strokovnega študijskega programa UNIVERZE v Mariboru na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in

informatiko, Smetanova 17, 2000 Maribor - v nadaljevanju imenovana FERI.

2.člen

Dolţnosti gospodarske druţbe so:

svetovati in izobraţevati študenta/študentko v skladu s programom izvajanja praktičnega usposabljanja, ki je dostopen na FERI,

študenta/študentko pred začetkom praktičnega usposabljanja seznaniti s predpisi o varstvu pri delu in mu zagotoviti varen potek dela,

pregledati devnik praktičnega usposabljanja in ga oceniti,

omogočiti učitelju veščin oz. koordinatorju prakse na FERI opravljanje svetovanja in nadzora nad izvajanjem praktičnega

usposabljanja.

3.člen

Dolţnosti študenta/študentke so:

da z vso resnostjo in prizadevnostjo izkoristi moţnosti praktičnega usposabljanja, ki ga nudi gospodarska druţba,

da se drţi predpisanega delovnega časa, ki je v veljavi v gospodarski druţbi,

upoštevati navodila in naloge mentorja strokovnega izobraţevanja,

izdelali poročilo o praktičnem usposabljanju po merilih in zahtevah FERI in ga predloţiti mentorju,

pravočasno javiti izostanke (bolezen, študijske obveznosti).

4.člen

Gospodarski druţbi ne pripadajo iz naslova te pogodbe nobena plačila, razen plačila, ki so posledice kazenske odgovornosti

študenta/študentke.

Študentu/študentki pripada nagrada v skladu s 55.členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti UR.l. RS št 40/97, pavšalni

prispevki za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in regres za prehrano.

5.člen

Študent/študentka med izvajanjem praktičnega izobraţevanja ohranja status študenta in je obvezno zdravstveno zavarovan.

6.člen

Pogodba se lahko prekine:

brez odpovednega roka, zaradi pomembnega vzroka,

z odpovednim rokom 4 tedne, če program izobraţevanja močno odstopa od zastavljenih ciljev opredeljenih v programih praktičnega

usposabljanja dostopnih na FERI.

7.člen

Pogodba je sklenjena v treh izvodih, od katerega prejme en izvod FERI, en izvod gospodarska druţba in en izvod študent na praktičnem

usposabljanju.


INFORMATIKO

4

Kazalo

Uvod ........................................................................................................................................... 7

1. Opis gospodarske druţbe in produktov .................................................................................. 8

1.1 Vizija druţbe LANCom ................................................................................................... 8

1.2 Strategija druţbe LANCom: ............................................................................................. 8

1.3 Politika druţbe LANCom: ............................................................................................... 9

1.4 Cilji druţbe LANCom: ..................................................................................................... 9

1.5 Ponudba : .......................................................................................................................... 9

2. Opis praktičnega izobraţevanja ter uporabljenih orodij ...................................................... 10

2.1 Opis orodij ...................................................................................................................... 10

2.1.1 SQL Server 2008 ................................................................................................................. 10

2.1.2 Visual Studio 2008 ............................................................................................................... 10

2.1.3 Crstal Reports...................................................................................................................... 11

2.1.4 Epicor iScala ....................................................................................................................... 11

2.1.5 Epicor iScala Finance ......................................................................................................... 11

2.1.6 Epicor iScala Upravljanje z dobavnimi verigami ................................................................ 12

2.1.7 Epicor iScala CRM .............................................................................................................. 12

2.2 Opis praktičnega izobraţevanja prvi del ........................................................................ 12

2.2.1 SQL...................................................................................................................................... 12

2.2.2 Crystal Reports primer ........................................................................................................ 15

2.2.3 Arhitektura projektov ........................................................................................................... 16

2.3 Opis praktičnega izobraţevanja drugi del ...................................................................... 18

2.3.1 ASP.NET spletna aplikacija (ZDM medsebojne kompenzacije) ........................................... 18

2.3.2 Samsung XML...................................................................................................................... 21

2.3.3 ASP.NET spletna aplikacija (Zdravstveni dom- potni nalogi) ............................................. 26

3. Sklep ..................................................................................................................................... 37

4.Priloge ................................................................................................................................... 38


INFORMATIKO

5

Kazalo slik

Slika 1: Osnovne informacije ..................................................................................................... 8

Slika 2: Crystal reports prikaz v designerju ............................................................................. 15

Slika 3: Crystal reports prikaz končnega poročila ................................................................... 16

Slika 4: Grafični prikaz arhitekutre .......................................................................................... 16

Slika 5: Prikaz zgradbe arhitekure v Solution Exploreju ......................................................... 17

Slika 6: Medsebojne kompenzacije- začetno okno .................................................................. 18

Slika 7: Medsebojne kompenzacije - seznam komitentov glede na iskalne parametre............ 19

Slika 8: Medsebojne kompenzacije - Pračunavanja ter generiranje poročila ........................... 20

Slika 9: Servisni proces pri Samsungu ..................................................................................... 21

Slika 10: SamsungXml - Shema ............................................................................................... 22

Slika 11: SamsungXml - vključen del sheme(include) ............................................................ 22

Slika 12:SamsungXml - putServiceRequestXmlSchema ........................................................ 22

Slika 13: SamsungXML - include Consumer_info v glavno shemo ........................................ 23

Slika 14: SamsungXML: refenca na Custname ....................................................................... 23

Slika 15: prikaz generiranja XML dokumenta ......................................................................... 24

Slika 16: Preverjanje podatkov sheme ..................................................................................... 24

Slika 17: generiran testni XML ................................................................................................ 25

Slika 18: Potni nalogi- zeleni nalog ......................................................................................... 26

Slika 19: Potni nalogi - prikaz vnešenih podatkov ................................................................... 27

Slika 20:Potni nalogi - vnosno okno za zeleni nalog(lastno vozilo) ........................................ 27

Slika 21: Potni nalogi – preveri podatke udeleţenec .............................................................. 28

Slika 22: Potni nalogi: vnos udeleţenca ................................................................................... 28

Slika 23: Potni nalogi - pridobivanje ter preverjanje podatkov zelenega naloga).................... 29

Slika 24:Insertiranje podatkov zelenega naloga(lastno vozilo) ................................................ 29

Slika 25: Potni nalogi- beli nalog ............................................................................................. 30

Slika 26: Potni nalogi - obračun ............................................................................................... 31

Slika 27: Potni nalogi - prikaz nalogov pripravljenih za obračun ........................................... 32

Slika 28: Potni nalogi - vnos stroškov ...................................................................................... 32

Slika 29: Potni nalogi - metoda za skupni izračun obračuna ................................................... 33

Slika 30: Potni nalogi - metoda za vmesni izračun dnevnic..................................................... 33

Slika 31: Potni nalogi - prenos obračunalnih podatkov ........................................................... 34

Slika 32: Potni nalogi - insert obračun dnevnice ...................................................................... 34

Slika 33: Update potni nalog glava .......................................................................................... 35

Slika 34: Select potni nalog glava ............................................................................................ 36


INFORMATIKO

6

Kazalo prilog

Priloga 1: Potni nalogi – ER- diagram ..................................................................................... 38


INFORMATIKO

7

Uvod

Poročilo bo zajemalo tri poglavitne sklope, v katerih bom predstavil svoje delo v okviru

praktičnega izobraţevanja. Začetni opis podjetja njegove funkcije na trgu, osnove s katerimi

sem se spoprijel na začetku ter opis in prikaz projektov.

V podjetju sem se pridruţil oddelku za razvoj informacijskih rešitev, kjer sem sodeloval pri

razvoju naslednjih projektov:

- Aplikacija Samsung XML

- ASP.NET spletna aplikacija (Zdravstveni dom- kompenzacije)

- ASP.NET spletna aplikacija (Zdravstveni dom- potni nalogi)

Pri implementaciji projektov sem nadgradil teoretično znanje, ki sem ga pridobil v okviru

študija s praktičnim delom, ter ga seveda učinkovito uporabil pri realnih projektih.

Izvedel sem tudi precej novosti z samim poslovanjem podjetij, komunikacijo v skupinah ter

organizacijo v samem delovnem okolju.

Ob tej priloţnosti bi se rad zahvalil mentorju Dejanu Konradu, ter kolegom iz oddelka

informatika , za pomoč ter vzpodbudo v okviru praktičnega izobraţevanja.


INFORMATIKO

8

1. Opis gospodarske družbe in produktov

Podjetje LANCom je vodilni sistemski integrator na področju severovzhodne Slovenije, ki se

ukvarja s svetovanjem, načrtovanjem, postavitvijo in vzdrţevanjem celovitih informacijskih

rešitev.

Podjetje z 20-letno tradicijo v sodelovanju z vodilnimi svetovnimi ponudniki informacijskih

tehnologij zagotavlja kakovostne rešitve in storitve ter si prizadeva za najvišje zadovoljstvo

svojih partnerjev.

Danes je v LANCom-u ţe več kot sedemdeset redno zaposlenih, med njimi je več kot 60

odstotkov vrhunskih tehničnih strokovnjakov za informacijske rešitve.

Slika 1: Osnovne informacije

1.1 Vizija družbe LANCom

V Sloveniji ţelijo biti ena vodilnih sistemskih hiš za celovite računalniške in informacijske

rešitve na ključ.

1.2 Strategija družbe LANCom:

Strategija je prenesti na uporabnike najsodobnejšo tehnologijo in rešitve v svetovni

računalniški industriji skupaj z znanjem in izkušnjami ter s tem uporabnikom pomagati pri

večji konkurenčnosti in uspešnosti na trgu. Kakovost, zanesljivost in odgovornost je obveza,

ki jo čutimo do uporabnikov.


INFORMATIKO

9

1.3 Politika družbe LANCom:

Celovito obvladovanje računalniških in informacijskih sistemov ter nenehna skrb za njihov

razvoj je temelj poslovanja. Kakovost poslovanja se dosega s stalnim nadzorom in uvajanjem

izboljšav na vseh področjih poslovanja.

Kakovost proizvodov in storitev je osnovna skrb in naloga vseh zaposlenih.

Vodstvo podjetja je odgovorno za uresničevanje politike kakovosti, vodje oddelkov za

doseganje ciljev, vsak zaposleni pa za kakovost svojega dela.

1.4 Cilji družbe LANCom:

S stalno teţnjo po kakovosti poslovanja, proizvodov in storitev je cilj doseči:

- zadovoljstvo strank v smislu dolgoročnega partnerskega odnosa,

- zadovoljstvo zaposlenih z visoko stopnjo motiviranosti in pripravljenosti za

sprejemanje novih znanj in izzivov, nenehno ekonomsko rast podjetja,

- sodelovanje z dobavitelji najvišjega svetovnega nivoja, organiziranost poslovanja, da

bodo lahko sledili nenehnim spremembam trga in tehnologij v najkrajšem moţnem

času, vsekakor pa hitreje kot konkurenca.

1.5 Ponudba :

Druţba LANCom je sestavljena iz štirih različnih področij:

- Storitve, širok nabor informacijskih in sistemskih rešitev dopolnjujejo z

obvladovanjem poslovnih procesov,vzdrţevanjem ter servisom.

- Prodaja, ponudba širokega spektra strojne in programske opreme, primerne tako za

poslovno kot domačo uporabo.

- Izobraževanje, Izobraţevalni center LANCom nudi široko paleto izobraţevanj s

področja informacijskih tehnologij in sorodnih znanj. Poleg obstoječih tehničnih

izobraţevanj izobraţevalno dejavnost širijo tudi na področje poslovne informatike.

- Rešitve, nudijo celovite rešitve za poslovanje (sistemske rešitve, streţniške

sisteme,komunikacijska omreţja, sisteme za shranjevanje podatkov, informacijske

rešitve, poslovne rešitve, rešitve za zdravstvo ter multimedijske rešitve.

http://www.lancom.si/storitve/svetovanje/page.html

http://www.lancom.si/resitve/sistemske/page.html

http://www.lancom.si/resitve/sistemske/omrezja/page.html

http://www.lancom.si/resitve/sistemske/shranjevanje-podatkov/page.html

http://www.lancom.si/resitve/informacijske/page.html

http://www.lancom.si/resitve/informacijske/page.html

http://www.lancom.si/resitve/informacijske/poslovne/page.html

http://www.lancom.si/resitve/informacijske/zdravstvo/page.html

http://www.lancom.si/resitve/informacijske/multimedija/page.html


INFORMATIKO

10

2. Opis praktičnega izobraževanja ter uporabljenih orodij

Začetek praktičnega izobraţevanja sem pričel s predstavitvijo programskih orodij, začetek pa

je prestavljal uvod v podatkovne baze (SQL), sledilo je oblikovanje poročil, XHTML, ter nato

samostojno delo v okviru projektov.

2.1 Opis orodij

2.1.1 SQL Server 2008

Strežnik SQL Server 2008 je kot vodilni izdelek na področjih razširljivosti in zanesljivosti

dosegel ţe več objavljenih rekordov pri različnih meritvah organizacije TPC in meritvah s

programsko opremo različnih ponudnikov. Streţnik SQL Server 2008 je dostopen v sedmih

različicah, ki pokrivajo različne potrebe in velikosti podjetij SQL Server 2008. prinaša

novosti, kot so podpora upravljanju na podlagi pravilnikov, podpora revizijskim pregledom,

moţnost vzpostavitve velikih podatkovnih skladišč, geoprostorski podatki in napredne

storitve za poročanje in analize podatkov. Microsoft SQL Server 2008 zagotavlja zaupanja

vredno, storilno in inteligentno platformo, potrebno za poslovno kritične aplikacije.

2.1.2 Visual Studio 2008

Microsoftov razvojni sistem Visual Studio je zbirka razvojnih orodij, ki razvijalcem

programske opreme – pa naj gre za začetnike ali izkušene strokovnjake – pomaga

premagovati kompleksne izzive in ustvarjati inovativne rešitve. Trenutno aktualna različica je

Visual Studio 2008 in .NET framework 3.5 (ogrodje). Skupaj prinašata kar nekaj novosti, ena

najbolj teţko pričakovanih je nedvomno LINQ (Language Integrated Query), ki omogoča

uporabo SQLu sorodnih stavkov neposredno v jezikih .NET frameworka. Vloga zbirke Visual

Studio je izboljšati razvojni proces ter omogočiti preprostejše uresničevanje inovacij.

Izboljšave v .NET frameworku:

• Izboljšave prevajalnika: Podpora novi različici VB.NET 9.0 in podpora spremembam v C#

3.0 kot so lambda metode, extension metode, statične reference za anonimne tipe…

• Hitrostne izboljšave: Podpora za paging v ADO.NET, offline delo (in sinhronizacija) z

bazami, boljša izkoriščenost večjedrnih procesorjev

• Mreţne spremembe: Peer-to-peer sklad, PNRP, podpora za HTTP pipelining

• Windows Presentation Foundation: novejši model za ustvarjanje vtičnikov, SilverLight CLR

je del .NET frameworka

Visual Studio 2008 pa poleg mnogih novosti vsebuje še:

• LINQ -> SQL designer

• Grafični designer za XAML/Windows Presentation Foundation

• XSLT in JavaSript razhroščevalnik

• Intellisense za JavaScript

• Izboljšano razhroščevanje večnitnih aplikacij

• Orodje Code Metrics za analizo kode in še mnogo drugih stvari.


INFORMATIKO

11

Microsoft je ţe predstavil naslednje različice razvojnih orodij in platform, ki se bodo

imenovale Visual Studio 2010, in ogrodje .NET framework 4.0. S programskim orodjem

Visual Studio 2010 je Microsoft naredil korak naprej v zagotavljanju posameznikom in

razvojnim oddelkom napredno rešitev, ki omogoča učinkovito povezovanje in gradnjo ter

dostopnost visokozmogljivih aplikacij. Programsko orodje Visual Studio Team System bo

omogočalo demokratizacijo upravljanja ţivljenjskega cikla aplikacije. Izboljšana so orodja za

modeliranje, učinkovitost v ciklu preizkušanja, razširljivost in zmoţnost sodelovanja.

Naslednja različica bo osredotočena na pet ključnih področij: izkoriščanje moţnosti naslednje

generacije platform, navduševanje razvijalcev, razvoj naprednih aplikacij za posamezne

oddelke, podpora prihajajočim trendom, kot je računalništvo v oblaku, ter razširjanje

upravljanja ţivljenjskega cikla aplikacij (Application Lifecycle Management – ALM).

2.1.3 Crstal Reports

Crystal Reports je uveljavljeni standard na področju poročanja in analize informacij.

Namenjen je tako razvijalcem programske opreme kot končnim uporabnikom, saj lahko z

njim tvorimo samostojna poročila ali pa ga poveţemo z lastnimi aplikacijami. Najnovejša

različica prinaša podporo večjemu številu formatov (prek 100) in podpira standarde .NET,

Java in COM, kar omogoča preprosto povezovanje z obstoječimi programskimi rešitvami in

poročanje na mobilnih napravah in spletu. Informacije, ki so na voljo, je moč preprosto

prilagajati različnim tipom uporabnikov.

Crystal Reports je sestavni del programskega paketa Microsoft Visual Studio.NET,

uporabljajo pa ga vodilna podjetja, kot so Microsoft, SAP in Boeing. Med vaţnejšimi

novostmi, ki jih prinaša različica 10, so tesnejša integracija s paketom Microsoft Office,

napredne kontrole za razvijalce Visual Studio.NET, izboljšano delovanje in povečljivost tako

na platformah Windows kot UNIX in nova arhitektura za dostop do podatkov. Orodje je zelo

uporabno, saj z njim v relativno hitrem času oblikujemo in predstavimo podatke v povezavi

aplikacija-podatkovna baza.

2.1.4 Epicor iScala

Epicor iScala je vsestransko uporabna programska rešitev, prilagojena industrijskim

posebnostim in namenjena globalnim, srednje velikim podjetjem. Na osnovi finančnega

okolja, upravljanja z dobavnimi verigami, upravljanja odnosov s strankami ter storitvenega

in projektnega okolja je prilagodljiva rešitev za poslovanje v realnem času.

2.1.5 Epicor iScala Finance

Epicor iScala Finance- temeljni moduli so: glavna knjiga, saldakonti kupcev, saldakonti

dobaviteljev, blagajna in osnovna sredstva. Na osnovi nadzora stroškov vam pomaga

nadzorovati dobiček ob večdimenzionalni in več valutni računovodski podpori. Dodatni

moduli omogočajo finančno spremljanje projektov, nadzor plačilne sposobnosti kupcev,

prednostno razporejanje virov ter proračun in napovedovanje. Z natančnimi in sprotnimi

podatki o celotnem poslovanju nudi učinkovito podporo vodstvu.


INFORMATIKO

12

2.1.6 Epicor iScala Upravljanje z dobavnimi verigami

Epicor iScala Upravljanje z dobavnimi verigami (SCM – Supply Chain Management)

omogoča upravljanje procesov: od izpolnitve naročila do upravljanja skladišč in upravljanja

odnosov z dobavitelji. Zanesljiv program vam omogoča usmerjanje poslovnih procesov, dvig

opravljanja storitev na višjo raven, izboljšanje natančnosti prodajnih napovedi in dvig dobička

skozi vaše ključne sposobnosti. Zaradi enostavnega izpolnjevanja naročil lahko učinkovito in

uspešno upravljate več kot 1.000 naročil dnevno.

2.1.7 Epicor iScala CRM

Epicor iScala CRM (CRM – Customer Relationship Management) omogoča podporo

učinkovitemu upravljanju odnosov s strankami skozi celoten prodajni proces, od priloţnosti

do zaključenega posla, kar se skozi popolno storitev in podporo odraţa v boljših poslovnih

rezultatih. Omogoča medsebojno tesno povezanost prodaje, trţenja, podpore in vseh

funkcionalnosti, ki vam omogočajo pridobiti, obdrţati in/ali izboljšati dobičkonosne ter

dolgoročne odnose s strankami.

Epicor iScala CRM poleg upravljanja odnosov s strankami omogoča tudi avtomatiziranje

številnih administrativnih nalog, kar zaposlenim v prodaji, trţenju in podpori omogoča

preţiveti več časa v stiku s strankami. Tako lahko bolj natančno določite svoje cilje,

izkoristite priloţnosti in izmerite učinkovitost svojih prodajanih akcij. Poleg tega lahko

strankam ponudimo kakovostno podporo, katere posledice so ponavljajoči posli in boljše

reference.

2.2 Opis praktičnega izobraževanja prvi del

Prva dva tedna praktičnega izobraţevanja sem pričel s samim uvodom v podatkovne baze

(SQL), brez katerih si praktično ni mogoče predstavljati informacijskih sistemov ali aplikacij

povezanih z podatki.

2.2.1 SQL

SELECT * FROM OR010100 (OR01naslov tabele 01 podjetje 00) -izbor celotne tabele

SELECT OR01001,OR01003 FROM OR010100 - izbor polja v tabeli

SELECT OR01001 FROM OR010100 WHERE OR01001>'32'- izbor polja v tabeli, ki ima

vrednost večjo od 32

SELECT OR01001,OR01003 FROM OR010100 WHERE OR01001>'32' ORDER BY

OR01003 - razvrstitev po OR01003 (od najmanjšega do največ.)

SELECT OR01001,OR01003 FROM OR010100 WHERE OR01001>'32' ORDER BY

OR01003 DESC - razvrstitev po OR01003 (od največ do najmanjšega.)


INFORMATIKO

13

SELECT OR03001,SUM(OR03008) FROM OR030100 GROUP BY OR03001 - združi vsa

enaka polja OR03001 in sešteje polja OR03008 (npr. združi iste kupce in sešteje njegova

naročila).

SELECT OR01001 AS ŠIFRA,OR01003 AS IME FROM OR010100 - poimenujemo polja

SELECT TOP 10* FROM OR030100

LEFT JOIN OR01001 ON OR03001=OR01001 - izbereš najvišjih 10 iz OR03001 in

združiš tabele OR03 in OR01 po ključu OR03001=OR010001, kar pomeni da morata biti ti

dve polji enaki (npr.šf.kupca).

SELECT SL01001,SL01002,SL03013 FROM SL010100

RIGHT JOIN SL030100 ON SL01001=SL03001

INNER JOIN - prikaže tiste ki so na obeh straneh enaki

LEFT JOIN - prikaže vse iz leve tabele tudi če se ne ujemajo z drugo

RIGHT JOIN - prikaže vse iz desne tabele tudi če se ne ujemajo z drugo

UPDATE 0R010100 SET OR01004='7090' WHERE OR01001='0000000002'

LIKE'%MAR%'

BETWEEN '1' AND '5'

LIKE'%MAR%' - poišče vse besede ki vsebujejo mar nekje v besedi .% pomeni da lahko

doda spredaj nekaj in zadaj nekaj.

LIKE'mar'- samo besedo mar.

'%mar' - konča na mar.

BETWEEN '1' AND'5' - zajame interval med 1 in 5

INSERT INTO OR010100(OR01001,OR01002) VALUES ('ALBIN')- vnos vrednosti

INSERT INTO OR010100 SELECT * FROM KOPIJATABELE WHERE - vnos

obstoječih vrednosti iz KOPIJATABELE v OR010100.

CREATE VIEW dbo.Primer AS - ustvarimo view

SELECT

A.Username AS UporabniskoIme,

LastName + ' ' + [Name] AS ImePrimek FROM dbo.DI_Audit AS A

inner join dbo.DI_DelovniKoledarVrstice AS B ON ID=PKValue

inner join dbo.DI_Uporabnik AS C ON EmployeeID = ZaposleniID

Zgoraj je prikazan preprost VIEW, ki služi kot združitev podatkov iz več tabel, VIEW-i se

pokažejo kot dobra rešitev, ko potrebujemo maso podatkov, na katere se potem sklicujemo z

SELECT stavkom(prikazanim spodaj) in zajamemo želene podatke.

SELECT * FROM dbo.Primer – zajeti bodo vsi podatki, ki so v VIEW-u Primer.


INFORMATIKO

14

CREATE procedure dbo.testProcedura – ustvarimo proceduro

(

@Zaposleni as varchar(60)

)

as

select PA04001 from PA040100

where PA04003 like '%' + LTRIM(RTRIM( UPPER(@Zaposleni))) + '%'

S proceduro mi je bilo prikazano iskanje nekega zaposlenega z uvedbo spremenljivke.

CREATE FUNCTION dbo.testFunkcija – ustvarimo funkcijo

(

@Zaposleni as varchar(60)

)

returns varchar(6)

as

begin

declare @Maticna as varchar(6) – deklariramo spremenljivko

select @Maticna = (select top 1 PA04001 from PA040100 where PA04003 like '%' +

LTRIM(RTRIM( UPPER(@Zaposleni))) + '%' )

end

return @Maticna

end

Funkcije pridejo v poštev takrat, kadar potrebujemo vrnjeno neko vrednost, ki nam npr. služi

kot vhod v eno drugo proceduro.

Kot sem ţe dejal SQL je temelj vsake aplikacije povezane z podatki, V drugem delu, kjer bom

bolj konkretno govoril o samih projektih na katerih sem delal bom predstavit kompleksnejše

stvari povezane z SQL poizvedbami.


INFORMATIKO

15

2.2.2 Crystal Reports primer

Naslednja stvar s katero sem se srečal je bilo oblikovanje ter povezovanje poročil z aplikacijo

ter podatkovno bazo.

Slika 2: Crystal reports - prikaz v designerju

Polja iz podatkovne baze

Tukaj so funkcije, ki so

napisane v Crystal Reports

programskem jeziku.

Rezervirana polja npr:

Datum, avtor…

Na list so dodana polja iz podatkovne baze, ter

dokument je ţe ustrezno oblikovan.


INFORMATIKO

16

Slika 3: Crystal reports - prikaz končnega poročila

2.2.3 Arhitektura projektov

Na LANCom-u aplikacije implementiramo po postopku, ki ga

prikazuje slika levo, za komunikacijo z bazo skrbi Data Acess

Layer, Bussiness Logic Layer skrbi kot vmesnik med

kontrolami ter bazo(preko Data Acess Layer-ja). Kontrole pa

vključimo na samo .aspx stran ( Presentation Layer).

Prikaz izpisanega poročila

narejenega s Crystal reports.

Slika 4: Grafični prikaz arhitekutre


INFORMATIKO

17

Prikaz strukture iz solution explorerja(Visual studio 2008), iz slike

je razvidna struktura glede na diagram zgoraj. Masterpage.master

definira splošni izgled. Kontrole so uporabljene za porazdelitev

gradnikov na manjše dele, ki se nato vključijo v glavno .aspx stran.

V web.config-u se nastavijo povezave z bazo, sitemap-i, pravice

dostopov itd… BLL predstavlja vmesnik med DAL ter kontrolami.

DAL skrbi za povezavo z bazo, je povezana preko baza_connectio-

na(različni adapterji).

Pri spoznavanju arhitekture, sem nadgradil tudi poznavanje CSS-a, XHTML-ja, ter XML-a, ki

sta prav tako temelj vsake spletne aplikacije.

- CSS(Cascading Style Sheets) so predloge, ki določajo izgled spletnih strani. Z njimi

določamo pisavo, velikosti črk ter vizualno predstavitev spletne strani. HTML naj bi

predstavljal semantično strukturo in smiselno hierarhijo dokumenta, CSS pa

predstavitveno vlogo.

Z uporabo stilov CSS lahko elementom določimo celo vrsto oblikovnih lastnosti, med

katere spadajo ozadje, robovi, razmiki, odmiki, pisava, poravnava, barva ... CSS nam

omogoča, da oblikovne lastnosti določimo ločeno od vsebine, kar poveča preglednost

napisane kode.

- XHTML(Extensible HyperText Markup Language), je označevalni jezik, ki ima

enake lastnosti kot HTML, vendar stroţjo sintakso.

- XML(Extensible Markup Language), razširljiv označevalni jezik, in je jezik, ki ga

uvrščamo v tri skupine - podatkovni, deklarativni in predstavitveni . XML razdeli

podatke za lokalno obdelavo. Podatki so lahko brani v XML obliki, potem pa

prenešeni v lokalno aplikacijo, kot je na primer brskalnik za nadaljnje gledanje ali

procesiranje. Podatki so lahko preneseni tudi skozi skripto ali druge programske jezike

s pomočjo XML objektnega modela. Uporabnikom da XML moţnost primernega

vpogleda v strukturirane podatke. Podatki prenešeni na namizje so lahko predstavljeni

v več moţnih variantah. Lokalni podatki so lahko predstavljeni na takšen način kot to

najbolj ustreza uporabniku. Omogoča integracijo strukturiranih podatkov iz več virov

v logične in preproste poglede v podatke. Običajno so bili uporabniki navajeni

integrirati podatke, iz streţniških baz in ostalih aplikacij na medmreţnih streţnikih,

tako, da so bili podatki uporabni za pošiljanje na ostale streţnike za nadaljnjo

procesiranje, obdelavo in distribucijo.

Ker je XML obseţen jezik se lahko uporablja za opisovanje podatkov v široki variaciji

aplikacij, od opisovanja kolekcij spletnih strani do podatkovnih zapisov. Ker so

Slika 5: Prikaz zgradbe arhitekure v Solution Exploreju

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga&action=edit&redlink=1


INFORMATIKO

18

podatki samo opisni (self-describing), so lahko sprejeti in procesirani brez potrebe, da

so še dodatno opisani.

Omogoča tudi boljši pretok skozi parcialno granularno popravljanje (granular

updates). Izvajalcem ni potrebno poslati celotnih strukturiranih podatkov vsakokrat,

ko v njih pride do spremembe. Z granularnimi popravki, se morajo distribuirati samo

spremenjeni elementi poslani od streţnika do klienta. Spremenjeni podatki so tako

lahko predstavljeni brez ponovnega osveţevanja celotne strani ali namizja.

2.3 Opis praktičnega izobraževanja drugi del

Po uvodnem delu, sem pričel z svojim prvim projektom, ki je predstavljal del obseţnega

sistema za zdravstvene domove Maribor.

2.3.1 ASP.NET spletna aplikacija (ZDM medsebojne kompenzacije)

Ta del aplikacije sluţi v namen pobota – kompenzacije (obračunavanje zunanje trgovinskih

terjatev in obveznosti med dvema akterjema).

Slika 6: Medsebojne kompenzacije - začetno okno

Imamo moţnost izbire datuma, ter vpis komitenta.

Klik na gumb osveţi nam vrne ţeljene podatke

glede na vnešena parametra .


INFORMATIKO

19

Slika 7: Medsebojne kompenzacije - seznam komitentov glede na iskalne parametre

ŠifraSD, Naziv, NaslovSD ter Mesto predstavljajo podatke o komitentih, ki so zaradi

varovanja podatkov zakriti.

Od spodaj je prikazano delovanje programa:

- ko izberemo komitenta se nam odprejo saldakonti kupcev ter saldakonti dobaviteljev

iz katerih so razvidne obveznosti ter terjatve. Potem se vnesejo vrednosti (ki jih ţelimo

kompenzirat) v vnosno polje Znesek kompenzacije, z klikom na gumb preračunaj se

preverijo vnesene vrednosti in če je saldo skupaj 0 , lahko izvedemo kompenzacijo, v

nasprotnem primeru – napačnega zneska se izračun obarva rdeče in kompenzacija ni

mogoča(kot je prikazano spodaj).

Ob kliku na gumbek v seznamu komitentov, se

odpreta dve dodatni prikazni okni, kjer je

razvidno, koliko odprtih kompenzacij obstaja.


INFORMATIKO

20

Slika 8: Medsebojne kompenzacije - Preračunavanja ter generiranje poročila

V nadaljevanju ustvarim podoben foreach stavek tudi za SK-saldakonti dobaviteljev,

ter izračunane vrednosti prikaţem v tabeli Preračunavanja.

Vnos vrednosti/zneskov za

kompenziranje - gumb Preračunaj

zajame samo vrednosti katere so

označene.


INFORMATIKO

21

2.3.2 Samsung XML

Na kratko povzete zahteve… LANCom kot servisni partner Samsunga, ima vsak mesec

določeno število servisnih popravil. Z strani Samsunga je prišla zahteva, ki bi realizirala

avtomatiko pošiljanja servisnih poročil Samsungu. Vse obvezno zahtevane podatke, za

vključitev v XML dokument so mi posredovali v specifikacijah s strani Samsunga.

Na sliki spodaj je prikazan celoten proces obravnavanja servisnih popravil s strani Samsunga.

Slika 9: Servisni proces pri Samsungu

Aplikacija je zahtevala realizacijo dveh XML dokumentov, glede na shemo:

- putServiceRequest vmesnik omogoči servisnemu partnerju, da vzpostavi povezavo z

Samsungom, ter pošlje podatke o napaki produkta. Podatki vsebujejo številko modela,

serijsko številko, datum nakupa, podrobnosti napake.

- putRepairStatus - omogoči servisnemu partnerju, da prikaţe Samsung-u podatke o

popravilih.

Na spodnjih slikah sta prikazani strukturi shem(.xsd) putServiceRequest.xsd ter

putRepairStatus.xsd . Za vsako shemo sem podal del kode iz katere je razvidna struktura, nad

katero sem programsko generiral XML dokumenta, ki preko podatkovne baze črpata podatke,

ki se nato pošiljajo Samsungu.

Slike prikazujejo, kateri dokumenti so vključeni(<xsd:inlcude) ter reference(ref='' '') nanje.

Prikazano je gnezdenje ter omejitve, iz katerih je razvidno v kakšni obliko morajo biti

podatki, kakšna je njihova dolţina, kateri elementi predstavljajo obvezna in kateri neobvezna

polja.


INFORMATIKO

22

Slika 10: SamsungXml - Shema

Slika zgoraj prikazuje kateri dokumenti so vključeni(<xsd:inlcude), ter reference(ref='' '')

nanje.

Slika 11: SamsungXml - vključen del sheme(include)

Slika zgoraj prikazuje vključene elemente z omejitvami (tipa ter dolţine)

Slika 12:SamsungXml - putServiceRequestXmlSchema

Slika zgoraj prikazuje strukturo putServiceRequest sheme.


INFORMATIKO

23

Slika 13: SamsungXML - include Consumer_info v glavno shemo

Slika 14: SamsungXML - refenca na Custname

Koda v nadaljevanju predstavlja generiranje XML dokumenta putServiceRequest, v začetku

ustvarim povezavo s podatkovno bazo, nato generiram vozlišča ter jih glede na definicije

sheme pripenjam ter ustvarjam dokument.


INFORMATIKO

24

Slika 15: prikaz generiranja XML dokumenta

Ko sem zgeneriral XML dokument je bilo potrebno preverit pravilnost same strukture ter

podatkov glede na shemo.

To sem izvedel z naslednjo metodo, ki je vsebovala pot do XML dokumenta, pravila(settings)

razreda XmlReaderSettings, določil sem tip validacije, ki je v tem primeru shema. Nato sem

ustvaril validator ki je prebral celoten dokument in v primeru neskladij glede na shemo vrnil

ustrezno napako.

Slika 16: Preverjanje podatkov sheme


INFORMATIKO

25

Slika 17: generiran testni XML

Koraki po katerih sem izvajal implementacijo aplikacije:

1. Kreiranje XML dokumenta(servisnih podatkov) iz podatkov podatkovne baze, glede

na shemo,

2. preverjanje ustvarjenih podatkov glede na XML shemo,

3. pošiljanje podatkov Samsungu,

4. sprejem podatkov od Samsunga ter

5. pošiljanje posodobljenih servisnih podatkov nazaj Samsungu.


INFORMATIKO

26

2.3.3 ASP.NET spletna aplikacija (Zdravstveni dom- potni nalogi)

Potni nalogi so predstavljali obširen modul v okviru projekta Zdravstvenih domov, na katerem

sem delal preostanek svojega praktičnega izobraţevanja.

Zahteve:

Zdravstveni dom predstavlja 8 različnih organizacijskih enot(OE), vsaka enota je

predstavljala svoje specifike (različni šifranti, različni dostopi, kombinacije) realizirat je bilo

potrebno:

- Vnos zelenih potnih nalogov,

- vnos belih potnih nalogov,

- poročila (različne statistike),

- obračun (lastnih vozil, belih potnih nalogov),

- prenosi (v plače, knjiţenje) ter

- administracija (vseh šifrantov, vseh dostopov).

Pri sami realizacije je včasih prišlo tudi do sprememb pri samih zahtevah, v obliki razširitev

ali bodisi se je kakšna stvar spremenila oz. na novo dodala.

Sedaj bom na kratko prikazal implementirane potne naloge, prijavnega okna nisem prikazal,

ker je standarden in je praktično vključen v vsako resnejšo aplikacijo.

Slika 18: Potni nalogi - zeleni nalog

Kot sem na začetku navedel, ima vsaka organizacijska enota specifike, ki

v okviru naloga za prevoz ljudi in materiala (zeleni nalog) predstavljajo

različne tipe potnega naloga glede na prijavljeno osebo. Na prikazani sliki

vidimo moţnost izbire lastnega vozila, ampak če bi bili prijavljeni v

okviru druge organizacijske enote bi v moţnost izbire dobili tudi opcijo

patronaţa, nmp ali uprava. Različni izbor tipa potnega naloga bi tudi pri

vnosu predstavljal drugačne vnosne maske.


INFORMATIKO

27

Slika 19: Potni nalogi - prikaz vnešenih podatkov

S klikom na gum Dodaj PN se nam prikaţe okno za vnos lastnega vozila. Lastno vozilo

predstavlja enega od zelenih potni nalogov, ter pomeni da je šel zaposleni na pot z svojim

osebnim avtomobilom.

Slika 20:Potni nalogi - vnosno okno za zeleni nalog(lastno vozilo)

V vnosno masko vnesemo podatke, kdaj je bil nalog izstavljen, kdaj je šla oseba na pot -

potem osebi določimo ali je voznik ali sopotnik (pri lastnem vozilu je mogoča samo opcija

voznik). Udeleţenca vnesemo z klikom na gumb Dodaj Udeleţenca, pri tem se izvede

metoda

Prikaz vnesenih podatkov

glede na posamezni OE.

Imena so zakrita zaradi

varovanja podatkov.

Iskanje je omogočeno z

izborom statusa(shranjen,

zaključen, storniran) , ter

preko vnosnega polja, ki

išče po številki potnega

naloga.

Opcije nad shranjenimi

podatki - s klikom na

gumbe,lahko izvedemo

urejanje, storniranje,

tiskanje ter predogled.


INFORMATIKO

28

private void DodajUdelezenci(), ki v prvem delu preveri, vnesene podatke, nato pa se

podatki shranijo v podatkovno bazo.

Slika 21: Potni nalogi – preveri podatke udeleženec

Ko se podatki preverijo se izvede insert v podatkovno bazo(tabelo Udelezenci), nato pa z

selectom udeleţenca podatke preberem nazaj, ter jih prikaţem v vnosi maski.

Slika 22: Potni nalogi - vnos udeleženca

Z klikom na gumb Shrani, se v prvi fazi preverijo podatki za zeleni potni nalog (lastno

vozilo), ter vsi vneseni podatki. Nastavijo se privzete vrednosti podatkov, ki niso bili vneseni,

ter na koncu shranijo v podatkovno bazo.


INFORMATIKO

29

Slika 23: Potni nalogi - pridobivanje ter preverjanje podatkov zelenega naloga

Slika 24: Insertiranje podatkov zelenega naloga(lastno vozilo)


INFORMATIKO

30

Naslednji zavihek, prestavlja beli potni nalog, na začetku vnesemo potujočo osebo

(zaposlenega) princip vnosa je enak kot pri udeleţencu na zelenem potnem nalogu.

Slika 25: Potni nalogi - beli nalog

Ker je princip shranjevanje podoben, kot pri ţe prikazanem zelenem nalogu bom v okviru

tega sklopa prikazal metodo, ki izračuna čas potovanja v okviru belega potnega naloga.


INFORMATIKO

31

Metodi najprej določim spremenljivke v katere prepišem vrednosti iz vnosnih polj, datumska

polja nato pretvorim v pravi format/obliko ter z metodo Subtract dobim koliko dni je

potovanje trajalo. Na koncu seveda preverim podatke in vrnem ustrezen status - če so podatki

pravilni oz. napačni.

Zavihek obračun prestavlja funkcionalnost obračunavanja potnih nalogov. V tem zavihku,

obračunavamo samo bele potne naloge ter lastna vozila, kajti ostale zelene (patronaţa, nmp,

ter uprava) zaključijo odgovorne osebe pripadajoče organizacijske enote v zavihkih nalog za

prevoz ljudi in materiala(zeleni potni nalog), ter potni nalog za sluţbena potovanja(beli potni

nalog), to naredijo da izberejo status zaključen in v okviru te funkcionalnosti se prikaţe ikona

za obračun.

Slika 26: Potni nalogi - obračun

Izberemo

organizacijsko

enoto

Izberemo zeleni ali

beli potni nalog.

Izberemo status, ki prestavlja

kakšno vrsto potnega naloga

ţelimo videt(shranjen, zaključen,

ali storniran)


INFORMATIKO

32

Slika 27: Potni nalogi - prikaz nalogov pripravljenih za obračun

V tem primeru je prikazan grid z imeni zaposlenih, z klikom na gumb Obračun odpremo novo

okno v katerem se vnesejo obračunski podatki.

Slika 28: Potni nalogi - vnos stroškov

Na sliki zgoraj je prikazan obračun belih potnih nalogov. Preko vnosnih polj vnesemo

dnevnice, prevozne stroške ter druge stroške. Vrednosti se sproti preračunavajo za posamezne

stroške, ter skupaj za obračun.


INFORMATIKO

33

Slika 29: Potni nalogi - metoda za skupni izračun obračuna

Metoda zgoraj prikazuje skupni izračun obračuna - na kakšen način sem seštel vrednosti za

beli nalog. Na začetku dobim podatke iz tabel, nato te podatke izračunam za vsak

strošek(dnevnic, prevoznih stroškov ter drugih stroškov) posebej in vmesne podatke (metoda

prikazana spodaj)zdruţim v končno celoto.

Slika 30: Potni nalogi - metoda za vmesni izračun dnevnic


INFORMATIKO

34

Slika 31: Potni nalogi - prenos obračunalnih podatkov

Zavihek Prenos izvozi podatke iz potnih nalogov v delovne izkaze. Vnesemo začetni datum

ter končni datum, kar pomeni, da bodo zajeti podatki, ki imajo status zaključen, ter se bodo

grupirali glede na določene vrednosti ter vrstica za vrstico prenesli v delovne izkaze. Zavihek

administracija v okviru mojega praktičnega izobraţevanje še ni bil dokončan zato ga v okviru

predstavitve tudi ne bom prikazal.

Za konec bom predstavil še nekaj uporabljenih sql stavkov.

Slika 32: Potni nalogi - insert obračun dnevnice


INFORMATIKO

35

Slika 33: Update potni nalog glava


INFORMATIKO

36

Slika 34: Select potni nalog glava

Slike 32, 33 ter 34 predstavljajo insert, update in select proceduro. V vsaki proceduri na

začetku definiram podatke, ki so vhod v proceduro. Vhodne podatke pridobim iz aplikacije in

na podlagi vnesenih podatkov dobim končni rezultat inserta, updajta ali selecta. Updajte ter

select sta v bistu trivialna, glede na vhodne parametre insertamo oz updajtamo izbrane

vrednosti. Zanimivejši je select, kjer je dejansko prikazana kompleksnejša poizvedba z

vgnezdenimi selecti ter kombiniranimi pogoji.


INFORMATIKO

37

3. Sklep

Delo, ki sem ga izvajal v času praktičnega izobraţevanja v podjetju LANCom, je bilo

zanimivo, ter polno izzivov, za rešitev problemov sta bili včasih potrebni zbranost in

iznajdljivost ne samo mene, ampak tudi celotne ekipe.

Pri implementaciji vsake izmed rešitev sem skušal čim bolj s pridom izkoristiti pridobljeno

teoretično in tehnično znanje s fakultete ter ga, kar se da učinkovito, uporabiti pri delu na

realnih projektih.

Z opravljanjem strokovne prakse sem poglobil in razširil svoje znanje programiranja v .NET

okolju in načrtovanja informacijskih sistemov, hkrati pa sem izvedel precej novosti v

povezavi s poslovanjem podjetij in komunikacijo v skupinah. Veliko novega sem se naučil

tudi o organizaciji v samem delovnem okolju.

Na projektih predvsem govorim za aplikaciji potni nalogi ter kompenzacije, kjer sem dobil

tudi sliko iz ekonomskega vidika. Videl sem kako dejansko poteka obračunavanje ter vnos

podatkov ter kako se v bistvu izvede realizacija v pogledu informatike(načrtovanje) ter

realizacija(programiranje).


INFORMATIKO

38

4.Priloge

Priloga 1: Potni nalogi – ER- diagram

Documents

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA - Praksa homepraksa.uni-mb.si/porocila/93548282.pdf · 2.1 Opis orodij 2.1.1 SQL Server 2008 Strežnik SQL Server 2008 je kot vodilni izdelek