Embed Size (px)
Citation preview
A g e n c i j a z a e n e r g i j o R Se
PORO^ILO O DELUAGENCIJE ZA ENERGIJO RS
IN STANJU NA PODRO^JU ENERGETIKE V LETU 2001
Maribor, avgust 2002
Proces liberalizacije in deregulacije energetskega po-dro~ja je postavil temelje novi podobi slovenskega ener-getskega trga.
Pri~ujo~e poro~ilo zajema prvo, lahko re~emo zgodo-vinsko leto, ko se je v Sloveniji za~elo odpiranje trga zelektri~no energijo. S tem so se v elektroenergetskemsektorju v letu 2001 zgodile najve~je spremembe, saj seje v prvi tretjini leta izteklo prehodno obdobje Energetske-ga zakona, ki je bilo namenjeno procesu uvajanja trga z
elektri~no energijo. To leto so za~ele delovati tudi na novo ustanovljene institu-cije, kot sta organizator trga z elektri~no energijo Borzen in Agencija za energijo.
Poro~ilo zajema tematsko tista poglavja energetike, ki so najbolj povezana sprocesi liberalizacije in deregulacije. Namen poro~ila je prikazati strokovni jav-nosti potek sprememb, stanje procesov uvajanja trga, opravljene dejavnosti inprojekcije njihovega nadaljnjega poteka, po tem ko je bilo sprejeto na~elo, da jeenergija blago.
Za nadzor nad delovanjem trga z elektri~no energijo in zemeljskim plinom jebila z Energetskim zakonom ustanovljena Agencija za energijo RS, ki je januar-ja 2001 za~ela redno delovati. Agencija je v letu 2001 aktivno sodelovala v pro-cesu odpiranja trga z elektri~no energijo na vseh ravneh in je zagotovila neka-tere klju~ne pogoje, da je ta proces lahko nemoteno stekel.
Temeljni podzakonski akti za delovanje trga z elektri~no energijo so bili spre-jeti `e v letu 2000, nekateri klju~ni akti pa v letu 2001, ko je bil proces imple-mentacije zakona najintenzivnej{i. Notranji trg z elektri~no energijo v Sloveniji seje formalno odprl 15. aprila 2001, saj se je takrat izteklo prehodno obdobjeEnergetskega zakona. Agencija za energijo je morala aktivno sodelovati pri pri-pravi mnogih pravnih aktov oziroma pogojev, ki dolo~ajo delovanje trga.
Glede na to, da je Agencija za~ela redno delati januarja 2001, je bilo trebauresni~iti tudi organizacijsko podlago za delovanje Agencije, ki je bila zasnovanav sklopu priprav leta 2000. Uspe{no so bile kon~ane vse dejavnosti za podporou~inkovitega izpolnjevanja nalog, zaradi katerih je bila Agencija ustanovljena.
Prepri~an sem, da bo poro~ilo izpolnilo svoje poslanstvo in bo dobil bralec vnjem najpomembnej{e informacije, povezane z energetskim podro~jem in sta-njem trgovanja z energijo v Sloveniji.
prof. dr. Jo`e Koprivnikar,direktor Agencije za energijo RS
V S E B I N A
1 LIBERALIZACIJA ENERGETSKEGA TRGA 11.1 Proces odpiranja energetskega trga v Sloveniji 11.2 Liberalizacija trga z elektri~no energijo 11.3 Liberalizacija trga z zemeljskim plinom 21.4 Stanje slovenskega trga 3
z elektri~no energijo v primerjavi z dr`avami EU v letu 2001
2 SLOVENSKI ELEKTROENERGETSKI SISTEM 3- PREOBLIKOVANJE, STANJE IN TRENDI
2.1 Pregled poteka preoblikovanja elektroenergetskega sektorja 32.1.1 Od reorganizacije do sprejema novega Energetskega zakona 32.1.2 Pravna podlaga preoblikovanja elektroenergetskega sektorja 42.1.2.1 Energetski zakon 42.1.2.2 Uredba o na~inu izvajanja gospodarskih javnih slu`b 5
s podro~ja distribucije elektri~ne energije2.1.2.3 Uredba o na~inu izvajanja gospodarske javne slu`be prenosa 5
elektri~ne energije in gospodarske javne slu`be upravljanja prenosnega omre`ja2.1.2.4 Pravilnik o dolo~itvi cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij 6
in kriterijih za upravi~enost stro{kov2.1.2.5 Pregled nekaterih najpomembnej{ih splo{nih in posami~nih aktov 102.2 Sedanje stanje lo~itve dejavnosti v Sloveniji 112.2.1 Preoblikovanje prenosnega podjetja 112.2.2 Preoblikovanje distribucijskih podjetij 122.2.3 Storitve, ki jih izvajajo distribucijska in prenosna podjetja 122.2.3.1 Prenosno podjetje 122.2.3.2 Distribucijska podjetja 132.3 Tr`ne (neregulirane) dejavnosti 142.3.1 Podjetja za proizvodnjo elektri~ne energije 142.3.2 Vpetost slovenskega elektroenergetskega sistema v prenosno omre`je EU 142.4 Organizator trga in njegova vloga 152.4.1 Organizator trga z elektri~no energijo 152.4.1.1 Vloga in naloge organizatorja trga z elektri~no energijo 152.4.1.2 Trgovanje na organiziranem trgu 162.4.1.3 Obra~un in poravnava 162.4.1.4 ^lanstvo na organiziranem trgu 162.5 Energetski trg in vloga regulatorja 172.5.1 Naloge in pristojnosti Agencije za energijo 172.5.2 Namen ekonomskega nadzora in vloga Agencije za energijo 172.5.2.1 Ekonomski nadzor 172.5.2.2 Stabilen in predvidljiv regulativni okvir 182.5.2.3 Zamejena cena 182.6 Poslovanje podjetij elektrogospodarstva in premogovni{tva Slovenije v letu 2001 192.6.1 Fizi~ni obseg poslovanja v letu 2001 192.6.1.1 Elektrogospodarstvo 192.6.1.1.1 Viri elektri~ne energije 192.6.1.1.2 Poraba elektri~ne energije 192.6.1.2 Premogovni{tvo 212.6.2 Vrednostni obseg poslovanja podjetij elektrogospodarstva v letu 2001 212.6.3 Rezultat poslovanja 22
3 TRG Z ZEMELJSKIM PLINOM V LETU 2001 233.1 Sektor zemeljskega plina v letu 2001 233.1.1 Prenosno podjetje 233.1.2 Distribucijska podjetja 243.2 Priprave na odpiranje trga z zemeljskim plinom 24
4 DELOVANJE AGENCIJE ZA ENERGIJO RS V LETU 2001 264.1 Cene za uporabo elektroenergetskih omre`ij 264.1.1 Dosedanji na~in dolo~anja cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij 264.1.2 Metodologija za dolo~anje cen za uporabo omre`ij 274.1.3 Mednarodna primerjava cen (v smislu elementov CUO) 304.1.4 Standardizacija 304.1.5 Kakovost elektri~ne energije 314.2 Cene za uporabo plinskih omre`ij 324.3 Re{evanje sporov 324.3.1 Re{evanje sporov v skladu z dolo~ili EZ 324.3.2 Alternativno re{evanje sporov 334.4 Licence za opravljanje energetskih dejavnosti 344.5 Nadzor trga 354.5.1 Sodelovanje z drugimi institucijami 354.5.2 Sodelovanje z regulativnimi organi v tujini 354.5.3 Projekti iz programa Phare 354.6 Delovanje Agencije na podro~ju zakonodaje 364.7 Odnosi z javnostmi 364.8 Poslanstvo, vizija, poslovna filozofija in polo`aj Agencije 36
Priloga: Energetske spletne strani v Sloveniji 37
V letu 2001 so se iztekla zadnja dolo~ila pre-hodnega obdobja za uveljavitev dolo~il Energetske-ga zakona na podro~ju elektroenergetskega sek-torja; v tem letu je bila pripravljena ve~ina potrebnihpodzakonskih aktov. Redno so za~ele delovati nove,z zakonom opredeljene institucije (agencija zaenergijo in organizator trga z elektri~no energijo –borza), elektroenergetska podjetja pa so se prilaga-jala za delovanje v skladu z EZ in v novih razmerah,ki pomenijo delovanje notranjega trga z elektri~noenergijo v Sloveniji do 1. januarja 2003.
Po tem datumu se bo trg z elektri~no energijoodprl tudi mednarodno. To pomeni, da bo vsakupravi~eni odjemalec pod pogoji vzajemnosti inseveda ob upo{tevanju obstoje~ih ~ezmejnihzmogljivosti imel pravico elektri~no energijo kupo-vati pri tujih dobaviteljih in jo uva`ati.
EZ odpira trg z elektri~no energijo za upravi~eneodjemalce, ki imajo mo`nost sklepanja pogodb z raz-li~nimi dobavitelji, lahko neposredno s ponudniki alipa z nastopom na organiziranem trgu. EZ uvaja li-cence za opravljanje energetskih dejavnosti, avtorizi-ranje proizvodnje z energetskim dovoljenjem, statuskvalificiranih proizvajalcev elektri~ne energije, dajetudi mo`nost za{~ite lastnih primarnih virov in re{e-vanja nasedlih investicij. EZ uvaja na~elo lo~evanjadejavnosti v energetskih podjetjih in na~elo regulira-
nega dostopa tretje strani do omre`ja, kar pomeninadziranje cen za uporabo elektroenergetskihomre`ij in dostopa do omre`ja.
Proces vzpostavljanja trga se je za~el `e v letu2000 s fazo preoblikovanja ali ustanovitve nasled-njih subjektov:
• upravljavcev prenosnega in distribucijskihomre`ij ter izvajalcev dejavnosti prenosa indistribucije, za zagotavljanje nemotenegaobratovanja elektroenergetskega sistema;
• organizatorja trga kot pravne osebe, ki orga-nizira trg z elektri~no energijo;
• agencije za energijo kot neodvisne organi-zacije za nadzor nad delovanjem trga z elek-tri~no energijo in zemeljskim plinom.
S tem so bili izpolnjeni temeljni pogoji za delo-vanje notranjega trga z elektri~no energijo v Slo-veniji, v katerega se po 15. aprilu 2001 poleg zgo-raj na{tetih vklju~ujejo:
• proizvajalci,• upravi~eni odjemalci (odjemalci, katerih
priklju~na mo~ je ve~ja od 41 kW na enemodjemnem mestu, in izvajalci dejavnosti di-stribucije elektri~ne energije),
• trgovci, tr`ni posredniki in zastopniki.Relacije med subjekti na trgu z elektri~no
energijo prikazuje slika 1:
Proces deregulacije in liberalizacije, kateregapomembni mejniki so bili na podro~ju elektroener-getike dose`eni prav v letu 2001, pomeni zgodo-vinsko spremembo na energetskem podro~ju vSloveniji. Energetski zakon1 (v nadaljevanju EZ), kije bil sprejet septembra 1999, uvaja energetskitrg z namenom ureditve energetskega sektorja nasodoben na~in in z upo{tevanjem novih razvojnih
smeri v energetiki. EZ je obenem pomemben ko-rak pri usklajevanju slovenske zakonodaje z zako-nodajo Evropske unije na podro~ju energetike.Omogo~a konkuren~nost na trgu z energijo, obe-nem pa zahteva izvajanje u~inkovitega nadzoranad preskrbo z energijo. Z navedenim so bili po-stavljeni potrebni temelji za za~etek procesa vzpo-stavljanja in odpiranja energetskega trga.
1
1 LIBERALIZACIJA ENERGETSKEGA TRGA
1.1 PROCES ODPIRANJA ENERGETSKEGA TRGA V SLOVENIJI
1.2 LIBERALIZACIJA TRGA Z ELEKTRI^NO ENERGIJO
Ponudniki
Proizvajalci(HE, TE, NEK)
Kvalificiraniproizvajalci
Dobavitelji
Odjemalci
Upravi~eniodjemalci
Tarifniodjemalci
prenos el. energije,upravljanje
prenosnegaomre`ja
distribucijaelektri~ne energije,
upravljanjedistribucijskega
omre`ja,dobava tarifnim
odjemalcem
Organizatortrga
Trgovec,Zastopnik,Posrednik
ponudba povpra{evanje
nakup prodajaneposredno
nakup prodaja
evidencapogodb
koli~ina,termini
Slika 1: Shema trga z elektri~no energijo v Sloveniji
1 Energetski zakon, Uradni list Republike Slovenije {t. 79/99, 8/00
2
1.3 LIBERALIZACIJA TRGA Z ZEMELJSKIM PLINOM
Podobno kakor pred odprtjem trga z elektri~-no energijo potekajo v Sloveniji tudi priprave zavzpostavitev tr`nih razmer na podro~ju dobave ze-meljskega plina in uvajanje plinskega trga. EZ jeusklajen tudi z Direktivo Evropske unije o notra-njem trgu zemeljskega plina (98/30/EC), ki jepodlaga za postopno liberalizacijo trga zemeljske-ga plina v EU. Le-ta se je v EU za~ela v letu 2000.
Za plinska transportna omre`ja veljajo po EZnekatera nova pomembna dolo~ila: prenos ze-meljskega plina je obvezna republi{ka gospodar-ska javna slu`ba. Prav tako je obvezna republi{kagospodarska javna slu`ba upravljanje prenosnegaomre`ja. Distribucija zemeljskega plina je izbirnalokalna gospodarska javna slu`ba.
Trg z zemeljskim plinom in s tem dostop do plin-skega omre`ja za upravi~ene odjemalce se po EZodpira s 1. januarjem 2003, in sicer po na~elu do-stopa na podlagi pogajanj (t. i. nTPA – negotiatedThird Party Access oziroma dogovorjeni dostop doomre`ja).
Ceno za uporabo omre`ja dolo~i upravljavecplinskega prenosnega omre`ja. Izvajalec dejavnostiprenosa zemeljskega plina je zavezan v soglasju zministrstvom, pristojnim za energetiko2, enkrat naleto objaviti okvirne cene in druge komercialne po-goje za uporabo omre`ja. Izvajalec dejavnosti pre-nosa zemeljskega plina je prvi~ zavezan objaviti ok-virne cene in druge komercialne pogoje za upora-bo omre`ja najkasneje do 31. decembra 2003.
Prvega januarja 2003 se bo za~ela prva fazaodpiranja trga z zemeljskim plinom. Upravi~eni od-jemalci bodo postali odjemalci z odjemom ve~ kot25 milijonov m3 plina na leto na enem odjemnemmestu in proizvajalci elektri~ne energije na zemelj-ski plin. Izvajalec dejavnosti prenosa zemeljskegaplina je zavezan upravi~enim odjemalcem omogo-~iti dostop do svojega prenosnega omre`ja, o ~e-mer se dogovorijo s pogodbo.
Pravne osebe, ki opravljajo ve~ kot eno ener-getsko dejavnost na podro~ju preskrbe z zemelj-skim plinom ali ki poleg energetske dejavnostiopravljajo {e drugo dejavnost, morajo pripraviti lo-~ene ra~unovodske izkaze v skladu z dolo~bamizakona, ki ureja gospodarske dru`be, zagotovitinjihovo revizijo in revidirane ra~unovodske izkazeobjaviti. Za prepre~evanje navzkri`nih subvencij,diskriminiranja med odjemalci in izkrivljanja kon-kurence morajo pravne osebe zagotoviti lo~enora~unovodsko spremljanje vsake izmed energet-skih dejavnosti, ki jo opravljajo, v skladu s sloven-skimi ra~unovodskimi standardi.
Odjemalci zemeljskega plina in izvajalci dejav-nosti distribucije zemeljskega plina z letnim odje-mom 5 milijonov m3 ali ve~ na enem odjemnemmestu bodo, skladno z dolo~ili obstoje~ega EZ,postali upravi~eni odjemalci s 1. januarjem 2008.
Projekcijo trga z zemeljskim plinom v Slovenijiponazarja naslednja slika:
Dobavitelji
TrgovciDistribucija
zemeljskega plina(GJS)
prodaja/nakup - dvostranske pogodbe
Prenoszemeljskegaplina (GJS)Upravljanjeprenosnegaplinskegaomre`ja(GJS)
Upravi~eniodjemalci
Tarifniodjemalci
Slika 2: Shema trga z zemeljskim plinom
2 V Sloveniji v letu 2001 Ministrstvo za okolje in prostor
3
Slika 3 prikazuje primerjavo stopnje odprtostitrga z elektri~no energijo v Sloveniji z odprtostjotrgov v dr`avah EU. Stopnja odprtosti trga je pri tejprimerjavi definirana z dele`em celotne porabeelektri~ne energije v posamezni dr`avi, ki pripadaupravi~enim odjemalcem, torej tistim, ki si lahkoprosto izbirajo dobavitelja. Na diagramu vidimo, daje stopnja odprtosti trga z elektri~no energijo vSloveniji ve~ja od povpre~ja EU, kjer je dobra po-
lovica dr`av svoje trge odprla le do meje oziromaodstotka (30 odstotkov), ki ju predpisuje direktivaEvropske komisije o enotnem trgu z elektri~noenergijo v dr`avah EU (96/92/EC)3. Razlika, ki joje treba upo{tevati, je dejstvo, da do konca leta2002 v na{i dr`avi trgovanje poteka le z elektri~-no energijo, ki je proizvedena v Sloveniji, kar pa sebo spremenilo s 1. januarjem 2003, ko se bo trgodprl tudi v mednarodnem merilu.
1.4 STANJE SLOVENSKEGA TRGA Z ELEKTRI^NO ENERGIJO V PRIMERJAVI Z DR@AVAMI EU V LETU 2001
0 %
20 %
40 %
60 %
80 %
100 %
Sto
pn
ja o
dprt
ost
i trg
a
Avstrij
a
Finsk
a
Nem~ij
a
Norve
{ka
[veds
ka
Velik
a Brita
nija
Dansk
a
[panij
a
Luks
embu
rg
Belgija
Italija
Nizoze
msk
a
Fran
cija
Gr~ija
Irska
Portu
galsk
a
Sloven
ija
100 % 100 %100 % 100 % 100 % 100 %
90 %
54 %
40 %35 % 35 % 33 %
30 % 30 % 30 % 30 %
65 %
Sedanja stopnja odprtosti trga in na~inireguliranja javnih podjetij v EU in Sloveniji
Referen~nomerilo
Zamejenacena
Zamejenprihodek
Zamejenastopnjadonosa
Neopredeljen
Minimalna Srednja Maksimalna
Slovenija Nem~ija
Norve{ka
Irska
Nizozemska
Portugalska
Gr~ija [panija Danska
Avstrija
[vedska
Belgija Luksemburg
Italija
Francija
Velika Britanija
Slika 3: Primerjava stopnje odprtosti trgov z elektri~no energijo v EU in Sloveniji (stanje december 2001)
Slika 4: Na~ini reguliranja
3 Directive 96/92/EC of the European Parliament and of the Council of 19 December 1996 concerning common rules for the
internal market in electricity, OJ L 027 30. 01. 1997
4
V za~etku devetdesetih let je bilo vertikalno in-tegrirano podjetje za proizvodnjo, prenos in distri-bucijo elektri~ne energije pod vplivom procesovderegulacije elektroenergetskega sektorja preob-likovano v neodvisna podjetja:
• osem proizvodnih podjetij – organiziranih povrsti primarnega goriva (hidroelektrarne, ter-moelektrarne, jedrska elektrarna);
• pet distribucijskih podjetij, organiziranih poregionalnih na~elih (Elektro Celje, ElektroGorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Mari-bor, Elektro Primorska),
• prenosno podjetje (Eles - Elektro Slovenija).Delovanje elektroenergetskega sektorja je {e
najprej potekalo s klasi~nim na~inom dobave, po na-~elu edinega oziroma izklju~nega kupca (angle{kosingle buyer). Ta vloga je bila dodeljena podjetjuElektro Slovenija, d.o.o. (Eles), ki je so~asno upravlja-lo prenosni sistem ter bilo edino poobla{~eno za uvozin izvoz elektri~ne energije.
Slovenija se je s sprejemom EZ lotila procesapreoblikovanja podjetij elektroenergetskega siste-ma tudi z namenom bodo~e udele`be na skupnemtrgu dr`av ~lanic EU. Po zgledu dr`av EU je v svojEZ prelila dolo~be evropske direktive o skupnemnotranjem trgu z elektri~no energijo. Zakon omo-go~a, da upravi~eni odjemalci (vse fizi~ne ali prav-ne osebe, ki na enem odjemnem mestu presega-jo priklju~no mo~ 41 kW) svobodno izbirajo doba-vitelja. Ta meja dejansko pomeni 65-odstotno od-prtje trga z elektri~no energijo.
Model preoblikovanja slovenskega elektro-energetskega sektorja temelji na reguliranem do-stopu tretje strani (rTPA – regulated third partyaccess) za prenosno in distribucijsko omre`je. Obtem je treba strogo lo~iti med reguliranimi mono-polnimi dejavnostmi (npr. omre`ja) in neregulirani-mi tr`nimi dejavnostmi (npr. trgovanje z elektri~noenergijo). Upravljavec prenosnega omre`ja tako
zdaj ne sme ve~ trgovati z elektri~no energijo vklasi~nem pomenu, distribucijska podjetja pa somorala lo~iti svoje omre`ne dejavnosti od dejavno-sti dobave elektri~ne energije tarifnim in upravi~e-nim odjemalcem.
Novi EZ je uvedel lo~itev dejavnosti na reguli-rane in neregulirane. Namen lo~itve dejavnosti jezagotoviti bolj{o preglednost poslovanja, predvsempa prepre~iti navzkri`no subvencioniranje med tr`-nimi in reguliranimi dejavnostmi. Proizvodnja elek-tri~ne energije in dobava elektri~ne energije upra-vi~enim odjemalcem sta po novem zakonu tr`nidejavnosti. Odprtje zunanjega trga je predvideno za1. januar 2003. Pred tem datumom bo vlada nad-zorovala stopnjo odprtja na podlagi letnih uvoznihkvot. EZ dopu{~a konkuren~nost v skladu z na~elinediskriminatornosti in transparentnosti ter uvajau~inkovit nadzor nad trgom elektri~ne energije, zakaterega skrbi Agencija za energijo RS (v nadalje-vanju Agencija). Ta je tudi odgovorna za dolo~itevcen na podro~ju reguliranih naravnih monopolov(npr. elektroenergetska omre`ja).
Glede lo~itve dejavnosti so bile razmere v Slo-veniji `e pred za~etkom preoblikovanja razmeromapregledne, saj so bila podjetja v elektroenerget-skem sistemu vertikalno lo~ena po dejavnostihproizvodnje, prenosa in distribucije elektri~neenergije ter brez kapitalskih povezav. Tako je bilaob preoblikovanju potrebna le lo~itev tr`nih in re-guliranih dejavnosti znotraj podjetij prenosa in di-stribucije, ki je bila v letu 2001 tudi izvedena.
V organiziranosti proizvodnje je pri{lo dospremembe septembra 2001, ko se je pet pod-jetij za proizvodnjo elektri~ne energije (Dravskeelektrarne Maribor, d.o.o., Savske elektrarneLjubljana, d.o.o., So{ke elektrarne Nova Gorica,d.o.o., TE Brestanica, d.o.o., in TE [o{tanj, d.o.o.)poleg Premogovnika Velenje, d.d., povezalo vHolding Slovenske elektrarne, d.o.o. (HSE).
2.1 PREGLED POTEKA PREOBLIKOVANJA ELEKTROENERGETSKEGA SEKTORJA
2.1.1 Od reorganizacije do sprejema novega Energetskega zakona
2 SLOVENSKI ELEKTROENERGETSKISISTEM – PREOBLIKOVANJE, STANJE IN TRENDI
2.1.2.1 Energetski zakon
Energetski zakon je bil sprejet leta 1999 in je za-~el veljati 15. oktobra 1999. Na njegovi podlagi jebilo izdanih `e ve~ podzakonskih aktov, veliko pa jestarih podzakonskih aktov, ki so bili izdani na podlagiZakona o energetskem gospodarstvu (Uradni listSRS, {t. 33/81 in 29/86). Tak{ni predpisi so potreb-ni temeljite uskladitve ali popolne predelave oziromabi bilo treba izdati nove podzakonske akte. Do koncaleta 2001 {e niso bili izdani vsi potrebni novi predpi-si, je pa EZ re{il polo`aj tako, da je do uveljavitve no-vih predpisov podalj{al veljavnost {tevilnih predpisov,izdanih na podlagi prej{njega zakona. Na podlagi EZje bilo do konca leta 2001 sprejetih {e 27 nadaljnjihdokumentov oziroma podzakonskih aktov. S stali{~asprejema EZ zakona in podzakonskih aktov so biliglavni mejniki pri izvajanju reorganizacije elektroener-getskega sistema v Sloveniji naslednji dokumenti:
• Sklep o ustanovitvi Agencije za energijo,Uradni list RS, {t. 54-2520/2000
• Sklep o dolo~itvi upravljalcev distribucijskihomre`ij elektri~ne energije v Republiki Slo-veniji, Uradni list RS, {t. 54/2000
• Sklep o dolo~itvi upravljavca prenosnegaomre`ja elektri~ne energije v Republiki Slo-veniji, Uradni list RS, {t. 54/2000
• Uredba o na~inu izvajanja gospodarske jav-ne slu`be organiziranje trga z elektri~noenergijo, Uradni list RS, {t. 54/2000
• Uredba o na~inu izvajanja gospodarske jav-ne slu`be organiziranje trga z elektri~noenergijo, Uradni list RS, {t. 54/2000
• Uredba o na~inu izvajanja gospodarskih jav-nih slu`b s podro~ja distribucije elektri~neenergije, Uradni list RS, {t. 54/2000
• Uredba o na~inu izvajanja gospodarske jav-ne slu`be prenos elektri~ne energije in gos-podarske javne slu`be upravljanje prenos-nega omre`ja, Uradni list RS, {t. 54/2000
• Statut Agencije za energijo, Uradni list RS,{t. 102/2000
• Uredba o pogojih in postopku za izdajo terodvzem licence za opravljanje energetskedejavnosti, Uradni list RS, {t. 21/2001
• Uredba o pogojih za pridobitev statusa kva-lificiranega proizvajalca elektri~ne energije,Uradni list RS, {t. 29/2001
• Pravila za delovanje trga z elektri~no energi-jo, Uradni list RS, {t. 30/2001
• Pravilnik o dolo~itvi cen za uporabo elek-troenergetskih omre`ij in kriterijih za upravi-~enost stro{kov, Uradni list RS, {t. 30/2001
• Uredba o dolo~itvi najvi{jih tarifnih postavkza prodajo elektri~ne energije za tarifne od-jemalce, Uradni list RS, {t. 85-4407/2001.
V na{tetih dokumentih oziroma njihovih po-pravkih so bili predvideni naslednji pomembnej{i~asovni mejniki reforme:
• lo~eno vodenje ra~unovodskih izkazovza regulirane dejavnosti – 1. januar 2001;
• za~etek delovanja trga za elektri~no ener-gijo, proizvedeno na ozemlju RepublikeSlovenije – formalno 15. april 2001, dejan-sko pa 15. oktober 2001, saj so bili obstoje-~i dobavitelji zavezani pogodbe z upravi~enimiodjemalci, veljavne na dan 14. aprila 2001, av-tomati~no podalj{ati do 15. oktobra 2001. Odtega datuma naprej je nato potekalo sklepa-nje novih dobavnih pogodb za upravi~ene od-jemalce v skladu s tr`nimi razmerami;
Slika 5: Tr`ne razmere v elektroenergetiki
ProizvajalciPrenosnoomre`je
Trgovcina debelo
Dobavitelji
Upravljavecprenosnega
omre`ja
Agregatorji
Izvajalcimeritev
Finan~ni trgi
Fizi~ni prenoselektri~ne energije
Elektroenergetski trg
Tok denarja Interesi lastni{tva
Odjemalci
Izravnalni trgali
borza
Distribucijskoomre`je
Upravljavecdistribucijskega
omre j̀a
5
2.1.2 Pravna podlaga preoblikovanja elektroenergetskega sektorja
• za~etek delovanja trga za elektri~noenergijo, proizvedeno zunaj ozemlja Republike Slovenije – 1. januar 2003.
V nadaljevanju so povzeta pomembnej{a dolo~ilaEZ in nekaterih pomembnej{ih podzakonskih aktov.
EZ v marsi~em spreminja in na novo definirarazmerja v energetskem gospodarstvu, v skladu zevropsko Direktivo 96/92/EC o splo{nih pravilihdelovanja notranjega trga z elektri~no energijo vEU in Direktivo 98/30/EC o notranjem trgu ze-meljskega plina v EU. S tem se v na{ prostor uva-jajo na~ela prostega trga z elektri~no energijo inzemeljskim plinom.
Zakon tako dolo~a:• na~ela energetske politike,• pravila delovanja trga z energijo,• pravila delovanja gospodarskih javnih slu`b na
podro~ju energetike,• na~ela zanesljive preskrbe in u~inkovite rabe
energije ter pogoje za obratovanje energetskihpostrojev,
• pogoje za opravljanje energetske dejavnosti,• urejanje izdaje licenc in energetskih dovo-
ljenj ter• organe, ki opravljajo upravne naloge po tem
zakonu.
EZ definira naslednje energetske dejavnosti:• proizvodnja elektri~ne energije in toplote za
daljinsko ogrevanje, predelava nafte in naft-nih derivatov,
• upravljanje elektroenergetskega in plinske-ga omre`ja,
• skladi{~enje plinskih, teko~ih in trdnih goriv,• dobava elektri~ne energije, plina ali toplote,• organiziranje trga z elektri~no energijo,• trgovanje, zastopanje in posredovanje na or-
ganiziranem trgu z elektri~no energijo.
Za vse na{tete dejavnosti je treba pridobiti licen-co, ki jo izdaja Agencija, pogoje za licenco pa predpi-{e vlada. Agencija je ustanova, ki jo uvaja Zakon venergetski prostor za nadzor nad delovanjem trga zelektri~no energijo in zemeljskim plinom. To je prav-na oseba javnega prava in je neodvisna organizacija.
EZ nekatere od na{tetih dejavnosti opredeljujekot obvezne republi{ke gospodarske javne slu`be:
• prenos elektri~ne energije, • upravljanje prenosnega omre`ja, • distribucija elektri~ne energije, • upravljanje distribucijskega omre`ja,• dobava elektri~ne energije tarifnim odjemal-
cem in • organiziranje trga z elektri~no energijo.Dejavnosti, ki jih izvajajo gospodarske javne
slu`be, v glavnem regulira Agencija. Preostale de-javnosti so tr`ne.
Na podro~ju delovanja Agencije kot regula-tivne institucije je pregled predmeta reguliranja podosedanjem energetskem zakonu na podro~juelektri~ne energije naslednji:
EZ dovoljuje, da ista pravna oseba opravlja ve~gospodarskih javnih slu`b, vendar v 37. in 38. ~le-nu dolo~a, da morajo pravne osebe, ki opravljajove~ energetskih dejavnosti oziroma poleg eneenergetske dejavnosti opravljajo {e kako drugodejavnost, pripraviti lo~ene ra~unovodske izkaze vskladu z dolo~bami zakona o gospodarskih dru`-bah, zagotoviti njihovo revizijo in revidirane ra~u-novodske izkaze javno objaviti v enem od dnevnih~asopisov. Za prepre~evanje navzkri`nih subven-cij, diskriminiranja med odjemalci in izkrivljanjakonkurence morajo te pravne osebe zagotoviti lo-~eno ra~unovodsko spremljanje posamezne ener-getske dejavnosti v skladu s slovenskimi ra~uno-vodskimi standardi.
Zakon se {tevilnih tem le dotika in natan~nej{oobravnavo problematike prelaga na podzakonskeakte, ki jih napoveduje. Za celovito uskladitev z di-rektivami Evropske unije je bilo treba na podro~juelektroenergetike pripraviti {e vrsto podzakonskihaktov. Delovanje gospodarskih javnih slu`b s po-dro~ja prenosa in distribucije podrobneje dolo~ataUredba o na~inu izvajanja gospodarske javne slu`-be prenosa elektri~ne energije in gospodarske jav-ne slu`be upravljanja prenosnega omre`ja in Ured-ba o na~inu izvajanja gospodarskih javnih slu`b spodro~ja distribucije elektri~ne energije.
2.1.2.2 Uredba o na~inu izvajanja gospodarskih javnih slu`b s podro~ja distribucije elektri~ne energije4
Uredba o na~inu izvajanja gospodarskih javnihslu`b s podro~ja distribucije elektri~ne energije (vnadaljevanju Uredba) ureja na~in izvajanja treh gos-podarskih javnih slu`b, ki jih v 20. ~lenu dolo~a EZ:
• distribucija elektri~ne energije (v nadaljeva-nju: distribucija),
• upravljanje distribucijskega omre`ja (v nada-ljevanju: upravljanje omre`ja) in
• dobava elektri~ne energije tarifnim odjemal-cem (v nadaljevanju: dobava tarifnim odje-malcem).
Uredba dolo~a pravice in obveznosti izvajalcevposamezne javne slu`be, organizacijsko zasnovoizvajanja teh slu`b, na~in in pogoje zagotavljanjastoritev, ki sestavljajo javno slu`bo, pravice in ob-veznosti uporabnikov in na~in financiranja posa-mezne javne slu`be.
6
DEJAVNOST (gosp. javna slu`ba) REGULIRANJE • Dejavnost prenosa elektri~ne energije, regulirano
upravljanje prenosnega omre`ja • Dejavnost distribucije elektri~ne energije, regulirano
upravljanje distribucijskega omre`ja • Dobava tarifnim odjemalcem ne• Organiziranje trga z elektri~no energijo delno
4 Uradni list Republike Slovenije {t. 54/00, 31/01
Distribucija elektri~ne energije – glede di-stribucije elektri~ne energije uredba podrobnejedolo~a naslednji obseg nalog:
• transport elektri~ne energije po distribucij-skem omre`ju.
• odgovornost za sprotno in investicijsko vzdr-`evanje distribucijskega omre`ja,
• odgovornost za razvoj in nadzor nad izvaja-njem gradnje distribucijskega omre`ja.
Distributer pridobiva sredstva za financiranjejavne slu`be s pla~ili cene distribucije elektri~neenergije, ki jo upravljavec omre`ja pla~uje iz ceneza uporabo omre`ja izvajalcu distribucije oziroma kijo interno obra~una, ~e opravlja distribucijo inupravljanje distribucijskega omre`ja ista pravna alifizi~na oseba. V ta namen mora distributer pred za-~etkom izvajanja slu`be z upravljavcem skleniti po-godbo, s katero ta prevzame v upravljanje distribu-cijsko omre`je, s katerim distributer opravlja javnoslu`bo. (^e opravlja distribucijo in upravljanje distri-bucijskega omre`ja ista pravna ali fizi~na oseba,mora razmerja med njima urejati pogodbi podobeninterni akt.) Ta obsega tudi ceno, po kateri si distri-buter in upravljavec notranje obra~unavata distri-bucijo elektri~ne energije. ^e v predvidenem rokune pride do sklenitve pogodbe med distributerjemin upravljavcem, tedaj to po predhodnem mnenjuAgencije z odlo~bo uredi minister, pristojen zaenergetiko.
Upravljanje distribucijskega omre`ja - gledeupravljanja distribucijskega omre`ja elektri~ne energi-je uredba podrobneje dolo~a naslednji obseg nalog:
• vodenje in obratovanje distribucijskega omre j̀a,• zagotavljanje dostopa do omre`ja upravi~e-
nim odjemalcem in proizvajalcem elektri~neenergije,
• izvajanje sistemskih obratovalnih navodil.
Upravljanje distribucijskega omre`ja se fi-nancira iz cene za uporabo distribucijskega omre`ja,ki jo uporabniki pla~ujejo upravljavcu omre`ja za vsakposamezni dostop do omre`ja. Vi{ino cene in na~innjenega obra~unavanja dolo~a Pravilnik o dolo~itvicen za uporabo elektroenergetskih omre`ij in kriteri-jih za upravi~enost stro{kov, ki ga pripravi Agencija.
Dobava elektri~ne energije tarifnim odje-malcem – glede dobave elektri~ne energije ta-rifnim odjemalcem uredba podrobneje dolo~anaslednji obseg nalog:
• zagotavljanje elektri~ne energije tarifnimodjemalcem,
• prodaja elektri~ne energije tarifnim odjemal-cem v skladu s tarifnim sistemom,
• prodaja elektri~ne energije na distribucij-skem omre`ju,
• informiranje tarifnih odjemalcev o gibanjih inzna~ilnostih njihove porabe.
Javna slu`ba dobava elektri~ne energije tarifnimodjemalcem se financira iz pla~il tarifnih odjemalcev.Tarifni sistem in tarifne postavke za elektri~no ener-gijo sprejme vlada, in sicer tako, da cena elektri~neenergije za tarifne odjemalce obsega tudi ceno upo-rabe prenosnega in distribucijskega omre`ja.
2.1.2.3 Uredba o na~inu izvajanja gospo-darske javne slu`be prenosa elektri~neenergije in gospodarske javne slu`beupravljanja prenosnega omre`ja5
Uredba o na~inu izvajanja gospodarske javneslu`be prenosa elektri~ne energije in gospodar-ske javne slu`be upravljanja prenosnega omre`jaureja na~in izvajanja dveh gospodarskih javnihslu`b, ki jih v 20. ~lenu dolo~a EZ:
7
5 Uradni list Republike Slovenije 54/00, 79/00, 124/01
• prenos elektri~ne energije (v nadaljevanju:prenos),
• upravljanje prenosnega omre`ja (v nadalje-vanju: upravljanje omre`ja).
Uredba dolo~a pravice in obveznosti izvajalcevposamezne javne slu`be, organizacijsko zasnovoizvajanja teh slu`b, na~in in pogoje zagotavljanjastoritev, ki sestavljajo javno slu`bo, pravice in ob-veznosti uporabnikov in na~in financiranja posa-mezne javne slu`be.
Prenos elektri~ne energije - glede prenosaelektri~ne energije uredba podrobneje dolo~a na-slednji obseg nalog:
• prenos elektri~ne energije po prenosnemomre`ju,
• odgovornost za vzdr`evanje primarnega insekundarnih sistemov prenosnega omre`ja,
• odgovornost za razvoj in nadzor nad izvaja-njem gradnje prenosnega omre`ja.
Izvajalec prenosa pridobiva sredstva za finan-ciranje javne slu`be s pla~ili cene prenosa elek-tri~ne energije, ki jo upravljavec omre`ja internoobra~una iz cene za uporabo omre`ja. Razmerjamed izvajalcem prenosa in upravljavcem preno-snega omre`ja ureja pogodbi podoben interni akt.Ta obsega tudi ceno, po kateri si izvajalec preno-sa in upravljavec notranje obra~unavata prenoselektri~ne energije. ^e ne pride do sklenitve po-godbi podobnega internega akta v predvidenemroku, ga predpi{e Agencija.
Upravljanje prenosnega omre`ja - gledeupravljanja prenosnega omre`ja uredba podrob-neje dolo~a tale obseg nalog:
• vodenje in obratovanje prenosnega omre`ja,• zagotavljanje sistemskih storitev,• zagotavljanje dostopa do omre`ja upravi~e-
nim odjemalcem in proizvajalcem elektri~neenergije,
• priprava sistemskih obratovalnih navodil.
Upravljanje prenosnega omre`ja se financira izcene za uporabo prenosnega omre`ja, ki jo upo-rabniki pla~ujejo upravljavcu prenosnega omre`jaza vsak posamezni dostop do omre`ja. Vi{inocene in na~in njenega obra~unavanja dolo~a Pra-vilnik o dolo~itvi cen za uporabo elektroenerget-skih omre`ij in kriterijih za upravi~enost stro{kov,ki ga pripravi Agencija za energijo.
2.1.2.4 Pravilnik o dolo~itvi cen za uporaboelektroenergetskih omre`ij in kriterijih zaupravi~enost stro{kov6
Cene za uporabo elektroenergetskih omre`ijso dolo~ene s Pravilnikom o dolo~itvi cen za upo-rabo elektroenergetskih omre`ij in kriterijih zaupravi~enost stro{kov. Veljavna verzija tega doku-menta za leto 2001 je bila izdana aprila 2001.
Pri snovanju so bile upo{tevane naslednje zna-~ilnosti slovenskega elektroenergetskega sistema:
• Slovenski elektroenergetski sistem je v pri-merjavi s sosednjimi sistemi majhen, vendarje zaradi svoje geografske lege pomembnatranzitna pot.
• Ve~ina proizvodnje je na vzhodu dr`ave (85odstotkov), poraba pa je razmeroma enako-merno porazdeljena.
• Omre`je je zaradi visoke starosti in ve~letneinvesticijske nedohranjenosti potrebno te-meljite obnove.
• V omre`je visoke napetosti (VN) spadajo400-kV, 220-kV in 110-kV vodi. Srednjena-petostno omre`je (SN) tvorijo nadzemni vodiin kabli 35 kV, 20 kV in 10 kV. Nizkonape-tostno omre`je (NN) zajema vode in kable znapetostjo pod 1 kV.
• Visokonapetostno 400-kV omre`je ni za-zankano znotraj dr`ave, kar onemogo~a ve~-je tranzite.
• Ves visokonapetostni odjem je na napetost-nem nivoju 110 kV.
• Na srednje- in nizkonapetostnem nivoju jemanj kot tri odstotke proizvodnje.
Ob analizi metod, uporabljenih v dr`avah z `eodprtim trgom, smo kot najpomembnej{a izbralinaslednja merila, ki naj bi jih v najve~ji meri izpol-njevala metoda za slovenske razmere:
• transparentnost,• preprostost,• uporabnost za slovenske razmere,• ustreznost slovenski zakonodaji,• enakopravna obravnava vseh uporabnikov
omre`ja,• spodbujanje u~inkovitosti in zanesljivosti
obratovanja omre`ja ter• spodbujanje investicijske u~inkovitosti.
Po analizi prednosti in slabosti je bila za obra~u-navanje prenosa in distribucije elektri~ne energije vSloveniji izbrana netransakcijska metoda po{tneznamke z bruto na~inom delitve stro{kov po nape-tostnih nivojih (brez upo{tevanja transformacije kotsamostojnega nivoja) in mo`nostjo razvoja v conskometodo na ravni distribucije. Ta metoda je tudi sicerzelo pogosto uporabljena, saj je razmeroma prepro-sta, tako s tehni~nega kot tudi z upravno-izvedbe-nega vidika. Primerna je za sisteme, kjer sta proiz-vodnja in odjem razporejena sorazmerno enako-merno in kjer ni ve~jih ozkih grl. Slabost metode jev tem, da neposredno ne izpolnjuje merila spodbu-janja investicijske u~inkovitosti, kar pa izpolnjujetaconska in vozli{~na metoda ali njuna kombinacija.
Pri bruto pristopu se stro{ki posameznega ni-voja omre`ja dodelijo odjemalcem na posamez-nem nivoju v sorazmerju s porabo tega nivoja gle-de na porabo v preostalih nivojih. Tako se uporab-nikom ni`jih napetostnih nivojev poleg stro{kov
8
6 Uradni list Republike Slovenije {t. 31/01, 103/01
lastnega nivoja dodeli {e sorazmerni dele` upora-be vi{jih napetostnih nivojev.
Pravilnik implementira zahtevo po transparentno-sti cene za uporabo omre`ja in njenih sestavin. Te so:
• dele` omre`nine za prenosno omre`je,• dele` omre`nine za distribucijsko omre`je,• dele` za sistemske storitve,• dele` za delovanje Agencije,• dodatki (prednostno dispe~iranje, evidenti-
ranje pogodb na organiziranem trgu z elek-tri~no energijo itd.).
Omre`nina za prenosno omre`je in omre`ninaza distribucijsko omre`je vklju~ujeta: vodenje,obratovanje in vzdr`evanje ter razvoj omre`ja, kizagotavlja dolgoro~no nemoteno preskrbo z elek-tri~no energijo brez ozkih grl in pokrivanje tehni~-nih izgub. V za~etni fazi odpiranja trga je stro{keza sistemske storitve smiselno obra~unavati sku-paj s stro{ki za uporabo omre`ja.
Tako Pravilnik o dolo~itvi cen za uporabo omre-`ij definira naslednje sistemske storitve za prenos:
• regulacija frekvence in mo~i (primarna, sekun-darna in terciarna) ter pokrivanje odstopanj,
• regulacija napetosti in jalove mo~i, • zagotavljanje zagona agregatov brez zuna-
njega napajanja,• vodenje prenosnega omre`ja,• pokrivanje izgub prenosnega omre`ja. Glavne sistemske storitve za distribucijo pa so:• regulacija napetosti in jalove mo~i, • vodenje distribucijskega omre`ja,• pokrivanje izgub distribucijskega omre`ja.
Pravilnik uvaja kategorijo posebnih (individual-nih) sistemskih storitev za pokrivanje nedovoljenihodstopanj od voznih redov prek meja, dolo~enihoziroma dogovorjenih toleran~nih polj. Glede tegaje v poletno-jesenskih mesecih leta 2001 poteka-la burna razprava. Pri~akujemo, da bo revidiranipravilnik prinesel veliko sprememb in vpeljal kon-cept agregiranja napovedovanja in bilan~ne skupi-ne na obmo~ju celotne Slovenije.
Sestavina cene za uporabo omre`ja je tudi de-le` za delovanje Agencije. Ta se v skladu z EZ do-lo~i na predlog Agencije na podlagi predlo`enegaposlovnega na~rta, ki vsebuje na~rt dela in finan~-ni na~rt, ko k njemu da soglasje Vlada RS.
Pravilnik navaja dele`e za posebne dodatke. Vto skupino sodijo dodatki, za katerih dolo~anje nipristojna Agencija, in jih morajo uporabniki omre-`ij pla~ati po drugem zakonu ali veljavnem podza-konskem aktu. Ti dodatki so:
• prednostno dispe~iranje po EZ in podzakon-skih aktih k EZ – dodatek je namenjen kritjudodatnih stro{kov upravljavcev prenosnegaomre`ja (v nadaljevanju: UPO) in upravljavcadistribucijskega omre`ja (v nadaljevanju:UDO), ki nastanejo zaradi odkupovanja inprednostnega dispe~iranja elektri~ne energi-je od kvalificiranih proizvajalcev ali od proizva-jalcev, ki uporabljajo doma~a goriva najve~ vskupnem obsegu 15 odstotkov primarneenergije, potrebne za proizvodnjo v koledar-skem letu porabljene elektri~ne energije poenergetski bilanci RS. Ti stro{ki so posledicarazlike med ceno, po kateri UPO ali UDO od-kupuje tako energijo in jo letno predpi{e Vla-da Republike Slovenije, ter med ceno, dose-`eno na trgu v obravnavanem obdobju;
• evidentiranje pogodb na organiziranem trguz elektri~no energijo – dodatek je namenjenza Borzen, d.o.o., ki evidentiranje izvaja;
• morebitni dodatek za spodbude kvalificira-nim proizvajalcem – ta dodatek krije stro{ketistim UDO, ki so zavezani prena{ati elektri~-no energijo odjemalcem, ki kupujejo energi-jo od kvalificiranih proizvajalcev in so upravi-~eni do olaj{av pri cenah za uporabo omre`ij.
Cena za uporabo elektroenergetskih omre`ijje torej zbirni pojem za ve~ zgoraj na{tetih sesta-vin, od katerih Agencija dolo~a:
• dele` omre`nine za prenosno omre`je,• dele` omre`nine za distribucijsko omre`je,• dele` za sistemske storitve,
9
medtem, ko vlada dolo~a vi{ino naslednjihsestavin:
• dele` za delovanje Agencije (finan~ni na~rt);• posebne dodatke: ~e je tako dolo~eno z za-
konom ali podzakonskim aktom Vlade RS, sepri{tejejo k vsoti sestavin od 1. do 4. to~ketega odstavka tudi dodatki za:
• prednostno dispe~iranje proizvajalcev, ki upo-rabljajo doma~a goriva, v skladu z EZ in pod-zakonskimi akti,
• prednostno dispe~iranje kvalificiranih proizva-
jalcev, v skladu z EZ in podzakonskimi akti,• evidentiranje pogodb na organiziranem trgu z
elektri~no energijo,• morebitni drugi dodatki.
2.1.2.5 Pregled nekaterih najpomembnej-{ih splo{nih in posami~nih aktov
Pregled najpomembnej{ih aktov s podro~jaelektri~ne energije in plina, aktualnih v letu 2001,glede na izdajatelje in njihove pristojnosti:
10
Izdajatelj in vrsta akta (uredba, pravilnik, sklep, soglasje ...)Dr`avni zbor RSNacionalni energetski programVlada RSIzdaja uredbe, sklepe itd.:Splo{ni pogoji za dobavo in odjem elektri~ne energijeTarifni sistem za prodajo elektri~ne energije Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri~ne energijeUredba o pravilih za dolo~itev cen in za odkup elektri~ne energije od kvalificiranih proizvajalcev elektri~ne energijeUredba o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje energetske dejavnostiUredba o na~inu izvajanja GJS organiziranja trga z elektri~no energijoUredba o na~inu izvajanja GJS s podro~ja distribucije elektri~ne energijeUredba o na~inu izvajanja GJS prenosa elektri~ne energije in GJS upravljanja prenosnega omre`jaUredba o na~inu izvajanja gospodarske javne slu`be oskrbe z zemeljskim plinom iz transportnega omre`ja Uredba o na~inu izvajanja gospodarske javne slu`be prenosa zemeljskega plina in gospodarske javne slu`be upravljanja prenosnega omre`ja iz transportnega omre`ja Sklep o ustanovitvi Agencije za energijo RSStatut Agencije za energijo RS (soglasje)Ministrstvo za okolje in prostorSplo{ni akti:Sistemska obratovalna navodila (predlog upravljavca)Pogoji za izdajo energetskega dovoljenjaRegister kvalificiranih proizvajalcevOdlo~be:Pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalcaEnergetsko dovoljenje (za zgraditev objekta, naprave, omre`ja)O prito`bah zoper odlo~bo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priklju~itevO prito`bah zoper odlo~bo o izdaji ali zavrnitvi licence itd.Upravljavci omre`ij (GJS)Splo{ni akti:Predlog SONDO, SONPO (sprejme vlada)Razvidni in nediskriminativni kriteriji za dostop do omre`ja (soglasje Agencije)Delovanje izravnalnega trga - ElesOdlo~be:Dostop do omre`ja 1. stopnjaSoglasje za priklju~itev 1. stopnjaPogodbe:Pogodbe o dostopuPogodba o izravnavi odstopanjPogodba o odkupu elektri~ne energije od kvalificiranih proizvajalcevOrganizator trgaSplo{ni akti:Pravila za delovanje trgaTarifa za storitve (soglasje vlade)Pogodbe:Pristopne pogodbe na organiziran trgAgencija za energijo RSSplo{ni akti:Dolo~itev cen za uporabo omre`ij in kriteriji za upravi~enost stro{kovPravilnik o podatkih, ki so jih dol`ni sporo~ati izvajalci energetskih dejavnosti Odlo~be:Odlo~be o licencahDostop do omre`ij – 2. stopnja (odlo~anje o prito`bah)Obra~unane cene za uporabo omre`ij – 2. stopnja (odlo~anje o prito`bah)Drugo:Soglasje h kriterijem za dostop do omre`ijSoglasje k internemu aktu med upravljavcem omre`ja in distributerjem oziroma izvajalcem prenosa itd.
V okvir koncernske dru`be Eles spadajo {e: Tr-gel (100 %), Borzen (100 %), Sinergy (100 %),Talum (80 %) in TDR-Metalurgija (80 %). Trgel jebil ustanovljen za trgovanje z elektri~no energijo inbo udele`enec trga z elektri~no energijo. Borzen jebil ustanovljen za organiziranje trga z elektri~noenergijo. Sinergy je bila ustanovljena za tr`enje te-lekomunikacij. Leta 1998 je Eles na podlagi kon-verzij zapadlih obveznosti pridobil ve~inski dele` vpodjetjih Talum in TDR-Metalurgija. Eles ima dele`,
manj{i od kontrolnega, {e v Slovenskih `elezarnah,d.d., Informatiki, d.d., in Eldomu, d.o.o.
Tako je sedanja organizacijska struktura pod-jetja Eles naslednja (glej tudi sliko 6):
• Bilan~ne podenote:* Upravljanje prenosnega omre`ja (UPO)* Prenos elektri~ne energije (PEE)* Uprava in upravne slu`be* Telekomunikacije* ICES• Koncernske odvisne dru`be:* Trgel, d.o.o., Ljubljana* Borzen, d.o.o., Ljubljana* Sinergy, d.o.o., Ljubljana* Talum, d.d., Kidri~evo* TDR-Metalurgija, d.d., Ru{e• Dru`be, kjer je Elesov dele` manj{i od
kontrolnega: * Informatika, d.d., Maribor* Eldom, d.o.o., Maribor* Slovenske `elezarne, d.d., Ljubljana* banke itd.
11
2.2 SEDANJE STANJE LO^ITVE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI
2.2.1 Preoblikovanje prenosnega podjetja
- Upravljanje omre`ja- Nakup in prodaja- Dispe~erstvo- Relejna za{~ita- Meritve- Sistemske analize in razvoj- Pogodbe in obra~un
Generalnidirektor
Pomo~nik dir.in svetovalci
Sekretariat instiki z javnostmi
InternaRevizija
Varnost pridelu Kakovost
Finan~no -ra~unovodski
sektorSplo{ni sektor
Sektor zaposlovno
informatiko
Upravljanjeprenosnega
omre`ja
Direktorprojekta
Prenoselektri~ne energije Telekomunikacije ICES
- Vodenje projektov- Razvoj- Priprava gradenj- Priprava del- Nadzor
- Vzdr`evanje in obratovanje TK sistema- Razvoj, na~rtovanje in analize TK sistema- Tr`enja TK storitev
- Vi{ja strok. {ola zaelektrotehniko
- Srednja strok. {ola zaelektrotehniko
- Izobra`evalni projekti
Slika 6: Eles – organizacijska struktura
Za upravljanje in razvoj slovenskega prenosnegaomre`ja je odgovorno podjetje Elektro Slovenija,d.o.o. (v nadaljevanju Eles). Eles je v celoti v dr`avnilasti in je organiziran kot dru`ba z omejeno odgovor-nostjo. Poslovanje in delo podjetja vodi direktor, kiga imenuje in razre{uje vlada RS. [ir{e sestavljajoupravo {e sekretariat in odnosi z javnostmi ter po-mo~nik in svetovalci direktorja ter upravne slu`be in-terne revizije, varstva pri delu in kakovosti. Pod upra-vo spadata tudi finan~no-ra~unovodski in splo{ni
sektor, ki sta ohranila obstoje~o strukturo, poslovnainformatika pa je postala samostojni oddelek.
V skladu z 20. ~lenom EZ sta bili formirani dvegospodarski javni slu`bi za upravljanje prenosne-ga omre`ja (UPO) in prenos elektri~ne energije(PEE). Ti dejavnosti sta regulirani. Eles je ustano-vil {e dva oddelka: Telekomunikacije in izobra`e-valni center ICES. Obe dejavnosti sta tr`ni. Obsegstoritev, ki jih opravlja Eles, je viden iz naslednjeorganizacijske sheme:
12
2.2.2 Preoblikovanje distribucijskih podjetij
2.2.3 Storitve, ki jih izvajajo distribucijska in prenosna podjetja
Vseh pet slovenskih distribucijskih podjetij(Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljublja-na, Elektro Maribor, Elektro Primorska) je organi-ziranih kot delni{ke dru`be. Glavni delni~ar je dr-`ava (pribli`no 80 odstotkov), drugi pa so razli~nepoobla{~ene investicijske dru`be.
Distribucijska podjetja so po EZ morala lo~itisvoje energetske dejavnosti, zanje pridobiti licen-ce in spremeniti organizacijsko strukturo v skladuz novimi zahtevami. Lo~itev dejavnosti v distribu-cijskih podjetjih:
Definicija storitev, ki jih izvajajo prenosna in di-stribucijska podjetja, je izhodi{~e za postavitevmeja med reguliranimi in nereguliranimi storitvami(glej poglavji 3.2.1 in 3.2.2). Zbrane definicije od-sevajo mednarodno regulativno prakso in so prila-gojene funkcionalni lo~itvi dejavnosti v Sloveniji,obravnavani v prej{njih dveh poglavjih.
V slovenskem prostoru obstaja delitev na izva-jalca dejavnosti in upravljavca, zato je treba defini-cije, ki odsevajo mednarodno regulativno prakso,prilagoditi na{im razmeram.
Razlike pravzaprav nastanejo le pri tem, kamspadajo stro{ki izgub v omre`ju. V skladu z med-narodno prakso spada pokrivanje izgub med pre-
nosne oziroma distribucijske storitve, pri nas pa jezanje odgovoren upravljavec omre`ja, zato smo vna{em primeru stro{ke za pokrivanje izgub vomre`ju uvrstili med stro{ke upravljalskih storitev.
2.2.3.1 Prenosno podjetje
Prenosne storitve (angl. transmission service)zajemajo prenosne omre`ne storitve (angl. tran-smission network service) in prenosne priklju~nestoritve (angl. transmission connection service).Prenosne omre`ne storitve zajemajo izvajanjeprenosa elektri~ne energije po prenosnem omre`juna zanesljiv in u~inkovit na~in, vklju~no z razvojem
Slika 7: Organizacijska struktura distribucijskih podjetij
Regulirane dejavnosti (gospodarske javne slu`be) • distribucija elektri~ne energije,• dobava elektri~ne energije tarifnim odjemalcem
(odjemalci pod 41 kW priklju~ne mo~i) in• upravljanje distribucijskega omre`ja.
Neregulirane dejavnosti • proizvodnja elektri~ne energije,• dobava elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem
(odjemalci nad 41 kW priklju~ne mo~i) in• trgovanje, zastopstvo in posredni{tvo na organiziranem trgu
z elektri~no energijo.
Neenergetske dejavnosti • gradnje in monta`a,• elektromonta`a.
Direktor
Upravljanjeomre`ja
Distribucija
Dobava tarifnimodjemalcem
Prodaja,marketing
Proizvodnjaelektri~neenergije
Gradnja inmonta`a
Elektromonta`a
. . .
Finance,ekonomika,
ra~unovodstvo
Kadri in splo{nezadeve
Stranskedejavnosti
Tr`nedejavnosti
Gospodarske javneslu`be (GJS) Uprava
Nova organizacijska struktura distribucijskih podjetij
omre`ja in zagotavljanjem u~inkovitega vzdr`evanjaomre`nih sredstev v skladu z zahtevami obratoval-nih in drugih navodil ter ustreznih slovenskih teh-ni~nih standardov. Prenosne priklju~ne storitveso tiste, ki so povezane z zagotavljanjem zanesljivein u~inkovite povezave s prenosnim omre`jem inrednim vzdr`evanjem prenosnih priklju~nih sredstevv skladu z zahtevami obratovalnih navodil in ustrez-nih slovenskih tehni~nih standardov.
Stro{ki, ki bremenijo prenosno podjetje v zveziz izvajanjem prenosnih storitev, zajemajo stro{keosnovnih sredstev prenosnega omre`ja (amortiza-cija in donos na sredstva), stro{ke vzdr`evanjaprenosnega omre`ja, stro{ke za razvoj omre`ja tersplo{ne stro{ke, ki so potrebni za doseganje zah-tevane ravni kakovosti storitev.
Upravljalske storitve so storitve, ki jih zagotav-lja upravljavec prenosnega omre`ja in z njimi vzdr`u-je ravnote`je mo~i v sistemu v skladu s kriterijem ka-kovosti, dolo~enim v obratovalnih navodilih, obnavljaravnote`je po motnji in zagotavlja zmogljivosti zaponovno vzpostavitev delovanja sistema po razpadu.
Stro{ki, ki jih ima prenosno podjetje z izvaja-njem upravljalskih storitev, zajemajo stro{ke obra-tovanja in vodenja, stro{ke nakupa elektri~neenergije za pokrivanje prenosnih izgub in stro{kenakupa sistemskih storitev.
Razli~ne storitve je izraz za tiste storitve prenos-nega podjetja, ki niso niti prenosne niti upravljalske.Te storitve niso regulirane. Primeri takih storitev so:
• storitve in`eniringa in svetovanja, • telekomunikacije,• kapitalska udele`ba v proizvodnih podjetjih
ali diverzifikacijske aktivnosti v drugih razli~-nih vrstah podjetij.
2.2.3.2 Distribucijska podjetja
Distribucijske storitve (angl. distribution servi-ces) zajemajo distribucijske omre`ne storitve (angl.distribution network service) in distribucijske prik-lju~ne storitve (angl. distribution connection servi-ce). Distribucijske omre`ne storitve zajemajo izva-janje distribucije elektri~ne energije po distribucij-skem omre`ju na zanesljiv in u~inkovit na~in, vklju~-no z razvojem omre`ja in zagotavljanjem u~inkovite-ga vzdr`evanja omre`nih sredstev v skladu z zahteva-
mi obratovalnih in drugih navodil in ustreznih sloven-skih tehni~nih standardov. Distribucijske priklju~nestoritve so tiste, ki so povezane z zagotavljanjem za-nesljive in u~inkovite povezave z distribucijskimomre`jem in rednim vzdr`evanjem distribucijskih prik-lju~nih sredstev v skladu z zahtevami obratovalnihnavodil in ustreznih slovenskih tehni~nih standardov.
Stro{ki, ki bremenijo distribucijsko podjetje vzvezi z izvajanjem distribucijskih storitev, zajemajostro{ke osnovnih sredstev distribucijskega omre`-ja (amortizacija in donos na sredstva), stro{kevzdr`evanja prenosnega omre`ja, stro{ke za razvojomre`ja in splo{ne stro{ke, ki so potrebni za do-seganje zahtevane ravni kakovosti storitev.
Upravljalske storitve so storitve, ki jih zago-tavlja upravljavec distribucijskega omre`ja in z nji-mi vzdr`uje ravnote`je mo~i v sistemu v skladu skriterijem kakovosti, dolo~enim v obratovalnih na-vodilih, in obnavlja ravnote`je po motnji.
Stro{ki, ki jih ima distribucijsko podjetje z izva-janjem upravljalskih storitev, zajemajo stro{keobratovanja in vodenja distribucijskega omre`ja,stro{ke nakupa elektri~ne energije za pokrivanjedistribucijskih izgub ter stro{ke nakupa sistem-skih storitev od upravljavca prenosnega omre`ja.
Dobavne storitve (angl. retail supply service)zajemajo dobavo, to je nabavo in prodajo elektri~-ne energije kon~nim odjemalcem.
Dejavnosti, povezane s prodajo, so:• dejavnosti, povezane z nabavo elektri~ne
energije za kon~ne odjemalce;• od~itavanje {tevcev, obra~un in zbiranje pri-
hodkov od prodaje elektri~ne energije kon~-nim odjemalcem.
Razli~ne storitve je skupni izraz za tiste stori-tve distribucijskega podjetja, ki niso niti distribucij-ske niti upravljalske niti dobavne. Te storitve nisoregulirane.
Primeri takih storitev so:• storitve in`eniringa in svetovanja, • telekomunikacije,• proizvodnja elektri~ne energije v lastnih ob-
jektih ali kapitalska udele`ba v drugih proiz-vodnih podjetjih.
Zgornje alinee podajajo primere tistih storitev,kjer lahko hitro pride do navzkri`nega subvencionira-nja med reguliranimi in nereguliranimi dejavnostmi,tako da se stro{ki razli~nih tr`nih storitev pripi{ejo re-guliranim dejavnostim, prihodki pa se pripoznajo kotneregulirani prihodki, ki niso predmet regulativneganadzora. ^e `elimo dose~i nediskriminatorne pogojedostopa do omre`ja in enakopravnost vseh akterjevter se izogniti prevaljevanju stro{kov in navzkri`nemusubvencioniranju med dejavnostmi, potrebujemo do-bra pravila za razmejevanje dejavnosti, ki morajo definirati lo~evanje dejavnosti, alokacijo stro{kov, ob-veznosti glede izmenjave podatkov itd.
13
Evropski trg z elektri~no energijo je v primerjavi zdrugimi trgi v svetu eden najbolj razvitih in vklju~ujeveliko internih trgov, kjer so pravila `e dodobra izobli-kovana. Popolno zdru`evanje teh trgov je dejansko le{e vpra{anje ~asa. Oblika tehni~nega sodelovanjamed dr`avami je bila `e zgrajena v organizaciji UCTE(The Union of the Cordination of Transmission ofElectricity). V sedanjem ~asu, ko UCTE vsako letoanalizira rast izmenjanih koli~in elektri~ne energije, se
je v skupini dr`av EU oblikovala skupina ETSO (Euro-pean Transmission System Operators). Slovenski sis-temski operater Eles je na podlagi ~lanstva v UCTE inna podlagi kandidature Slovenije za ~lanstvo v EU po-stal ~lan ETSO skupine. Polnopravno ~lanstvo in stem pravice pri izvajanju ~ezmejnega trgovanja je mo-go~e pri~akovati leta 2002. S tem bodo imeli udele-`enci na slovenskem trgu z vidika ~ezmejnega trgova-nja enake pogoje kot v dr`avah EU.
14
Vlada Republike Slovenije je poleti 2001 spreje-la Akt o ustanovitvi dru`be z omejeno odgovornostjoHolding Slovenske Elektrarne, d.o.o. (v nadaljevanju:HSE). Namen zdru`itve petih podjetij za proizvodnjoelektri~ne energije in premogovnika je bil predvsemenoten nastop na trgu pri prodaji elektri~ne energijein izbolj{anje konkuren~nosti. Skupino HSE sestav-ljajo tri podjetja z verigami hidroelektrarn: Dravskeelektrarne Maribor, d.o.o, Savske elektrarne Ljublja-na, d.o.o, So{ke elektrarne Nova Gorica, d.o.o, Termoelektrarna Brestanica, d.o.o, Termoelektrarna[o{tanj, d.o.o., in Premogovnik Velenje, d.d.
Po tej spremembi na podro~ju podjetij za proiz-vodnjo elektri~ne energije strukturo proizvodnegasektorja, ki nastopa na trgu z elektri~no energijo, se-stavljajo HSE in tri samostojna proizvodna podjetja:Nuklearna elektrarna Kr{ko, Termoelektrarna Top-larna Ljubljana in Termoelektrarna Trbovlje.
2.3 TR@NE (NEREGULIRANE) DEJAVNOSTI
2.3.1 Podjetja za proizvodnjo elektri~ne energije
2.3.2 Vpetost slovenskega elektroenergetskega sistema v prenosno omre`je EU
Holdingslovenske
elektrarne (HSE)
TE [o{tanj
TE Brestanica
So{ke elektrarne
Savske elektrarne
Dravske elektrarne
TermoelektrarnaTrbovlje
TermoelektrarnaToplarnaLjubljana
Nuklearnaelektrarna
Kr{ko
RTP Beri~evoRTP Kle~e
RTP OkrogloRTP Podlog
RTP Cirkovce
RTP Diva~a
RTP Maribor
RTP Ci k
RTP M ib
Daljnovodi RTP Elektrarne400 kV220 kV110 kV
HEJETE
400/x kV220/x kV110/x kV20/x kV
Slika 8: Podjetja za proizvodnjo elektri~ne energije
Slika 9: Slovenski elektroenergetski sistem – daljnovodi, razdelilno-transformatorske postaje (RTP) in elektrarne
2.4.1.1 Vloga in naloge organizatorja trga zelektri~no energijo
Glavna dejavnost podjetja je organiziranje trgaz elektri~no energijo v Sloveniji, ki vklju~uje:
• soo~anje ponudb za nakup in prodajo elek-tri~ne energije – borza elektri~ne energije(dnevni trg, urni trg),
• obra~un in poravnava sklenjenih poslov naorganiziranem trgu – funkcija klirin{ke hi{e,
• evidentiranje dvostranskih pogodb,• izdelavo voznih redov,• javno objavljanje tr`nih gibanj cen,• izvajanje izobra`evanja za ~lane organizira-
nega trga elektri~ne energije.
Organizirani trg elektri~ne energije mora zasvoje uspe{no poslovanje, podobno kot vsak drugorganiziran trg, ustrezati temeljnim na~elom borz-nega trgovanja:
• na~elo transparentnosti (pregledno, jasno injavno poslovanje za vse udele`ence; javnaobjava tr`nih gibanj);
• na~elo likvidnosti (ubla`itev nenavadnihsprememb obsega ponudbe in povpra{e-vanja brez pretiranih nihanj cen oziromanih~e od udele`encev trga ne sme imetiprevelikega vpliva na oblikovanje cene natrgu);
• na~elo varnosti (EZ, Pravila za delovanjetrga elektri~ne energije, finan~ne garanci-je ~lanov zmanj{ujejo finan~na tveganja);
• na~elo po{tenosti (nediskriminatornost or-ganiziranega trga je zakonsko dolo~ena);
• na~elo u~inkovitosti (prilagodljiv trgoval-no-informacijski sistem).
Organizator trga omogo~a preglednost orga-niziranega trga elektri~ne energije z objavljanjemcen in koli~in iz sklenjenih poslov na trgu elektri~-ne energije v razli~nih ~asovnih obdobjih ter z ob-javljanjem posebnih indeksov. To omogo~a udele-`encem trgovanja sprejemati ustrezno strategijotrgovanja in oblikovanja lastnih ponudb.
15
Ustanovitev organizatorja trga z elektri~noenergijo je ena izmed obveznosti, ki jo prina{a EZ,in hkrati tudi eden izmed temeljnih pogojev za od-prtje trga z elektri~no energijo. Organizirani trgelektri~ne energije je osrednje mesto, kjer se naorganiziran na~in sre~ujeta ponudba in povpra{e-vanje po elektri~ni energiji.
Delovanje organiziranega trga z elektri~noenergijo, dol`nosti in pravice organizatorja trga ter~lanov organiziranega trga so natan~no opredeljeniv Pravilih za delovanje trga elektri~ne energije7.
Dejavnost gospodarske javne slu`be organizira-nja trga z elektri~no energijo opravlja podjetje Bor-zen, d.o.o., ki je bilo ustanovljeno 28. marca 2001kot h~erinsko podjetje podjetja Elektro Slovenija,d.o.o. Borzen zaposluje visokostrokovne kadre zdolgoletnimi energetskimi, finan~nimi, tehni~nimi in
vodstvenimi izku{njami ter z izku{njami pri planira-nju in analizah elektroenergetskega sistema.
Od 1. januarja do 30. septembra 2001 jebilo v okviru Elesa zaradi predvidene osamosvo-jitve h~erinskega podjetja v skladu z organizacij-sko shemo podjetja odprto stro{kovno mestoprojekt organiziranja borze. Borzen deluje kotsamostojna pravna oseba od 1. oktobra 2001,tako da je v letu 2001 podjetje samostojno po-slovalo le tri mesece.
Borzen ima najsodobnej{o komunikacijsko, ra-~unalni{ko in tehni~no opremo, ki je potrebna zanemoteno delovanje organiziranega trga. V toopremo {tejemo {tiri glavne sklope, in sicer: trgo-valni sistem, sistem za evidentiranje dvostranskihpogodb in izdelavo voznih redov, sistem za finan~-no poravnavo in poslovno-informacijski sistem.
2.4 ORGANIZATOR TRGA IN NJEGOVA VLOGA
2.4.1 Organizator trga z elektri~no energijo
Samostojni in`.za informacijski
sistemSamostojni
analitik
Vodstvo,direktor
Finan~nireferent
Finan~nireferent
Analiza in razvojVodja sektorja zaanalize in razvoj
trgovanja
Trgovanje in nadzorVodja sektorja za
trgovanje in nadzor
Sektor za obra~unin poravnavo
Vodja sektorja zaobra~un in poravnavo
Tehni~no inf. sektorVodja tehni~noinformacijskega
sektorja
Poslovnisekretar
Slika 8: Organizator trga – organizacijska shema podjetja Borzen
7 Uradni list Republike Slovenije {t. 30/01
2.4.1.2 Trgovanje na organiziranem trgu
Vzpostavljen sistem za elektronsko trgovanjezagotavlja podlago za dnevni trg elektri~ne ener-gije. To pomeni, da danes poteka trgovanje zaelektri~no energijo, ki bo proizvedena in porablje-na jutri. Na~in trgovanja je sprotno trgovanje inavkcijski na~in s fazo izklica. Na organiziranemtrgu se trguje s standardnimi produkti. Ti so pa-sovna energija, trapezna energija, no~na energijain energija za vsako posamezno uro.
Trgovanje na organiziranem trgu ima nasled-nje prednosti:
• Za{~ita pred finan~nimi tveganji. • Mo`nost optimalnega na~rtovanja proizvod-
nje in porabe elektri~ne energije. • Neposredna povezava med ponudbo in pov-
pra{evanjem omogo~a visoko likvidnost. • Mo`nost sklepanja dvostranskih pogodb na
organiziranem trgu daje ve~jo varnost. • Standardizirani borzni produkti omogo~ajo
urejeno in nadzorovano trgovanje skladno spravili.
• Javno objavljanje rezultatov trgovanja inborznih indeksov omogo~a individualne ana-lize in napovedi gibanja cen.
• Mo`nost zni`anja stro{kov poslovanja.
2.4.1.3 Obra~un in poravnava
Vzpostavljeni sistem za obra~un in poravnavoomogo~a finan~no alokacijo, obra~un in finan~noporavnavo vseh sklenjenih poslov na organizira-nem trgu (dnevni trg). To pomeni, da udele`enci tr-govanja dobijo obra~une sklenjenih poslov za vsakdan trgovanja, hkrati pa dobijo tudi obvestilo o netoobveznosti (kupec) oziroma terjatvi (prodajalec).
2.4.1.4 ^lanstvo na organiziranem trgu
Na organiziranem trgu elektri~ne energije so-delujejo podjetja, ki imajo licenco Agencije zaenergetsko dejavnost trgovanja na organiziranemtrgu in imajo z organizatorjem trga sklenjeno pri-stopno pogodbo. Zadnji dan leta 2001 je bilo naorganiziranem trgu z elektri~no energijo dvanajst~lanov. Vsak ~lan organiziranega trga je v skladus pristopno pogodbo uvr{~en v eno od naslednjihkategorij ~lanstva:
- Kupec/prodajalec: kupuje in prodaja elek-tri~no energijo v svojem imenu in za svoj ra-~un. Kupec/prodajalec na organiziranemtrgu lahko sklepa samo posle, ki na eni stra-ni vklju~ujejo lastna primopredajna mesta.
- Trgovec: kupuje in prodaja elektri~no ener-gijo v svojem imenu in za svoj ra~un ter lah-ko opravlja tudi funkcijo tr`nega zastopnikain tr`nega posrednika.
- Tr`ni zastopnik: kupuje in prodaja elek-tri~no energijo v svojem imenu in za tuj ra-~un ter lahko opravlja tudi funkcijo tr`negaposrednika. Tr`ni zastopnik na organizira-nem trgu lahko sklepa samo posle, ki naeni strani vklju~ujejo lastna primopredajnamesta.
- Tr`ni posrednik: posreduje pri sklepanjudvostranskih pogodb. Tr`ni posrednik ne po-sluje na dnevnem trgu in ni udele`enec po-ravnalnega sistema.
Za zdaj so ~lani samo pravne osebe znotrajmeja Slovenije, z odpiranjem trga elektri~ne ener-gije navzven in z vstopom Slovenije v Evropskounijo pa se bodo v delovanje borze vklju~ili tudituji trgovci.
16
2.5.2.1 Ekonomski nadzor
Namen reguliranja je varstvo potro{nikov, med-tem ko je zagotovljeno, da ostane regulirano podjetjesposobno za ekonomsko pre`ivetje ter da ima spod-budo za u~inkovito poslovanje. Agencija je tako na enistrani vpeta med potro{nike, ki ̀ elijo nizko ceno in ka-kovostno storitev, ter na drugi strani med reguliranapodjetja, ki `elijo vi{jo ceno in predvsem ustrezen do-nos. Tako na primer slovenskemu gospodarstvu kotpotro{niku elektri~na energija in cena za uporaboomre`ja (CUO) v proizvodih pomenita velik del stro{-kov, zato mora Agencija ob dolo~itvi CUO med drugimtudi ugotavljati, kolik{en dele` CUO lahko preneseslovensko gospodarstvo. Agencija je pri svojem deluimplementirala pogoje konkuren~nega trga, da bimotivirala lastnika za ustvarjanje dobi~ka, investiranjenovih tehnologij ter zni`evanje stro{kov in cen.
Energetske dejavnosti, ki jih zakon opredeljujekot gospodarske javne slu`be, so vezane na infra-strukturo, ki ni predmet konkurence in pomeni narav-ni monopol, ki omogo~a delovanje trga le, ~e je vsemdostopna pod nediskriminatornimi pogoji. Zaradi ob-veznega zadovoljevanja javnih potreb, ki jih ni mogo-~e zagotavljati na trgu, je te dejavnosti treba regulira-ti. Nadzor naravnih monopolov, kot ga izvaja Agenci-
ja, je iskanje u~inkovitega ravnovesja med onemogo-~anjem neupravi~enih dobi~kov in spodbujanjemve~je u~inkovitosti. Z nadzorom cen in donosnostinalo`b ter spremljanjem strate{kih planskih odlo~itevAgencija `eli vzpostaviti stabilno, predvidljivo in pre-gledno ekonomsko okolje.
Uvedba ekonomskega nadzora je nujna, ker stapotrebna opazovanje in nadzor dejavnosti podjetij natistih delih trga, kjer se ni mogo~e zana{ati, da bi in-terese odjemalcev ali druge interese varovala popol-na in po{tena konkurenca. Ob naravnih monopolihkonkurenca ni mogo~a, zato je za prepre~evanje zlo-rabe tr`ne mo~i obveznih gospodarskih javnih slu`bpotreben ekonomski nadzor z reguliranjem.
V tr`nem gospodarstvu sta konkurenca in dobi-~ek tista, ki spodbujata izvajalce k ~edalje ve~ji in-ventivnosti in zni`evanju stro{kov, saj jih konkurencasili, da ponujajo kakovostne storitve po ~im ni`ji ceni.Konkurenca je u~inkovita tam, kjer podjetje ne moredvigovati cen ~ez svojega konkurenta brez tveganjaizgube tr`nega dele`a in kjer lahko pove~a svoj do-bi~ek samo tako, da zni`uje svoje stro{ke.
Ekonomski nadzor torej pomeni stalno opazova-nje reguliranih dejavnosti in nadzor, s katerim boAgencija preverjala, da podjetja ne prese`ejo naj-ve~jih dovoljenih vrednosti dolo~enih parametrov.
17
Agencija za energijo RS je bila v skladu z EZustanovljena kot neodvisna organizacija, ki oprav-lja z zakonom dolo~ene naloge in za izvajanje tehnalog potrebne aktivnosti v zvezi z nadzorom naddelovanjem trga z elektri~no energijo in z zemelj-skim plinom. Sklep o ustanovitvi Agencije za ener-gijo RS je Vlada RS sprejela junija 2000, septem-bra 2000 je Vlada RS izdala soglasje k statutuAgencije. Z namenom, da v interesu vseh udele-`encev zagotovi pregledno in nepristransko delo-vanje trga, opravlja Agencija naslednje zakonskodolo~ene naloge:
• S splo{nim aktom dolo~a cene za uporaboelektroenergetskih omre`ij. O upravi~enostistro{kov in drugih elementov cen za upora-bo elektroenergetskih omre`ij odlo~a napodlagi podatkov in kriterijev za ocenjevanjeupravi~enosti stro{kov.
• Odlo~a v sporih, ki izvirajo iz:- zavrnitve dostopa do elektroenergetskih ali
plinskih omre`ij,- obra~unane cene za uporabo elektroener-
getskih omre`ij ali cene za uporabo plinskihomre`ij.
• Izdaja licence za izvajanje energetskih de-javnosti v skladu z dolo~bami EZ in uredbe.
• Sodeluje s pristojnimi organi in in{pekcijami.• Izdaja letna poro~ila in informacije za javnost.• Opravlja druge naloge, povezane z nadzo-
rom nad delovanjem trga z elektri~no ener-gijo in zemeljskim plinom.
Agencija sodeluje v dvostranskih odnosih inmednarodnih organizacijah s podro~ja nadzoranad delovanjem trga z elektri~no energijo in ze-meljskim plinom.
Agencija izvaja nadzor nad delovanjem orga-niziranega trga z elektri~no energijo tako, da napodlagi uredb o izvajanju gospodarske javneslu`be (GJS) distribucije ter GJS prenosa zbirain evidentira pogodbe o dostopu do omre`ij intrenutni dostop do omre`ij ali dele pogodb, kidolo~ajo koli~ine, termine in druge parametre,pomembne za na~in, karakteristiko odjema alizasedenost omre`ij.
Agencija izvaja tudi druge aktivnosti, ~e sopovezane z opravljanjem z zakonom dolo~enihnalog s podro~ja reguliranih dejavnosti. Ugotav-lja tudi nepravilnosti pri delovanju trga z elektri~-no energijo in plinom, ki zavirajo razvoj konku-rence ali jo izkrivljajo, in druge pojave zlorabemonopolnega polo`aja.
2.5 ENERGETSKI TRG IN VLOGA REGULATORJA
2.5.1 Naloge in pristojnosti Agencije za energijo
2.5.2 Namen ekonomskega nadzora in vloga Agencije za energijo
2.5.2.2 Stabilen in predvidljiv regulativni okvir
Ekonomski nadzor mora dopu{~ati razumnostopnjo donosa na sredstva, tako da so strate{kemanagerske odlo~itve, kot so nalo`be v regulira-nih dejavnostih, ocenjene podobno kot v industriji,ki je izpostavljena konkurenci. To pa pomeni, dabo Agencija skrbela, da prekomerni dobi~ki nebodo dopu{~eni, donosnost na sredstva v reguli-ranih dejavnostih pa mora omogo~ati ustrezno de-lovanje teh dejavnosti vklju~no s financiranjem na-lo`b, da bo zagotovljena kakovostna storitev.
Pri dolo~anju cen za uporabo elektroenergetskihomre`ij Agencija sku{a dose~i zlasti naslednje cilje:
• varovanje interesov odjemalcev elektri~neenergije glede pogojev njihove preskrbe z elek-tri~no energijo, zanesljivostjo dobave in dolgo-ro~no kakovostjo storitev dobave elektri~neenergije;
• zagotovitev finan~ne stabilnosti reguliranih de-javnosti;
• kakovostna in dosegljiva storitev po dostopniceni,
• pospe{evanje u~inkovitosti in ekonomi~nosti;• doseganje razumljive stopnje donosa na
sredstva;• spodbujanje razvoja in raziskav in uporabe no-
vih tehnologij.Vzpostavitev verodostojnega in ~asovno do-
slednega re`ima za regulacijo trga z elektri~noenergijo je pomemben dejavnik tudi za pritegnitevkapitala investitorjev v elektroenergetski sektor.Investitorji `elijo imeti zagotovilo, da se regulativnapravila in praksa ne bodo nenehno spreminjali.
Regulativni re`im mora biti strukturiran tako,da ne prepre~uje dolo~enih virov financiranja ininvesticij. Ta vidik je treba obravnavati v {ir{em ok-viru perspektive potencialnega vlagatelja. Ta bo zaza~etno oceno polo`aja v dr`avi najverjetneje pre-veril vsaj tri ravni elektrogospodarskega okolja:
• stabilnost splo{nega gospodarskega razvo-ja ter verodostojnost ekonomske in stabili-zacijske politike;
• verodostojnost in ~asovno doslednost regu-lacije elektroenergetskega sektorja;
• garancije za pogoje financiranja, merjene vdonosu na investicijo (potrebna, tveganjemprilagojena stopnja donosa).
Analiza vseh treh ravni je med seboj tesno po-vezana. Investitorji bodo zainteresirani le, ~e jimbodo projekti omogo~ili doseganje njihovih fi-nan~nih zahtev. Te je mogo~e meriti glede na za-slu`ke v drugih panogah, v industriji v drugih dr`a-vah ali glede na mednarodne trge kapitala.
2.5.2.3 Zamejena cena
Agencija `eli z ekonomskim nadzorom po me-todi zamejene cene v srednjero~nem regulativnemobdobju nastaviti ekonomsko u~inkovite cene, kibodo spodbujale u~inkovitost izvajalcev in uporab-nikov. Reguliranim podjetjem omogo~ajo tak{enprihodek, da bo pokril ekonomske stro{ke delova-nja, stro{ke amortizacije in donos na sredstva.
V okviru ekonomskega nadzora z zamejenoceno se omeji stopnja povpre~nih prihodkov ali do-lo~enih cen. Povpre~ni prihodki so pove~ani z upo-{tevanjem inflacije in zmanj{ani za privzeto stopnjorasti produktivnosti, ki jo Agencija dolo~i za vsakoleto in vsako podjetje posebej. Na podlagi izbranemetode ekonomskega nadzora po zamejeni cenibo Agencija tako dolo~ila maksimalne cene, po ka-terih lahko regulirane dejavnosti prodajajo svojestoritve. Idejni pristop omenjene metode je nekak-{no posnemanje lastnosti konkuren~nega trga,kjer prodajalec ne more dvigovati cene brez tvega-nja, da bi posledi~no izgubil del trga ter da bi bilepovi{ane cene zanj nedobi~konosne.
Glede na to, da je namen ekonomskega nadzo-ra po metodi zamejene cene posnemanje delovanjakonkuren~nega trga, je treba obravnavati tudi tvega-nost delovanja. Le-ta bo v razmerah ekonomskonadzorovanega poslovanja z zagotovljenim dono-som v primerjavi s konkuren~nim trgom bistvenoni`ja. Regulirane dejavnosti imajo v primerjavi s pod-jetji, ki delujejo na trgu, pravzaprav majhno tveganjedelovanja. Koli~ine prenesene in distribuirane elek-tri~ne energije so dokaj natan~no predvidljive, pravtako se da ve~ino stro{kov relativno dobro oceniti zanekaj let naprej. In na koncu bodo podjetja imela za-gotovilo, da bo njihov upravi~en prihodek maksimi-ran do ravni, ki pokriva stro{ke primerljivih u~inkovi-tih podjetij. Prav tako podjetja nimajo tako zastarelihinfrastrukturnih objektov, ki bi bili potrebni korenitihsprememb, in tudi ni bojazni, da bi zaradi novih sub-jektov na trgu za~eli izgubljati svoje odjemalce.
18
19
2.6.1.1 Elektrogospodarstvo
2.6.1.1.1 Viri elektri~ne energijeV letu 2001 so skupni viri elektri~ne energije
zna{ali 13.941 GWh in so v primerjavi z letom2000 vi{ji za 6,5 %, v primerjavi s koli~insko elek-troenergetsko bilanco (EEB) za leto 2001 pa sovi{ji za 6,3 %. Od skupnih virov elektri~ne energi-je se 94,6 % nana{a na proizvodnjo v slovenskihelektroenergetskih objektih, preostali del pa nauvoz in izposojo elektri~ne energije. Proizvodnja vhidroelektrarnah je presegla na~rtovano za 4,3 %,medtem ko je bila v primerjavi z letom 2000 za 1,8 % ni`ja. Proizvodnja v termoelektrarnah je bilavi{ja od na~rtovane za 6,7 % in za 7,8 % vi{ja odproizvodnje v letu 2000. Nuklearna elektrarnaKr{ko na~rtovanega obsega proizvodnje zaradipodalj{anja remonta ni dosegla, v primerjavi z le-tom 2000 pa je njena proizvodnja vi{ja za 10,8 %.Uvoz elektri~ne energije je bil glede na plan vi{jiza 4,5-krat, prav tako pa je bil tudi vi{ji od uvoza vletu 2000, in sicer za 19,6 %.
2.6.1.1.2 Poraba elektri~ne energijeNeto poraba elektri~ne energije v letu 2001 je
zna{ala 13.201 GWh in je za 7,6 % ve~ja od na-~rtovane ter za 7,4 % od neto porabe v letu 2000.Od skupno porabljene elektri~ne energije v Slove-niji so je 19,8 % porabili neposredni odjemalci nalokacijah Kidri~evo, Ru{e, Jesenice, [tore in Rav-ne, ki elektri~no energijo prevzemajo na preno-snem omre`ju, 80,2 % pa distribucijski odjemalci.
Na~rtovani odjem neposrednih odjemalcev v letu2001 ni bil v celoti dose`en, v primerjavi z letom2000 pa je bil za 1,9 % ve~ji. Odjem distribucijskihodjemalcev je bil za 3,6 % ve~ji od na~rtovanegain za 4,3 % ve~ji kot v letu 2000.
Izvoz elektri~ne energije v letu 2001 je zna{al2.460 GWh, kar je 31,8 % ve~ od na~rtovanega in25,5 % ve~ kot v letu 2000.
Iz preglednic in grafov so podrobno vidni:
• viri in poraba elektri~ne energije v GWh vletu 2001:
realizacija 2000 EEB 2001 realizacija 2001 real./plan 2001 real. 2001/2000VIRI ELEKTRI^NE ENERGIJEProizvodnja HE 3.513 3.306 3.449 104,3 98,2Proizvodnja TE 4.092 4.135 4.413 106,7 107,8Proizvodnja NEK 4.540 5.170 5.030 97,3 110,8mHE pri JP distribucije 74 64 77 120,4 105,0Proizvodnja zunaj EES v RS 199 287 224 77,9 112,6Supaj proizvodnja v RS 12.417 12.963 13.192 101,8 106,2Uvoz prenos 587 156 702 449,8 119,6Uvoz distribucija 0 0 0Izposoja prenos 87 0 47 53,5Skupaj viri 13.091 13.119 13.941 106,3 106,5
PORABA ELEKTRI^NE ENERGIJENeposredni odjemalci 2.097 2.138 2.119 99,1 101,9Distribucijski odjemalci 8.204 8.261 8.559 103,6 104,3Skupaj prodaja v RS 10.283 10.399 10.679 102,7 103,8Izvoz prenos 1.959 1.866 2.460 131,8 125,5Izvoz distribucija 2 0 2 107,2Skupaj prodaja 12.245 12.265 13.141 107,1 107,3Posoja prenos 48 0 60 124,7Skupaj neto poraba 12.293 12.265 13.201 107,6 107,4Izgube v prenosnem omre`ju 289 257 327 127,3 113,2Izgube v distribucijskem omre`ju 508 597 412 69,1 81,1Skupaj bruto prodaja 13.091 13.119 13.941 106,3 106,5
Proizvodnja HEMale HE pri JP distr.Uvoz distribucija
Struktura virov elektri~ne energije v letu 2001
Proizvodnja TEProizvodnja izven EES v RSIzposoja prenos
Proizvodnja NEKUvoz prenos
7,5 %
36,1 %
31,7 %
24,7 %
0,6 %
1,6 %
0,3 %
5,0 %
Slika 9: Struktura virov elektri~ne energije v letu 2001
2.6 POSLOVANJE PODJETIJ ELEKTROGOSPODARSTVA IN PREMOGOVNI[TVA SLOVENIJE
2.6.1 Fizi~ni obseg poslovanja
20
meseci
0100.000200.000300.000400.000500.000600.000700.000800.000900.000
1.000.0001.100.0001.200.0001.300.0001.400.000
Skupaj HESkupaj TE in kogeneracija Ravne
NE Kr{koSkupaj uvoz el. energije
Izmenjava - izposoja
I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII
meseciI II III IV V VI VII VIII IX X XI XII
0100.000200.000300.000400.000500.000600.000700.000800.000900.000
1.000.0001.100.0001.200.0001.300.000
Neposredni odjemalciEL CE
EL GOREL LJ
EL MBEL PRIM
IzvozIzmenjava - posoja
Gospodinjski odjemalci na 0,4 kVDrugi odjemalci na 0,4 kV
Odjemalci na 1-35 kVOdjemalci na 110 kV
Prodaja v druge dr`ave
2.741.093
2.032.498
3.655.209
130.3582.223
EL CEEL GOR
EL PRIMEL MB
EL LJ
19 %
15 %
10 %36 %
20 %
• prevzem elektri~ne energije v prenosnemomre`ju (v MWh):
• poraba elektri~ne energije distribucijskihodjemalcev (v MWh):
• oddaja elektri~ne energije na prenosnemomre`ju (v MWh):
• dele`i distribucijskih podjetij pri dobavi elek-tri~ne energije distribucijskim odjemalcem:
EEB realizacija % real.DEM 2.594 2.697 104SEL 320 354 111SENG 392 395 101TEB 79 101 128TE[ 3.100 3.336 108TET 563 576 102TE-TOL 393 400 102NEK 5.170 5.030 97skupaj proizvodnja 12.611 12.889 102skupaj HSE 6.485 6.883 106
Proizvodnja HEMale HE pri JP distr.
Proizvodnja TEProizvodnja izven EES
Proizvodnja NEK
26 %
33 %
38 %
2 %1 %
Izvoz prenosIzvoz distribucija
Distribucijski odjemalciNeposredni odjemalci
18,72 %
0,02 %
16,13 %65,13 %
Lokacija Kidri~evoLokacija @el. Ravne
Lokacija Ru{eLokacija @el. [tore
Lokacija @el. Jesenice
55 %
21 %
13 %
6 %5 %
• proizvodnja elektri~ne energije v posamez-nih elektrarnah v GWh:
• struktura porabe elektri~ne energije:
• struktura proizvodnje elektri~ne energije: • struktura porabe neposrednih odjemalcevpo posameznih lokacijah:
2.6.1.2 Premogovni{tvo
Izkop premoga v Premogovniku Velenje je vletu 2001 zna{al 3.488.145 ton oziroma36.740.278 GJ toplotne vrednosti, kar je 96,3 %na~rtovane proizvodnje v tonah ali 92,1 % na~rto-vane proizvodnje v GJ. Prodaja premoga je bilaglede na plan ve~ja za 3,9 % oziroma glede na na-~rtovano kalori~no vrednost za 8,3 %. Prete`ni ku-pec premoga je TE[, in sicer se 95,4 % celotne
prodaje premoga Premogovnika Velenje nana{ana premog za proizvodnjo elektri~ne energije vTE[, 3,6 % na premog za proizvodnjo toplote vTE[, preostalih 0,9 % pa na prodajo komercialne-ga premoga.
Rudnik Trbovlje-Hrastnik je dosegel na~rtova-ni obseg koli~inske realizacije, in sicer 684.972ton oziroma 7.586.170 GJ.
21
Realizirani prihodek od prodaje 13.141 GWhelektri~ne energije in prihodek od CUO v letu 2001je zna{al 160.562,1 milijona tolarjev, prihodek odtranzita pa 1.697,4 milijona tolarjev. Skupni prihodekje tako zna{al 162.259,5 milijona tolarjev ter je za16,9 % vi{ji od prihodka v letu 2000 in za 14,1 %vi{ji od prihodka, predvidenega v Indikativnem planuposlovanja EES Slovenije za leto 2001, kjer prihodekod tranzita ni bil na~rtovan. V primerjavi z letom 2000je koli~inska prodaja v letu 2001 vi{ja za 7,4 %.
Primerjava prihodka od elektri~ne energije inCUO, realiziranega v letu 2001, s prihodkom leta2000 neposredno ni pravilna. Razlog za to je, ker jepri prehodu z 19- na 20-% stopnjo davka na doda-no vrednost v prihodek leta 2001 pri distribucijskihpodjetjih vklju~en tudi del prihodkov od prodajeelektri~ne energije tarifnim odjemalcem, ki se vobroku za mesec januar 2002 nana{a na mesecdecember 2001. Vrednostno je ta prihodek zna{al3.596,6 mio SIT. Na podlagi navedenega je zna{alprihodek leta 2001, ki je primerljiv s prihodkompredhodnega leta, 158.662,9 mio SIT, in je za 14,3 % vi{ji od prihodka v letu 2000 ter za 11,6 %vi{ji od prihodka iz Indikativnega plana.
Povpre~no dose`ena prodajna cena (cenaelektri~ne energije in CUO) v dr`avi je zna{ala13,40 SIT/kWh in je od povpre~ne prodajne cenev letu 2000 vi{ja za 6,3 %. Ker je bila rast `ivljenj-skih stro{kov v letu 2001 v primerjavi z letom2000 vi{ja za 8,5 %, pomeni to realni padec pov-pre~ne prodajne cene za 2,19 %.
Dolo~anje cen tarifnih postavk za tarifne odje-malce je v pristojnosti Vlade RS, ki je 29. oktobra2001 izdala Uredbo o dolo~itvi najvi{jih postavk zaprodajo elektri~ne energije (Ur. l. RS, {t. 85/01) zveljavnostjo od 1. novembra 2001, v skladu s kate-ro so se tarifne postavke pove~ale za 5 %. V tarifnihpostavkah je zajeta tako cena za elektri~no energijokot cena za uporabo elektroenergetskih omre`ij.
Neposredni odjemalci so prevzeli 1,9 % ve~koli~in kot v letu 2000, vrednostno pa je bilafakturirana realizacija za elektri~no energijo inCUO vi{ja za 5,3 %.
Distribucijskim odjemalcem je bilo prodane 4,3 %ve~ energije kot v letu 2000. Izstavljeni ra~uni zaelektri~no energijo in CUO distribucijskim odjemal-cem so bili v primerjavi z letom prej vi{ji za 10,9 %.
Izvoz prek JP Eles je zna{al 2.460 GWh, kar je25,5 % ve~ kot v letu 2000, vrednostno pa 91,7 %ve~ kot v minulem letu.
Povpre~no dose`ena izvozna cena v letu 2001je zna{ala 7,1 SIT/kWh in je v primerjavi s pov-pre~no izvozno ceno v letu 2000 vi{ja za 52,7 %.
Primerjava koli~inskih in vrednostnih podatkovza leto 2001 je vidna iz gornjega grafa.
Na podlagi kupoprodajnih odnosov med podjet-ji proizvodnje, distribucije in prenosa se na proizvod-na podjetja od skupaj realiziranega prihodka iz na-slova elektri~ne energije in CUO v vi{ini 162.259,5milijona tolarjev nana{a 66,2 % ali 107.492,8 mili-jona tolarjev, na distribucijska podjetja 19,5 % ali31.624,7 milijona tolarjev in na prenosno podjetje8,8 % ali 14.263,1 milijona tolarjev. Za nakup elek-tri~ne energije iz uvoza in od proizvajalcev zunajEES je bilo porabljenega 4,7 % realiziranega pri-hodka ali 7.661,9 milijona tolarjev, preostali del senana{a na stro{ke zakupa mo~i, kogeneracije, si-stemskih {tudij, EGS, Borzena in Agencije.
Slika 10: Realiziran prihodek od elektri~ne energije inCUO v letu 2001
2.6.2 Vrednostni obseg poslovanja podjetij elektrogospodarstva
Neposredni odjemalci Distribucijski odjemalci Izvoz
Realizacija v letu 2001
SIT0%
20%
40%
60%
80%
100%
GWh
Realizirani prihodek od elektri~ne energijein CUO v letu 2001
Distribucija19,5 %
Eles8,8 %
Nakup elektri~neenergije (uvoz, mHE) 4,7 %
Borzen, zakup mo~i, kogeneracija0,3 %
EGS, {tudije, Agencija0,4 %
Proizvodnja66,2 %
22
Podjetja elektrogospodarstva so poslovno leto2001 zaklju~ila s 344.263 milijoni tolarjev izgube.Izguba v vi{ini 333.111 milijonov tolarjev je posle-dica cenitve nepremi~nin, strojev in opreme nadan 31. decembra 2001. Izguba teko~ega letazna{a 11.264 milijonov tolarjev.
Premogovnik Velenje in Rudnik Trbovlje-Hrastniksta poslovno leto 2001 zaklju~ila z 48.899 milijoni to-larjev izgube. Izguba v vi{ini 41.183 milijonov tolarjevje posledica cenitve nepremi~nin, strojev in opremena dan 31. decembra 2001. Izguba teko~ega leta zapremogovnik zna{a 7.716 milijonov tolarjev.
Holding slovenske elektrarne, d.o.o., ki je bil napodlagi sklepa Vlade RS ustanovljen 30. septembra2001 in je v letu 2001 predvsem zagotavljal tehni~-ne in formalnopravne pogoje za delovanje dru`be tersodeloval pri pripravljanju pogodb o prodaji elektri~-ne energije za leto 2002, je zaklju~il poslovno leto
2001 z izgubo v vi{ini 30.383,7 milijona tolarjev. Iz-guba je posledica izgub odvisnih dru`b in poseganjav njihov osnovni kapital.
Na podlagi sklepa Vlade RS z dne 14. maja2001 je Gospodarska zbornica Slovenije v imenu inna ra~un podjetij elektrogospodarstva in premogov-ni{tva naro~ila cenitev njihovih nepremi~nin, strojevin opreme. Cenitev je izvajalo podjetje P & S, po-slovne analize in svetovanje, d.o.o., Ljubljana. Po-sledica cenitve je zmanj{anje vrednosti nepremi~-nin v EES v primerjavi s stanjem preteklega leta za38,6 %, v premogovnikih pa za 61,1 % ter zmanj-{anje vrednosti opreme in drugih opredmetenihosnovnih sredstev v EES za 14,5 % in v rudnikih za34,3 %.
Lastni{ka struktura podjetij elektrogospodar-stva in premogovni{tva Slovenije konec leta 2001je vidna iz preglednice:
Holding Slovenske elektrarne, d.o.o., je lastniknaslednjih odvisnih dru`b v %
Na dan ustanovitve HSE d.o.o. je bilo lastni{tvoodvisnih dru`b naslednje:
Struktura prihodka od elektri~ne energijeproizvodnih podjetij v letu 2001
DEM9.1 % SEL
2.5 % SENG4.1 %
TEB5.0 %
TE[35.2 %TET
9.6 %
TE-TOL6.4 %
NEK28.1 %
Struktura prihodka od elektri~ne energije inCUO distribucijskih podjetij v letu 2001
EL CE16,2 %
EL PRIM17,6 %
EL GOR13.5 %
EL LJ32,6 %
EL MB20,2 %
Slika 12: Struktura prihodka od elektri~ne energije in CUO distribucijskih podjetij v letu 2001
2.6.3 Rezultat poslovanja
Slika 11: Struktura prihodka od elektri~ne energije proizvodnih podjetij v letu 2001
HSE TET TE-TOL NEK EL CE El PRIM EL GOR EL LJ EL MB RTHRepublika Slovenija 100,00 87,00 64,57 100,00 83,05 83,80 84,69 86,49 79,71 100,00Kapitalska dru`ba inv. in pok. zav. 0,65NFD 2 - Investicijski sklad, d.d. 12,35Mestna ob~ina Ljubljana 35,43Pidi 13,91 14,36 12,53 16,67Kapitalski sklad, d.d. 1,22 0,75 0,54 1,71 Kapitalski sklad, d.d., PBS 0,51 1,38Slovenski od{kodninski sklad, d.d. 0,65 0,59 0,43 0,94Udele`enci interne razdelitve 0,50 0,41 0,89Drugi delni~arji 0,34 0,89 12,13 0,08Banka Celje 0,83Skupaj % 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00
Dravske elektrarne Maribor 79,39Savske elektrarne Ljubljana 79,50So{ke elektrarne Nova Gorica 79,50Termoelektrarna Brestanica 79,50Termoelektrarna [o{tanj 79,50Premogovnik Velenje 75,94
Holding Slovenske elektrarne 78,99
Pidi 13,90
Republika Slovenija 6,65
Drugi delni~arji 0,45
Skupaj 100,00
23
Prehodna obdobja, ki jih dolo~a EZ za uvedbotrga z zemeljskim plinom, so dalj{a kot pri trgu zelektri~no energijo. Sektor je v letu 2001 deloval {ev nespremenjenih razmerah, vendar se je `e pripra-vljal na odpiranje trga, ki se bo za~elo v letu 2003.Tedaj bodo odjemalci, ki odjemajo ve~ kot 25 mili-jonov m3 na leto na enem odjemnem mestu, posta-li upravi~eni odjemalci s pravico do izbire dobavite-
lja. Meja 25 milijonov m3 letne porabe se bo leta2008 zni`ala na 5 milijonov m3 letne porabe.
Slovenija nima lastnih zalog zemeljskega plina,zato ga slovensko podjetje za trgovanje in trans-port zemeljskega plina Geoplin, d.o.o., uva`a iz Ru-sije, Al`irije in Avstrije in ga po plinovodnemomre`ju razli~nih premerov in z razli~nimi tlakitransportira do uporabnikov.
Geoplin je v letu 2001 prodal 1.037 milijo-nov standardnih kubi~nih metrov (Sm3) zemelj-skega plina. Struktura prodaje po klasifikacijiMednarodnega plinskega zdru`enja IGU je vid-na iz spodnje tabele in slike 14.
3 TRG Z ZEMELJSKIM PLINOM
3.1 SEKTOR ZEMELJSKEGA PLINA
3.1.1 Prenosno podjetje
Slika 13: Slovensko prenosno plinovodno omre`je
Slika 14: Struktura prodaje zemeljskega plina v Sloveniji
UVOZ IZ RUSIJE INAVSTRIJE, SKLADI[^EV AVSTRIJI
TRANZIT ZA HRVA[KO,SKLADI[^E NA HRVA[KEM
UVOZ IZAL@IRIJE INTRANZIT ZAITALIJO
Nova Gorica
[empeter
Ajdov{~ina
Kr{ko
Novo mesto
Celje
Maribor
PtujSlovenskaBistrica
Zre~e
Lendava
Murska SobotaGornjaRadgona
Ormo`Velenje Kidri~evo
(k.p.)
Ljubljana
Dom`ale
Logatec
Jesenice
Kranj
Tr`i~
Radovljica
Rade~e
[entjur
La{ko
@alec
Dravograd
Ravne
kompresorska postaja
Trbovlje
[iroka potro{njaDaljinsko ogrevanje
Proizvodnja elektrikeIndustrija
Neenergetska raba
Struktura prodaje
18 %
7 %
6 %
55 %
14 %
v mio Sm3
[iroka poraba 188Daljinsko ogrevanje 72Proizvodnja elektrike 60Industrija 571Neenergetska raba 146SKUPAJ 1.037
Geoplin ima zdaj v lasti in upravlja 946 kilo-metrov dolgo plinovodno omre`je. Osrednji del slo-venskega plinovodnega omre`ja obsega naslednjeplinovode: od Cer{aka do Rogatca, od Rogatca prekPodloga do Vodic in od Roden do Novega mesta –
vse z nazivnim tlakom 50 barov – ter plinovod od[empetra pri Novi Gorici do Vodic z nazivnim tlakom67 barov (slika 13). S povezanostjo na plinovode so-sednjih dr`av je slovensko plinovodno omre`je inte-gralni del evropskega plinovodnega omre`ja.
Prenosno plinovodnoomre`je Slovenije
24
Povpre~na prodajna cena zemeljskega plinabrez vseh dajatev se je v letu 2001 za prvo polo-vico januarja oblikovala v skladu z Uredbo o obli-kovanju povpre~ne prodajne cene zemeljskegaplina iz transportnega omre`ja8, od 16. januarja2001 dalje pa v skladu z Uredbo o oblikovanjupovpre~ne prodajne cene zemeljskega plina iz
transportnega omre`ja9. Od 1. februarja 2001 do31. oktobra 2001 je Geoplin na to ceno odobra-val od 3 do 5,7 odstotka popusta (razli~no v raz-li~nih obdobjih). Povpre~no prodajno ceno s popu-stom in brez dajatev ter s popustom in dajatvamiprikazuje slika 15.
V letu 2001 je licenco za distribucijo in doba-vo zemeljskega plina pridobilo 30 podjetij. Njihovoposlovanje je zelo odvisno od lokalnih skupnosti,kajti distribucija zemeljskega plina je izbirna lokal-na gospodarska javna slu`ba.
V Sloveniji je 39 lokalnih distribucijskih omre-`ij. V sektorju deluje 11 distribucijskih podjetij, kioskrbujejo pribli`no 96.000 odjemalcev, pove~inigospodinjskih. Najve~je med njimi je Energetika
Ljubljana, ki oskrbuje okrog 49.000 odjemalcev.Druga licencirana podjetja oskrbujejo industrijskeodjemalce, ve~inoma na zaklju~enih gospodarskihkompleksih, ali pa trenutno ne izvajajo niti distribu-cije niti preskrbe.
V letu 2001 je bilo 43 ob~in priklju~enih naplinsko omre`je. Gospodinjski odjem v strukturicelotne porabe zemeljskega plina v Slovenijipomeni pribli`no 16-odstotni dele`.
3.1.2 Distribucijska podjetja
Slika 15: Gibanje prodajne cene zemeljskega plina v letu 2001
Cena brez dajatev, v SIT/Sm3 Cena z ekolo{ko takso in tro{arino, v SIT/Sm3
1.1. do 31.1. 1.2. do 28.2. 1.3. do 15.3. 16.3. do 15.5. 16.5. do 31.5. 1.6. do 15.6. 16.6. do 30.6. 1.7. do 31.8. 1.9. do 15.9. 16.9. do 30.9. 1.10. do 31.10. 1.11. do 31.12.0
10
20
30
40
50
60
8 Uradni list Republike Slovenije {t. 97/20009 Uradni list Republike Slovenije {t. 2/2001
25
Spremembe, ki jih bo prinesla liberalizacijatrga zemeljskega plina, bodo pri~akovano bistve-no manj{e, kot so bile spremembe na nekaterihdrugih trgih (npr. trg elektri~ne energije). Edenglavnih razlogov za to trditev je v tem, da so najpo-membnej{i viri zemeljskega plina za Evropsko uni-jo samo trije (Rusija, Al`irija in Norve{ka).
Na podro~ju preskrbe z zemeljskim plinom vSloveniji potekajo priprave na odprtje trga, ki je vskladu z EZ predvideno v za~etku leta 2003. Topomeni, da bodo podjetja, ki izvajajo GJS na po-dro~ju plina, morala biti tedaj pripravljena na delo-vanje z novimi pogoji.
Prenos zemeljskega plina in upravljanje pre-nosnega omre`ja v Sloveniji opravlja podjetjeGeoplin, d.o.o., Ljubljana. Geoplin je razen tegatudi dobavitelj zemeljskega plina, in to predvsemindustrijskim odjemalcem in proizvajalcem elek-tri~ne energije. GJS distribucije in upravljanje di-stribucijskega omre`ja v skladu z zakoni izvajajodistribucijska podjetja kot izbirno lokalno gospo-darsko javno slu`bo in oskrbujejo predvsem gos-podinjstva. Tako prenosno podjetje kot tudi ve~distribucijskih podjetij je v letu 2001 pridobilo us-trezne licence za izvajanje energetskih dejavnosti.
Prenosno podjetje Geoplin se aktivno pripravljana liberalizacijo plinskega trga, v skladu z EZ in dru-gimi veljavnimi predpisi. V sklop priprav sodijo tudipriprave na potrebno lo~evanje ra~unovodskih izka-zov. Zato se pripravlja nov na~in spremljanja stro{-kov, ki bo omogo~al zahtevane delitve izkazov.Vzporedno pripravlja in analizira tudi merila za deli-tev vseh drugih ra~unovodskih kategorij, ki bodopotrebna za izdelavo lo~enih ra~unovodskih izkazov.
Poleg navedenih priprav na lo~evanje ra~uno-vodskih izkazov te~ejo aktivnosti tudi na podro~jupriprave ustreznih aktov, ki jih pripravlja izvajalecGJS prenosa zemeljskega plina in GJS upravlja-
nja prenosnega omre`ja, to je Sistemskih obrato-valnih navodil, Okvirnih cen in drugih komercialnihpogojev za uporabo omre`ja in Tarifnega sistemaza zemeljski plin na prenosnem omre`ju. Hkrati te-~e prilagajanje procesnega in poslovnega infor-macijskega sistema novim razmeram in tudi us-trezno prilagajanje merilnih, telekomunikacijskih inkontrolnih elementov plinovodnega omre`ja.
Ve~ina aktivnosti se je za~ela v letu 2001, in-tenzivno pa se nadaljujejo v letu 2002. Kljub kom-pleksnosti in medsebojni povezanosti dokumen-tov bodo potrebni dokumenti pripravljeni do kon-ca leta 2002. Zaradi obse`nosti tehni~no–tehno-lo{kih dopolnitev (in{talacija in integracija meril-nih, telekomunikacijskih in procesnih sklopov) jeproces tehni~nega prilagajanja novim pogojemdelovanja plinskega trga ve~letni projekt, kateregaprva faza bo kon~ana do 1. januarja 2003.
Cena zemeljskega plina je bila v preteklostiobravnavana kot celota in iz nje ni bilo vidno, kolik-{en je dele` plina kot blaga in kolik{en je dele` ceneza uporabo omre`ij. Ko se preskrba in trgovanje lo-~ita od gospodarskih javnih slu`b prenosa in uprav-ljanja prenosnega omre`ja ter distribucije in uprav-ljanja distribucijskega omre`ja, je to za podjetja zah-teven proces ra~unovodske lo~itve dejavnosti. Pri-prave na to so se za~ele v letu 2001 in potekajo znamenom, da se zagotovi transparentnost delovanjapodjetij na trgu. V nasprotju z elektri~no energijo jedistribucija zemeljskega plina po EZ izbirna lokalnagospodarska javna slu`ba in ni zakonske zahteve poenovitih cenah za uporabo distribucijskih omre`ij.
Proces odpiranja plinskega trga bo potekal podolo~ilih EZ. V EU pa je `e pripravljen predlognove, zdru`ene direktive o pravilih za delovanjeelektroenergetskega in plinskega trga v Uniji, kipredvideva regulirano obliko dostopa do omre`ja(rTPA) tudi na podro~ju zemeljskega plina.
3.2 PRIPRAVE NA ODPIRANJE TRGA Z ZEMELJSKIM PLINOM
Slika 16: Primerjava stopnje odprtosti trgov z zemeljskim plinom v EU in Sloveniji
Avstrij
a
Finsk
a
Nem~ij
a
[veds
ka
Velik
a Brita
nija
Dansk
a
[panij
a
Luks
embu
rgIta
lija
Nizoze
msk
a
Fran
cija
Gr~ija
Irska
Portu
galsk
a
Sloven
ija0 %
20 %
40 %
60 %
80 %
100 %100 % 100 %
96 %
75 %72 %
47 % 45 %
20 %
30 %
0 % 0 % 0 %
Sto
pn
ja o
dprt
ost
i trg
a
Belgija
0 %
49 %51 %
59 %
Pravilnik o dolo~itvi cen za uporabo elek-troenergetskih omre`ij in merilih za upravi~e-nost stro{kov (v nadaljevanju Pravilnik) je v ce-novnem delu dolo~al cene za leto 2001. Ceneza uporabo omre`ij vplivajo tako na delovanjetistih GJS reguliranih podjetij, ki se financirajoiz cene za uporabo omre`ij (distribucija elektri~-ne energije, upravljanje distribucijskega omre`-ja, prenos elektri~ne energije in upravljanje pre-nosnega omre`ja), kakor tudi na delovanjeupravi~enih odjemalcev in drugih udele`encevenergetskega trga.
Leto 2001 je zaradi uvedbe tr`nih razmerdejansko pomenilo poseben polo`aj, ko je bilaaprila uvedena lo~itev do tedaj enotne ceneelektri~ne energije na del za energijo in na delza uporabo omre`ij. Agencija je pri dolo~anjucen za uporabo omre`ij v letu 2001 (dele`aomre`nine za prenosno in distribucijsko omre`-je), ki so posledica potrebnega prihodka za de-lovanje GJS reguliranih podjetij, in zaradi zago-tovitve zveznega prehoda na novi na~in financi-ranja reguliranih dejavnosti, upo{tevala z Indika-tivnim planom poslovanja EES Slovenije za leto2001 ovrednotene nujne stro{ke reguliranih de-javnosti in ovrednotene tehni~ne izgube elek-tri~ne energije, ki nastajajo pri prenosu in distri-buciji elektri~ne energije.
Za oceno nujnih stro{kov reguliranih dejavno-sti so bila uporabljena naslednja izhodi{~a:
• stro{ki materiala in storitev, ki zajemajostro{ke materiala in storitev za teko~e ininvesticijsko vzdr`evanje, druge material-ne stro{ke, stro{ke storitev, zavarovalnepremije in druge stro{ke dela z regresomza letni dopust, so bili upo{tevani v plani-rani nominalni vrednosti leta 2000, razenregresa za dopust;
• bruto pla~e zaposlenih – upo{tevana sobila izhodi{~a za izpla~ilo bruto pla~ v letu2000, pri ~emer je bilo v izra~unu upo{te-vano zmanj{anje obra~unskega {tevila za-poslenih za 5 % in pove~anje mase brutopla~ za 2,9 % ter uradna revalorizacija iz-hodi{~nih bruto pla~ na dan 1. januarja2001 za 4,5 %;
• prispevki in davki na bruto pla~e so bili izra-~unani na podlagi povpre~ja dejansko reali-ziranih odstotkov v obdobju 1-9/00.
• nadomestila za zemlji{ki, vodni prispevek indruge – stro{ki so bili upo{tevani na podla-gi ocene podjetij;
• odhodki financiranja, ki vsebujejo obresti zainvesticijske kredite, upo{tevajo obveznostiiz tega naslova v letu 2001. Prera~un obvez-nosti iz tujih valut je bil narejen po te~aju nadan 31. decembra 2000;
• predra~un amortizacije so izdelala podjetjav skladu s Slovenskimi ra~unovodskimistandardi. V okviru nujnih stro{kov oziromapri amortizaciji nujnih odlivov so bile v tejpostavki upo{tevane obveznosti za glavni-ce dolgoro~nih investicijskih kreditov v letu2001 in obseg investicij. Vklju~evanje inve-sticij v oceno nujnih odlivov se je izvajalo napodlagi meril, pri ~emer je bilo kot prvoupo{tevano nadaljevanje `e za~etih investi-cij, ekolo{ka sanacija in zahteve in{pektor-jev, kot drugo pa predvsem vlaganja v za-nesljivost obratovanja, primerna kakovostdobavljene elektri~ne energije in delomapriprava investicijske dokumentacije. Takoje bila za regulirana podjetja kot nujni odlivupo{tevana denarno pokrita amortizacija vvi{ini 38 % obra~unane po slovenskih ra-~unovodskih standardih.
Ker so cene za uporabo omre`ja dolo~enepo na~elu enotne po{tne znamke na ravni ce-lotne dr`ave in ne upo{tevajo gostote omre`ij inporazdelitve odjemalcev, je nujna posledica na-vedenega ustvarjanje razli~nega prihodka iz na-slova omre`nin po posameznih podjetjih distri-bucije. Tako ustvarjeni prihodek posameznegapodjetja pa se razlikuje od njegovih z Indikativ-nim planom za leto 2001 ocenjenih nujnih odli-vov. Zato je potrebna izravnava razli~nih prihod-kov med distribucijskimi podjetji, ki se izvaja skorekcijskimi faktorji pri omre`nini za prenosnoomre`je. Korekcijski faktorji so opredeljeni vpogodbi, sklenjeni med posameznim distribucij-skim podjetjem in prenosnim podjetjem. Korek-cijski faktorji izravnavajo razlike med prihodki izomre`nine za distribucijsko omre`je tako, da socene storitve prenosa na podlagi korekcijskihfaktorjev za posami~no distribucijsko podjetjerazli~ne. Korigirane cene prenosa so izra~una-ne tako, da se enotna omre`nina za prenosnoomre`je pomno`i s korekcijskim faktorjem zadistribucijsko podjetje.
Agencija je z upo{tevanjem Indikativnega pla-na in z izra~unom korekcijskih faktorjev GJS regu-liranih dejavnosti zagotovila zvezni in nebole~ pre-hod na novo opredeljene razmere poslovanja.
26
4.1 CENE ZA UPORABO ELEKTROENERGETSKIH OMRE@IJ
4.1.1 Dosedanji na~in dolo~anja cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij
4 DELOVANJE AGENCIJE ZA ENERGIJO RS V LETU 2001
27
Agencija je v letu 2001 oblikovala pristop kdolo~anju cen za uporabo omre`ij tako, da le-taomogo~a dolo~itev izhodi{~nih vrednosti in siste-ma za zara~unavanje cen za uporabo omre`ij v za-~etku leta 2001 ter njihovo zvezno reguliranje vnaslednjem regulativnem obdobju.
Reguliranje cen je usmerjeno v spodbujanjeu~inkovitosti v tehni~nem in ekonomskem pogle-du. Izbrano je na~elo reguliranja na podlagi spod-bud (Incentive Based Regulation), pri katerem jepotrebno orodje presoja upravi~enosti stro{kov.
Namen reguliranja je varstvo potro{nikov, obe-nem pa mora biti zagotovljeno, da ostanejo podjet-ja, ki izvajajo GJS, sposobna za ekonomsko pre`i-vetje in da imajo spodbudo za u~inkovito poslova-nje. Agencija je tako na eni strani postavljena predpotro{nike, ki `elijo nizko ceno in kakovostno sto-ritev, in na drugi strani pred regulirana podjetja, ki`elijo vi{jo ceno in predvsem ustrezen donos. Tr`-ne razmere, ki jih uvajamo z EZ, pomenijo, da sebodo morala elektroenergetska podjetja bolj us-merjati h kupcem. Podjetja bodo pri tak{ni strate{-ki usmeritvi uspe{na le, ~e bodo produktivno u~in-kovita, kar lahko dose`ejo z zni`evanjem stro{kov,vendar ne na ra~un kakovosti storitev.
Agencija mora pri vzpostavitvi varovanja interesovodjemalcev in konkurentov poznati, kako distribucij-sko podjetje alocira stro{ke med posamezne regulira-ne in neregulirane dejavnosti in kako razmejuje viremed njimi.
Glede na zakonska dolo~ila o mednarodnemodprtju trga z elektri~no energijo s 1. januarjem2003 je Agencija v letu 2001 pripravljala metodo-logijo za nadzor cen, ki jo bo uporabila pri reguli-ranju z zamejeno ceno ob postavitvi dalj{ega re-gulativnega obdobja. Z njo `eli dose~i naslednje:
a) regulativni re`im, zasnovan na spodbudah, ki:• omogo~a primerno alokacijo med posa-
meznimi reguliranimi dejavnostmi in njiho-vimi uporabniki ob izbolj{avi u~inkovitosti,ki jo od reguliranih dejavnosti upravi~enopri~akuje Agencija, in
• omogo~a trajnostni pritok prihodkov, ki za re-gulirane dejavnosti vsebuje primerno in ra-zumno stopnjo donosa na u~inkovite investi-cije (po presoji Agencije) ob dani u~inkovitipraksi delovanja in vzdr`evanja reguliranihdejavnosti;
b) prepre~itev monopolnih iztr`kov reguliranihdejavnosti - po presoji Agencije;
c) okolje, ki podpira u~inkovito raven investira-nja razli~nih reguliranih podsektorjev elek-troenergetskega sektorja;
d) okolje, ki podpira u~inkovite prakse obrato-vanja in vzdr`evanja razli~nih reguliranihpodsektorjev elektroenergetskega sektorja;
e) okolje, ki spodbuja u~inkovito rabo obstoje-~e infrastrukture;
f) promocijo mogo~e konkurence v sloven-skem elektrogospodarstvu;
g) regulativno odgovornost prek transparent-nosti in javnega razkrivanja regulativnegaprocesa ter podlag za regulativne odlo~itve;
h) razumno gotovost in ~asovno doslednostglede izida regulativnih procesov s prepoz-navanjem prilagoditvenih sposobnosti regu-liranih subjektov pri izvajanju reguliranih de-javnosti;
i) stabilnost in iskanje sprejemljivega ravno-te`ja med interesi reguliranih subjektov,uporabnikov njihovih storitev in javnosti, kotto od Agencije zahteva EZ.
4.1.2 Metodologija za dolo~anje cen za uporabo omre`ij
Ne glede na pravno strukturo distribucijskihpodjetij mora Agencija zagotoviti, da so pogoji incene za transakcije med posameznimi regulirani-mi dejavnostmi, nereguliranimi dejavnostmi in po-vezanimi strankami skladni z njenimi zahtevamiglede stro{kovne u~inkovitosti pri posamezni revi-ziji cen.
Hkrati s procesom dolo~anja cen za uporaboomre`ij je Agencija pripravljala splo{ni akt, ki na-tan~neje opredeljuje na~ela in cilje dolo~anja posa-meznih elementov cen za uporabo omre`ja. Agen-cija je v za~etku leta 2001 pripravila pravilnik, kiureja cene za uporabo elektroenergetskih omre`ijin pravila za njihovo obra~unavanje ter opredeljujeizhodi{~a za presojo upravi~enosti stro{kov GJS, kijih regulira Agencija.
Pravilnik o dolo~itvi cen za uporabo elektroener-getskih omre`ij in upravi~enosti stro{kov je Agencijaizdala aprila, dolo~a pa cene za uporabo omre`ij, na-~in njihovega obra~unavanja in pla~evanja. Vlada RSje k temu pravilniku dala soglasje na svoji redni seji,objavljen pa je bil v Uradnem listu 30/2001. S temaktom je bil izpolnjen eden od pogojev za za~etekformalnega delovanja trga z elektri~no energijo v Slo-veniji s 15. aprilom 2001.
Pri izbiri metode za obra~unavanje prenosa indistribucije elektri~ne energije je Agencija upora-bila in nadgradila strokovne podlage, ki so bile pri-pravljene `e v letu 2000. Na podlagi strokovne{tudije so vsi vpleteni partnerji sklenili, da se v Slo-veniji v prvem obdobju odprtega trga uporabijo na-slednje predpostavke:
• cene za posami~ne skupine odjemalcev soenake ne glede na lokacijo odjemalca inniso odvisne od dol`ine prenosne poti (si-stem po{tne znamke);
• ceno za uporabo omre`ij pla~ujejo samo od-jemalci, proizvajalci so izvzeti;
• v omre`nini se uporabi na~elo bruto pristo-pa, ki opredeljuje sorazmerno udele`bo pri
pokrivanju stro{kov napetostnega nivoja invseh nadrejenih omre`ij. To na~elo izhaja izpodatka, da je ve~ kot 90 odstotkov proiz-vodnje priklju~enih na najvi{je napetostnenivoje;
• za dolo~anje cen se uporabi binomsko tari-firanje (na mo~ in energijo) in upo{tevanjesezon ter razli~nih tarif v ~asu dneva zaradikontinuitete in vpliva na marginalne stro{keelektroenergetskega sistema;
• za zagotavljanje stabilnega delovanja siste-ma se dolo~i dele` za sistemske storitve (re-gulacijske rezerve, rezerve zagonskih elek-trarn, storitve regulacije napetosti, vodenjesistema, izravnava dnevnega diagrama).
Poleg dele`ev za delovanje reguliranih podje-tij so v pravilniku opredeljena {e potrebna sred-stva in na~ini obra~unavanja za tiste dejavnike naelektroenergetskem trgu, ki jih opredeljuje EZ.Opredeljeno je tudi financiranje prednostnegadispe~iranja za kvalificirane proizvajalce in sofi-nanciranje tistega dele`a doma~ih energetskihvirov, ki izkori{~ajo doma~e premoge. Status pro-izvodnega objekta za prednostno dispe~iranje stav minulem letu imela Termoelektrarna Trbovlje zatiste dele proizvodnje, ki uporablja doma~i pre-mog, in Termoelektrarna Toplarna Ljubljana. Ssklepom Vlade RS je opredeljen {e dele` za de-lovanje organizatorja trga, in sicer za del evidenti-ranja pogodb na organiziranem trgu, in dele` zadelovanje Agencije.
Zaradi enotnih cen za uporabo omre`ij na ce-lotnem ozemlju RS, ki jih pla~ujejo kon~ni odje-malci, in razli~nih specifi~nih stro{kov na enoto, kiso posledica razli~nih objektivnih zna~ilnih para-metrov v posami~nih distribucijskih podjetjih, ima-jo izvajalci istih gospodarskih javnih slu`b distribu-cije na razli~nih obmo~jih razli~ne prihodke v pri-merjavi s potrebnim obsegom sredstev posamez-
28
nega distribucijskega podjetja. Argumentiranizravnalni mehanizem (predlog obveznih Izhodi{~za sklepanje pogodb med izvajalci gospodarskihjavnih slu`b) je na predlog agencije sprejela VladaRS kot enega pripadajo~ih elementov v urejanjuodnosov med podjetji.
Dele`e posameznih elementov v skupni ceniza uporabo elektroenergetskih omre`ij v letu2000 prikazuje slika 17:
V postopku priprav za oblikovanje cen za leto2002 je Agencija organizirala tudi posvetovanja znekaterimi odjemalci in izvajalci GJS, da bi posa-mi~no usklajevali in razlo`ili vsebino pravilnika. Pri
usklajenih predlogih in zaklju~kih so bili upo{teva-ni dolo~eni dogovori in ti so se vklju~ili v postopekizdelave novega pravilnika. V predlogu cenika zaleto 2002 so uporabljena ista na~ela kot v letu2001, s tem da je bila upo{tevana bistvena spre-memba pri na~inu tarifiranja sistemskih storitev inprednostnega dispe~iranja. V zakonitem roku sobile tako pripravljene cene za uporabo elektro-energetskih omre`ij za leto 2002 in predlog pripa-dajo~ih korekcijskih faktorjev, ki jih dolo~a Pravil-nik o spremembah pravilnika o dolo~itvi cen zauporabo elektroenergetskih omre`ij in upravi~e-nosti stro{kov, h kateremu je Vlada RS dala so-glasje 13. decembra 2001.
Delo na navedenem podro~ju je Agencija na-daljevala do konca leta 2001. Opravljeni so bilivsebinski popravki pravilnika, kjer so bile upo{te-vane izku{nje, ki jih je Agencija pridobila v minu-lem letu ob uveljavljanju obstoje~ega pravilnika inob strokovnih analizah postavljenih vpra{anj.
Agencija je s pripravo in posredovanjem pred-logov pristojnemu ministrstvu sodelovala pri pri-pravi sprememb Uredbe o na~inu izvajanja GJS spodro~ja distribucije in Uredbe o na~inu izvajanjaGJS prenosa in GJS upravljanja prenosnegaomre`ja.
Sodelovala je tudi pri izdelavi strokovnih pod-lag za urejanje problematike izravnavanja odsto-panj, ki ga je kasneje zaradi spremembe podza-konskih aktov s pravilnikom uredil Eles kot izvaja-lec GJS upravljanja prenosnega omre`ja.
Agencija je v letu 2001 za~ela pripravljati tudidruge podzakonske akte, na primer pravilnik, ki bourejal pridobivanje relevantnih podatkov.
29
Slika 17: Dele`i v ceni za uporabo elektroenergetskihomre`ij v letu 2001
Dele`i v CUO za leto 2001
1 %
19 %15 %
47 %
17 %
1 %
Prednostno dispe~iranjePrenos
Evidentiranje pogodbSistemske storitve
DistribucijaAGEN-RS
30
Akterji na trgu so povezani prek standardov, skaterimi se za elektri~no energijo, ki je postalablago, dolo~a predvsem:
• varna uporaba in zanesljiva preskrba,• kakovost,• na~in prenosa (napetostni nivoji),• na~in uporabe,• na~in komuniciranja na dereguliranem trgu.
Glavna naloga Agencije je dolo~anje cene zauporabo omre`ja in ugotavljanje upravi~enostistro{kov. Na ceno vplivajo trenutno stanje omre`-ja in vse za uresni~evanje energetske politike po-trebne investicije. Upravi~eni stro{ki, ki bodo na-stali zaradi investicij, bodo morali biti skladni sstandardi. To velja tako za gradnjo novih daljno-vodov, kablovodov, distribucijskih vodov, razdelil-nih in transformatorskih postaj kakor tudi zaobratovanje elektroenergetskih postrojev. Zaradizni`evanja cen oziroma stro{kov bodo morali bitistandardi upo{tevani kot najni`ja raven izvedbe.Vse nadstandardne izvedbe, tako pri opremi ka-
kor pri karakteristikah napetosti, naj bi se pose-bej ovrednotile.
Z odpiranjem trga z elektri~no energijo posta-ja ta bolj liberalen, to pa pomeni manj predpisanihzahtev v obliki zakonov ali tehni~nih pravilnikov.Del te dejavnosti prevzema standardizacija, ki te-melji na prostovoljni podlagi, vendar standardi, kiso rezultat njenega dela, slu`ijo za la`je trgovanjein sporazumevanje na trgu in jih najve~krat vsiuporabljajo. Sodelovanje proizvajalcev elektri~neenergije kakor tudi tistih, ki jo prena{ajo in distri-buirajo, s proizvajalci elektri~nih naprav je nujnozaradi ekonomskih interesov. Vsaka naprava, ki joje mogo~e kupiti na trgu, je napajana iz javnegadistribucijskega omre`ja in je grajena tako, da de-luje varno in zanesljivo tudi v funkcionalnem po-gledu. Tu se interesi obeh proizvajalcev zdru`ijo,kar se ka`e pri dolo~anju nivojev elektromagnetnezdru`ljivosti.
Posebna pozornost je namenjena standardiza-ciji komunikacij po elektroenergetskih vodih, ki sopotrebne tako za delovanje elektroenergetskih si-
4.1.4 Standardizacija
Slika 18: Primerjava cen elektri~ne energije za gospodinjstvo
Primerjava cen dobavljene elektri~ne energije za gospodinjstvoprimer odjemalca z letno porabo 3500 kWh (davki in dodatki so vklju~eni)
Dansk
aIta
lija
Nem~ij
a
Nizoze
msk
a
Belgija
Avstrij
a
Portu
galsk
a
Luks
embu
rg
Fran
cija
Velik
a Brita
nija
[veds
ka
Finsk
aIrs
ka
Sloven
ijaEU
[panij
a
21,119,7
16,1 15,9
14,513,3
12,6 12,611,5 11,0 10,9 10,5
9,0 8,9
13,4
9,4
0
5
10
15
20
25
cEU
R/k
Wh
Ob razli~ni dinamiki spro{~anja trga z elektri~-no energijo v dr`avah EU so se cene storitev zadobavljeno elektri~no energijo razli~no oblikovanein se za tarifne odjemalce predpisujejo po razli~nihmerilih. Primerljivost le-teh je pri posami~nih kom-ponentah cen tako reko~ nemogo~a. Statisti~naorganizacije v EU – Eurostat spremlja {e naprejskupno ceno dobavljene energije, in to po posa-mi~nih porabni{kih skupinah. Za primerljivo skupi-no na ravni gospodinjskega odjema je odjem tipi~-nega odjemalca z letno porabo 3.500 kWh elek-tri~ne energije.
Primerljivost na ravni EU je za Slovenijo `epred uvedbo trga nakazovala, da so cene v ve~ini
evropskih dr`av vi{je kot pri nas. Zaostajanje jenajve~je pri gospodinjskih odjemalcih, kar je po-sledica socialne politike dr`ave v prej{njem siste-mu. Pri upravi~enih odjemalcih (industrija, storitve-na dejavnost – odjemno mesto nad 41kW) socene storitev pri nas in v EU bolj primerljive. Pri od-prtju trga v EU se je pokazalo, da je z vidika gos-podarstva skupina industrijskih odjemalcev najboljuravnote`ena.
Iz podatkov Eurostata je mogo~e sklepati, daimajo dr`ave, ki mejijo na Slovenijo, ve~ja odstopanjaod cen v Sloveniji kot druge, bolj oddaljene dr`ave vEU. Razlog za to je v sorazmerno enaki strukturiproizvodnje in s tem povezanih proizvodnih stro{kih.
4.1.3 Mednarodna primerjava cen (v smislu elementov CUO)
Pri~akovanja in zahteve v zvezi s kakovostjoelektri~ne energije so postala zelo pomembna. Ka-kovost distribuirane elektri~ne energije vsebujekakovost same elektri~ne energije in kakovost sto-ritev, ki jih ponuja distribucijsko podjetje (slika 19).
Kakovost elektri~ne energije se v splo{nemnana{a na kakovost elektri~ne napetosti in njenorazpolo`ljivost. Govorimo torej o zanesljivosti na-pajanja, kar pomeni, da so kon~ni odjemalci napa-jani neprestano, tudi med okvarami. Drugi del ka-kovosti distribuirane elektri~ne energije se nana-{a na kakovost storitev distribucijskega podjetja,ki se ka`e v odzivanju pri okvarah, merjenju, zara-~unavanju in podobno.
Kakovost elektri~ne napetosti za javna omre`-ja je definirana z evropskim standardom SIST EN50160:2001 - Zna~ilnosti napetosti v javnih raz-delilnih omre`jih, ki je bil izdan tudi v slovenskemjeziku. Standard podaja glavne zna~ilnosti napeto-sti na predajnih mestih elektri~ne energije kupcu –odjemalcu v javnem nizkonapetostnem in srednje-napetostnem razdelilnem omre`ju pri normalnihobratovalnih pogojih. Podane so meje oziromavrednosti, znotraj katerih lahko kupec pri~akuje do-lo~ene zna~ilnosti napetosti. Te vrednosti ne opi-sujejo tipi~nih razmer za priklju~itev porabnika najavno razdelilno omre`je. Za tako napajalno nape-tost so grajene dana{nje elektri~ne naprave in vtem obmo~ju tudi pravilno obratujejo.
Namen tega standarda je dolo~iti in opisati zna-~ilnosti napajalne napetosti, ki se navezujejo na:
• frekvenco,• vrednost,• oblikovala in• simetrijo trifaznega napetostnega sistema.
Omenjeni standard je »~isti« evropski stan-dard, kar je vidno iz njegove {tevil~ne oznake.
Poleg zgoraj omenjenega standarda so {edrugi standardi, ki dolo~ajo v razli~nih elektro-magnetnih okoljih nivoje elektromagnetne zdru`-ljivosti za nizkonapetostna omre`ja (EN 61000-2-2), srednjenapetostna omre`ja (EN 61000-2-12), na~rtovane nivoje zdru`ljivosti za visokona-petostna omre`ja (IEC/TR IEC 61000-3-6), od-dajne nivoje mote~ih virov (EN 61000-3-2, EN61000-3-12) in nivoje odpornosti proti motnjam(EN 61000-4-13).
Zanesljivost napajanja v evropskih dr`avah nistandardizirana, posamezne dr`ave imajo svojestandarde oziroma pravila. Pri nas bodo nekate-re vrednosti predpisane v Splo{nih pogojih zadobavo in odjem elektri~ne energije. Da bomola`e spremljali pripravo enotnih evropskih stan-dardov, bomo sodelovali s Slovenskim in{titutomza standardizacijo (SIST), v okviru katerega se skakovostjo elektri~ne energije ukvarja tehni~niodbor SIST/TC EMC (Elektromagnetna zdru`lji-vost). V mednarodni standardizaciji se je s kako-vostjo elektri~ne energije za~el ukvarjati IEC/TC77, v evropski standardizaciji CENELEC paCLC/TC 210.
Ker je elektri~na energija postala blago, starazen njene cene pomembna tudi njena kako-vost in nadzor kakovosti. V tem smislu na Fa-kulteti za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in infor-matiko v Mariboru pripravljajo primerjalno {tu-dijo kakovosti elektri~ne energije na ravni EU,na podlagi katere se bodo lahko dolo~ile to~keza stalni monitoring napetosti.
stemov kakor tudi za prenos podatkov, potrebnihza delovanje trga z elektri~no energijo.
Zato je Agencija aktivna pri pripravi standar-dov tako na mednarodni kakor na dr`avni ravni. Vmednarodnem tehni~nem odboru IEC/TC 57 soizdali ve~je {tevilo standardov. Tam, kjer ni bilomo`nosti, da bi sprejeli standarde, so izdali teh-ni~na poro~ila. V tehni~nih poro~ilih, ki so bilasprejeta v sistem slovenske standardizacije kot
standardi, so zapisani sistemi komunikacij v posa-meznih dr`avah. Zato slovenski tehni~ni odborSIST/TC VTE (Vodenje in telekomunikacije venergetiki), ki skrbi za to podro~je, ~aka naloga,da skupaj z vsemi zainteresiranimi v tehni~nemodboru, {e posebej pa s pristojnim ministrstvom,izbere sistem, ki bo izmed navedenih komunikacijv tehni~nem poro~ilu najprimernej{i za uporabo vSloveniji.
31
4.1.5 Kakovost elektri~ne energije
Kakovoststoritev
(meritve)
Kakovostdistribuirane
elektri~ne energije
Razpolo`ljivost({tevilo in trajanje
prekinitev)
Napetost(SIST EN 50160)
Kakovostelektri~neenergije
Slika 19: Kakovost elektri~ne energije
32
Agencija je spremljala in analizirala dogajanje natrgu z zemeljskim plinom v Evropi in v Sloveniji. Po-dobno kakor pred odprtjem trga z elektri~no energi-jo se podjetja pripravljajo na delovanje v tr`nih raz-merah. Glede na to, da EZ za plinska omre`ja dolo-~a na~elo dostopa na podlagi pogajanj (nTPA) alitako imenovani dogovorjeni dostop, bo postala vlo-ga Agencije opaznej{a {ele po 1. januarju 2003, kose bo za~elo odpiranje trga z zemeljskim plinom (glejpoglavje 3). Vloga Agencije bo zlasti v re{evanjusporov, ki bodo izhajali iz omejenega dostopa do
omre`ij ali zaradi cene za uporabo omre`ij. Agencijaje pripravila na~rt za primerjalno analizo cen za upo-rabo plinskih omre`ij, ki poteka v letu 2002.
Agencija spremlja in analizira trend razvojatrga z zemeljskim plinom in njegove regulative vEU. Predlog nove, zdru`ene direktive o pravilih zadelovanje elektroenergetskega in plinskega trga vEU predvideva regulirano obliko dostopa do plin-skega omre`ja. Agencija se postopoma pripravljatudi na naloge, ki bodo posledica sprejetja direkti-ve in zatem ustreznih sprememb v zakonodaji.
Agencija je na podlagi 87. in 88 ~lena EZ for-malno pristojna za re{evanje dolo~enih vrst sporovmed subjekti na trgu in izvajalci gospodarskih jav-nih slu`b.
Gre za spore, ki nastanejo zaradi:• zavrnitve dostopa do elektroenergetskih ali
plinskih omre`ij ali• obra~unane cene za uporabo plinskih ali
elektroenergetskih omre`ij.
Navedeni vrsti sporov se re{ujeta v skladu zdolo~ili EZ in Zakona o splo{nem upravnem po-stopku. Agencija kot neodvisna organizacija za-gotavlja vsem subjektom na trgu svojo nepri-stransko in javno arbitra`no vlogo in s tem prev-
zema pravno odgovornost za re{evanje navede-nih sporov.
Naloge, ki jih Agencija izvaja na tem podro~-ju, bodo imele daljnose`en vpliv na izvajanjeenergetskih dejavnosti in na delovanje trga. Re-{evanje sporov na na~in, ki ga opredeljuje za-kon, je zahtevna naloga. Za re{evanje sporov sov Agenciji vzpostavljeni ustrezni mehanizmi ozi-roma orodja za strokovno odlo~anje. Agencijavodi evidenco o sporih s podatki o vsebini in na-~inu re{evanja.
V letu 2001 je Agencija re{evala spor o za-vrnitvi dostopa do javnega prenosnega omre`ja,ki je nastal na podlagi dvanajstih prito`b zoperodlo~itve upravljavca prenosnega omre`ja. Iz
4.2 CENE ZA UPORABO PLINSKIH OMRE@IJ
4.3 RE[EVANJE SPOROV
4.3.1 Re{evanje sporov v skladu z dolo~ili EZ
33
Agencija lahko posreduje v sporih, ki niso na-vedeni v EZ, ~e jo za to zaprosita obe v spor vple-teni stranki.
Vloga Agencije je posredovanje pri doseganjudogovora med strankama. Iz procesa tak{nega re-{evanja spora lahko stranka v sporu kadarkoli izsto-pi. ^e se stranki dogovorita, je sklenjeni dogovormed strankama zavezujo~. Tak{no re{evanje sporane izklju~uje sodne poti.
Te~aj alternativnega re{evanja sporov (ADR -Alternative Dispute Resolution) je v letu 2001opravilo {est sodelavcev Agencje.
Navedeno podro~je postaja ~edalje bolj ak-tualno. @e zdaj na podro~ju energetike nastaja ve-liko sporov, ki zahtevajo tudi tehni~no znanje inpoznavanje specifike tega podro~ja.
Prednosti mediacije oziroma alternativnegare{evanja sporov so:
• stranke prostovoljno pristopijo k re{evanju spomo~jo mediatorja;
• strokovno poznavanje problematike;• hitrost re{evanja: sama mediacija traja naj-
ve~ dan do dva, medtem ko je celotni posto-pek kon~an v najve~ 90 dneh;
• stranka lahko postopek prekine kadarkoli;• stro{ki so ni`ji kakor pri drugih na~inih re{e-
vanja sporov, {e posebej v primerjavi s sod-nimi postopki;
• izbolj{ana komunikacija med strankama;• omogo~a nadaljnje sodelovanje med stran-
kama.
tretjega odstavka 27. ~lena EZ namre~ izhaja,da lahko upravljavec omre`ja zavrne dostop doomre`ja, ~e so razlogi za to tehni~ne ali obrato-valne omejitve v omre`ju. Z dokazi podprte raz-loge za to mora sporo~iti zavrnjenemu odjemal-cu ali proizvajalcu elektri~ne energije. Zavrnjenastranka se na zavrnitev lahko prito`i Agenciji.Tako je v predmetni zadevi zoper vse odlo~beupravljavca prenosnega omre`ja o dostopu doprenosnega omre`ja za prenos elektri~ne ener-gije iz uvoza v letu 2002, ki so bile izdane napodlagi razpisa Kriteriji za sklepanje pogodb o
dostopu do prenosnega omre`ja za prenos elek-tri~ne energije iz uvoza v letu 2002 (Ur. l. RS {t.70/01) prito`bo vlo`ilo dvanajst pravnih oseb, kijim je bil dostop do omre`ja zavrnjen. Agencija jev zakonitem roku v skladu z dolo~ili Zakona osplo{nem upravnem postopku v zadevi izdalaodlo~bo, zoper katero je bila v letu 2002 vlo`e-na to`ba na upravni spor. O zadevi se bo predvi-doma odlo~alo v letu 2002.
Agencija se je pripravila tudi na re{evanjesporov, ki izhajajo iz zavrnitve dostopa do plin-skega omre`ja.
4.3.2 Alternativno re{evanje sporov
34
V skladu s 87. ~lenom EZ Agencije izdaja li-cence pravnim in fizi~nim osebam za opravljanjeenergetskih dejavnosti.
Agencija je v za~etku leta 2001 aktivno sode-lovala pri pripravi in sprejemanju Uredbe o pogo-jih in postopku za izdajo ter odvzem licence zaopravljanje energetskih dejavnosti (UL 21/01,dopolnitev UL 31/01). Uredbo je Vlada RS 8.marca 2001 sprejela kot podzakonski akt, ki ure-ja pogoje in postopke na podro~ju izdajanja (inodvzema) licenc. Izdajanje licenc se je za~elo prvidan veljavnosti uredbe. Agencija izdaja in odvze-ma licence z odlo~bo, postopek poteka v skladu zZakonom o splo{nem upravnem postopku.
Agencija je konkretizirala postopek za izdajo inodvzem licenc glede na dejanske razmere. Pripravi-la je potrebno informacijsko podporo za vodenje re-gistra izdanih in odvzetih licenc ter izdelavo interne-ga programa in podatkovne baze, ki informacijskoustrezno podpira zbirko listin o imetnikih licenc.
V skladu z EZ je bilo v letu 2001 izdanih 615odlo~b o izdani licenci za opravljanje energetskihdejavnosti. Deset odlo~b je bilo zavr`enih oziromaje bil postopek za pridobitev licence ustavljen za-radi nepopolne dokumentacije ali ker vloge ni vlo-`ila upravi~ena oseba. Navedeno pomeni tudi iz-vedbo 625 upravnih postopkov.
[tevilo izdanih licenc po vrstah energetskihdejavnosti prikazuje spodnja tabela.
Vse vloge za izdajo licence so bile re{ene v zako-nitih rokih. Prito`b na izdane odlo~be in sklepe ni bilo.
Agencija v skladu z zakonodajo sprotno vodiregister izdanih in odvzetih licenc. V okviru regi-stra se sproti a`urira knjiga izdanih in odvzetih li-cenc, ki je javna. Seznam prejetih in odvzetih li-cenc se objavlja tudi na spletni strani Agencije:www.agen-rs.si.
Licence Agencija izdaja v skladu z Zakonom osplo{nem upravnem postopku, Uredbo o pogojihin postopku za izdajo ter odvzem licence za oprav-ljanje energetske dejavnosti10 ter drugimi zakon-skimi in podzakonskimi akti. V letu 2001 je bilosprejetih nekaj aktov, ki niso povsem usklajeni zUredbo o pogojih in postopku za izdajo ter odvzemlicence za opravljanje energetske dejavnosti(Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanjedopolnilnih dejavnosti na kmetiji, Uredba o uvedbiin uporabi standardne klasifikacije dejavnosti …).
Agencija redno spremlja spremembe zakono-daje, ki so povezane z izdajanjem licenc, pripravilaje tudi predloge za spremembe Uredbe o pogojihin postopku za izdajo ter odvzem licence za oprav-ljanje energetske dejavnosti v smislu medsebojneusklajenosti dr`avnih aktov.
Nekatere te`ave v zvezi z izdajanjem in odvze-manjem licenc ter nadzor izpolnjevanja pogojev jeAgencija re{evala v sodelovanju z ustreznimi in{-pekcijskimi slu`bami.
4.4 LICENCE ZA OPRAVLJANJE ENERGETSKIH DEJAVNOSTI
[tevilo izdanih licenc po vrstah energetskih dejavnosti:1. proizvodnja elektri~ne energije v hidroelektrarnah nad 10 MW 3 licence2. proizvodnja elektri~ne energije v termoelektrarnah nad 10 MW, razen jedrskih elektrarn 5 licenc3. proizvodnja elektri~ne energije v jedrskih elektrarnah 1 licenca4. proizvodnja elektri~ne energije v elektrarnah, od katerih posamezna enota presega mo~ 1 MW 19 licenc
in ne presega mo~i 10 MW5. proizvodnja elektri~ne energije v elektrarnah, pri katerih posamezna enota ne presega mo~i 1 MW 257 licenc
in proizvodnja elektri~ne energije v elektrarnah na veter ne glede na mo~6. proizvodnja toplote za daljinsko ogrevanje nad 1 MW toplotne mo~i 38 licenc7. predelava nafte in naftnih derivatov 1 licenca8 prenos elektri~ne energije 1 licenca9 distribucija elektri~ne energije 22 licenc10 prenos in dobava zemeljskega plina in upravljanje prenosnega omre`ja 8 licenc11 distribucija in dobava zemeljskega in drugega energetskega plina in upravljanje distribucijskega omre`ja 30 licenc12 upravljanje elektroenergetskega prenosnega omre`ja 1 licenca13 upravljanje elektroenergetskega distribucijskega omre`ja 10 licenc14 skladi{~enje plinskih goriv 12 licenc15 skladi{~enje v skladi{~ih teko~ih goriv z zmogljivostjo nad 25 t in trdnih goriv z zmogljivostjo nad 1000 t 31 licenc16 dobava elektri~ne energije odjemalcem, ki niso upravi~eni odjemalci 22 licenc17 distribucija in dobava toplote za daljinsko ogrevanje 37 licenc18 trgovanje na organiziranem trgu z elektri~no energijo 47 licenc19 zastopanje in posredovanje na organiziranem trgu z elektri~no energijo 30 licenc20 organiziranje trga z elektri~no energijo 1 licenca21 proizvodnja, trgovanje in distribucija teko~ih goriv 38 licenc
10 Uradni list Republike Slovenije {t. 21/01 in 31/01
35
Regulativne naloge, predvsem dolo~anje cenza uporabo omre`ij, vplivajo na delovanje GJS ozi-roma reguliranih podjetij, obenem pa imajo velikvpliv na delovanje (upravi~enih) odjemalcev in dru-gih udele`encev energetskega trga (proizvajalcielektri~ne energije, trgovci, posredniki, zastopniki,borza). Regulativni okvir, cilji in ukrepi so tako vmedsebojni odvisnosti s celotnim delovanjemenergetskega trga.
Zato je Agencija v letu 2001 intenzivno sode-lovala pri pripravi in oblikovanju vseh pravnih aktovin pogojev, ki dolo~ajo delovanje trga z elektri~no
energijo. Pri tem je upo{tevala tudi nadzorno vlo-go, ki se bo v prihodnjih letih, ko bo trg bolj za`i-vel, natan~neje izoblikovala in pridobivala obseg.
Delovanje organizatorja trga z elektri~no ener-gijo spremlja Agencija z evidenco pristopnih po-godb in skozi poro~ila.
Agencija analizira delovanje trga z elektri~noenergijo predvsem z vidika transparentnosti in ne-pristranskosti. V segmentu proizvodnje elektri~neenergije se izvaja projekt za izdelavo ra~unalni{-kega orodja za simulacijo dogajanj na trgu z elek-tri~no energijo.
4.5.1 Sodelovanje z drugimi institucijami
Za potrebe dolo~anja regulativnih pravil je Agen-cija vzpostavila komunikacijo in konstruktiven dialog:
• s podjetji, ki so gospodarske javne slu`be,• z ministrstvom, pristojnim za energetiko, in
drugimi ministrstvi,• s sorodnimi regulativnimi organi v Sloveniji
in tujini,• z Uradom za varstvo konkurence,• z energetskim in{pektoratom, drugimi in-
{pektorati in vladnimi slu`bami.
Agencija je v letu 2001 navezala delovne sti-ke z regulativnimi organi sosednjih dr`av, in sicerAvstrije, Mad`arske in Italije. Sodelovala je tudi naforumu regulativnih organov srednje in vzhodneEvrope (ERRA) v Sofiji. Agencija je imela na foru-mu status opazovalke.
V Svetu evropskih energetskih regulatorjev(CEER), ki vklju~uje dr`ave EU, je Agencija pravtako pridobila status opazovalke. V prihodnjih letihse bo tako udele`ila tudi forumomov evropskih
elektri{kih regulatorjev EU v Firencah in plinskihregulatorjev EU v Madridu.
Predstavniki Agencije so oktobra 2001 obi-skali italijanski regulativni organ Autorità perl’energia elettrica e il gas, (AEEG). Konec novem-bra je bil sklenjen dogovor med AEEG, Elesom inAgencijo o dolo~itvi zmogljivosti ~ezmejnih vodovin na~inu dodeljevanja zmogljivosti ~ezmejnih vo-dov med Slovenijo in Italijo za leto 2002.
Projekti iz programa Phare za Agencijo pome-nijo prenos regulativnih izku{enj iz dr`av EU. Mar-ca 2001 je bil uspe{no kon~an projekt Phare SL-990601.01.2 Support for Electricity and GasSector Regulation (Podpora regulatorju elektroe-nergetskega in plinskega sektorja).
Na podlagi sodelovanja in uspe{ne izvedbe pr-vega projekta je Agencija postala neposredni upo-rabnik rezultatov (beneficiary) in obenem pogodbe-ni partner projekta Phare SI 2000/IB/EY-01 Libe-ralisation and Regulation of Energy Market (Libera-lizacija in reguliranje slovenskega trga z energijo).Ustrezna ’twinning’ pogodba z mednarodnim part-nerjem je pripravljena na podpis, projekt se bo za-~el izvajati v letu 2002. S projektom bo pridobiljena
pomo~ stalnega in ob~asnih strokovnjakov z izku{-njami na ve~ strokovnih podro~jih dela Agencije.
Agencija je predlagala dva projekta v progra-mu Phare 2002, ki sta bila sprejeta v osnutek fi-nan~nega memoranduma (Phare FM 2002) inbosta predvidoma potekala v letu 2003. Za obasta bili v letu 2001 izdelani projektni nalogi (Pro-ject Fiche, Terms of Reference). Gre za projekt napodro~ju cen za uporabo plinskih omre`ij (Libera-lisation of the gas market – access to the gastransmission network) in za projekt na podro~jucelostnega delovanja Agencije, nadgradnje upo-rabljenih modelov in metod ter njenega delovanjav prihodnje (Regulatory framework in completionof the internal energy markets).
4.5 NADZOR TRGA
4.5.2 Sodelovanje z regulativnimi organi v tujini
4.5.3 Projekti iz programa Phare
36
Agencija sodeluje pri pripravi {tevilnih podza-konskih aktov z mnenji in predlogi. Intenzivno so-deluje pri noveliranju Uredbe o pogojih in postop-ku za izdajo ter odvzem licence za opravljanjeenergetske dejavnosti. Sama pa pripravlja in izda-ja Pravilnik o dolo~itvi cen za uporabo elektroe-
nergetskih omre`ij in kriterijih za upravi~enoststro{kov ter Pravilnik o podatkih, ki so jih izvajalcienergetskih dejavnosti dol`ni sporo~ati Agenciji.Poleg navedenega daje soglasja k dolo~enim vr-stam aktov upravljavcev omre`ij (npr. merila za do-stop do omre`ij) in pripravlja predloge za vlado.
Agencija je v letu 2001 namenjala veliko po-zornost obve{~anju javnosti o poteku uvajanjaenergetskega trga in delu Agencije. Izdelana jebila strategija odnosov z javnostmi, na njeni podla-gi pa je bil pripravljen in izveden komunikacijskina~rt nalog s tega podro~ja.
Pri obve{~anju splo{ne javnosti je agencija ak-tivno sodelovala z mediji. Pripravili smo ve~ novi-narskih konferenc, pogovorov z novinarji in tudisporo~il za medije ali odgovorov na zastavljenavpra{anja novinarjev.
Na podro~ju strokovne javnosti je bilo ve~predstavitev procesa odpiranja trga in vlogeAgencije na razli~nih strokovnih zdru`enjih, institu-
cijah, sre~anjih in posvetovanjih oziroma konfe-rencah z energetskega podro~ja.
Sodelavci Agencije so na nekaterih konferen-cah sodelovali tudi s strokovnimi referati (CIGRE,WEC), o odpiranju trga z elektri~no energijo in na-logah regulatorja je bilo objavljenih tudi nekaj~lankov v strokovnih revijah. Agencija je pripravilaveliko pojasnil, mnenj in odgovorov na strokovnavpra{anja. Delovanje Agencije in energetskegatrga je predstavljeno na spletnih stranehwww.agen-rs.si v sloven{~ini in angle{~ini. V sklo-pu spletnih strani Agencije je tudi kontaktna rubri-ka za posredovanje vpra{anj s podro~ja delovanjaAgencije.
Agencija je neodvisna organizacija, ki skrbi zauresni~evanje ciljev energetske politike Slovenije.
Vizija Agencije je sodelovati pri postavljanju ciljevenergetske politike Slovenije ter vzpostaviti tak{nostrategijo in regulativni okvir, ki bosta zasnovana napodlagi spodbud za energetska podjetja in ob upo-{tevanju interesa potro{nikov, hkrati pa bosta omo-go~ala doseganje zastavljenih ciljev na energetskempodro~ju, ki jih opredeli oziroma sprejme dr`ava.
Z u~inkovitim delovanjem in uresni~evanjemsvojih nalog Agencija deluje kot koordinatoricaenergetskega sektorja, zastopa skupni interes terv njem usklajuje in upo{teva tako cilje dr`ave ka-kor energetskih podjetij in odjemalcev.
Vodila Agencije pri udejanjanju njenih nalogso: strokovnost, dosledno upo{tevanje pravnihnorm in spo{tovanje enakovrednosti vseh udele-`encev na energetskem trgu. Njena nenehna po-zornost je namenjena tudi varovanju okolja, zatopodpira prizadevanja za trajnostno rabo energet-skih virov. Agencija skrbi za preglednost in javnostsvojega delovanja.
S procesom deregulacije in liberalizacije, kije preoblikoval slovenski energetski prostor,smo v Sloveniji na za~etku nove razvojne poti. Vtem procesu postavlja dr`ava cilje energetskepolitike in sprejema ustrezne odlo~itve, hkratipa se umika iz dosedanje vloge usmerjanjaenergetskega sektorja v vlogo lastnika podjetij.Minimalni potrebni nadzor, ki izhaja iz delne(naravno) monopolne narave sektorja oziromapredvsem monopolne narave elektri~nih in plin-skih omre`ij, izvaja neodvisna regulativna insti-tucija, ki z ustrezno regulativno strategijo skrbiza uresni~evanje ciljev energetske politike.Agencija lahko sicer tak{ne cilje predlaga,sprejeti pa jih mora dr`ava. Spreminjajo se tudicilji in interesi podjetij v sektorju, kot tudi inte-resi odjemalcev, ki imajo lahko v tr`nih razme-rah aktivnej{o vlogo. S tem se spreminjajomedsebojna razmerja treh glavnih skupin ude-le`encev v energetskem sektorju, Agencija paje s svojimi funkcijami v preseku razli~nih ciljevin interesov (slika 20).
4.6 DELOVANJE AGENCIJE NA PODRO^JU ZAKONODAJE
4.7 ODNOSI Z JAVNOSTMI
4.8 POSLANSTVO, VIZIJA, POSLOVNA FILOZOFIJA IN POLO@AJ AGENCIJE
Slika 20: Agencija kot koordinator energetskega sektorja
Agencijaza energijo
Dr`ava
Energetskapodjetja
Odjemalci
37
Internet naslov Ime organizacije/podjetjaSLOVENSKA ELEKTROENERGETSKA PODJETJA
http://www.eles.si/ ELES – Elektro Slovenija, d.o.o.,
Podjetje za prenos elektri~ne energije
http://www.trgel.si TRGEL, d.o.o., Podjetje za trgovanje z elektri~no energijo, d.o.o.
http://www.borzen.si/ Borzen, organizator trga z elektri~no energijo, d.o.o.
http://www.hse.si HSE, d.o.o. - Holding Slovenske elektrarne, d.o.o.
http://www.savske-el.si Savske elektrarne Ljubljana, d.o.o
http://www.seng.si SENG, d.o.o., Nova Gorica – So{ke elektrarne Nova Gorica, d.o.o.
http://www.dem.si Dravske elektrarne, d.o.o., Maribor
http://www.nek.si Nuklearna elektrarna, d.o.o., Kr{ko
http://www.te-sostanj.si Termoelektrarna [o{tanj, d.o.o.
http://www.elektro-ljubljana.si/ Elektro Ljubljana, d.d. – Javno podjetje za distribucijo
elektri~ne energije, d.d.
http://www.genus.si/elektro/ Elektro Ljubljana – PE Novo mesto
http://www.rlv.si Premogovnik Velenje, d.d., Velenje
http://www.elektro-maribor.si/ Elektro Maribor , d.d. – Javno podjetje za distribucijo elektri~ne
energije, d.d.
IN[TITUTI, STROKOVNA ZDRU@ENJA, MINISTRSTVA IN FAKULTETI
http://www.sigov.si/mop/ Ministrstvo za okolje in prostor (MOP)
http://www.sigov.si/mop/podrocja/uradzaenergetiko.htm MOP – Urad za energetiko pokriva podro~je preskrbe z energijo,
Oskrbo s plinom predvsem z elektri~no energijo in zemeljskim plinom
http://www.gov.si/aure/ AURE – MOP – Agencija za u~inkovito rabo energije
http://www2.gov.si/mg/mgslo.nsf Ministrstvo za gospodarstvo
http://www.eimv.si Elektroin{titut Milan Vidmar – In{titut za elektrogospodarstvo
in elektroindustrijo
http://www.ibe.si IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in in`eniring
http://www.ijs.si In{titut Jo`ef Stefan
http://www.ezs-zveza.si Elektrotehni{ka zveza Slovenije
http://www.ljudmila.org/sef Slovenski e-forum – Dru{tvo za energetsko ekonomiko in ekologijo
http://www.cigre-drustvo.si/ Slovenski nacionalni komite SLOKO CIGRE
http://www.fe.uni-lj.si Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
http://www.feri.uni-mb.si/ Fakulteta za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko, Maribor
PODJETJA ZA PRESKRBO S PLINOM IN TEKO^IMI GORIVI
http://www.geoplin.si Geoplin, d.o.o., slovenska plinska dru`ba
http://www.omvistrabenz.si OMV Istrabenz, d.o.o., Holdin{ka dru`ba Istrabenz, d.d.
http://www.petrol.si Petrol – slovenska naftna dru`ba
http://www.plinarna-maribor.si Plinarna Maribor, dru`ba za proizvodnjo,
distribucijo energentov, trgovino in storitve, d.d.
http://www.adriaplin.si/ Adriaplin, d.o.o., Ljubljana, podjetje za distribucijo zemeljskega plina
http://www2.siol.net/ext/energetika/index1.htm Energetika Ravne, d.o.o., Podjetje za proizvodnjo in distribucijo
energetskih medijev
http://www.energetika-ce.si Energetika Celje, d.o.o., javno podjetje za distribucijo zemelj-
skega plina in oskrbo s toploto
http://www.holdingmestaljubljane.si/predstavitev.htm Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., nakup, proizvodnja in
distribucija toplote po vro~evodnem in parovodnem omre`ju ter
distribucija zemeljskega plina
http://www.mestni-plinovodi.si/ Mestni plinovodi Koper, distribucija plina, d.o.o.
http://www.kp-velenje.si/ Komunalno podjetje Velenje, d.o.o., Podjetje za oskrbo s plinom
PRILOGA: Energetske spletne strani v Sloveniji
Agencija za energijo RS: Poro~ilo 2001, avgust 2002
Produkcija: Agencija za energijo RS in PR plus
Fotografije: Du{an Je`, PhotoAlto, fotodokumentacijaAgencije
Lektoriranje: Milojka Mansoor
Oblikovanje: Alda studio
Tisk: Dravska tiskarna
AGENCIJA ZA ENERGIJO REPUBLIKE SLOVENIJE
Svetozarevska 6, SI-2000 Maribor p.p. 1579
Telefon: 02 22 94 261 Telefaks: 02 22 94 270
www.agen-rs.si email: [email protected]
