jesenskega vremena smo vsi veseli, še najbolj pa najmlajši, ki se lahko igrajo na prostem — Foto: F. Perdan

Leto X X V I I I . Številka 77

stenovitelji: občinske konference SZDL in T ^ ' K r a n i » Radovljica, Škofja Loka J , 1 * * T I z d « J a CP Glas Kranj. Glavni

n i a m k Igor Slavec - Odgovorni ured­nik A lb in Učakar

G L A S I L O S O C I A

Kranj , petek, 10. 10. 1975 Cena: 1,50 dinarja

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu­arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

VIII. mednarodni sejem obrti in opreme v Kranju

P o s l e d n j i s t a k š n i m p r o g r a m o m Danes bodo v Kranju odprli osmi mednarodni sejem obrti in opreme — Namesto sedanjega prihodnje leto dva taka sejma: spomladi sejem malega go­

spodarstva, jeseni pa sejem opreme

Po l f cn i podietJe iz Kranja se je ta teden lotilo zamenjave dotrajanih in Ce bi ?Van[h betonskih plošč na glavni gorenjski cesti z asfaltnimi vložki.

°težen dotrajane plošče zamenjevali z novimi, bi bil promet zaprt ali vsaj

bli$tn n,aimanj tri tedne. Z vgrajevanjem asfalta je soglašala tudi Repu-l i K a skupnost za ceste (jk) Foto: F. Perdan

Pobratenje med Rivolijem in Kranjem

V s i t r i j e z b o r i k r a n j s k e občinske skupčine so v t o r e k p o p o l d n e n a s k u p n i s e j i s k l e n i l i , d a se b o občina K-ranj p o b r a t i l a z i t a l i j a n s k i m me-s tom R i v o l i . P r i j a t e l j s k i s t i k i z i t a -» janskim m e s t o , k i i m a p r e k 50.000 Preb i va l cev i n j e e n o n a j b o l j i n d u -s t n j s k i h področi j p o k r a j i n e T o r i n o so —ičeli p r e d d v e m a l e t o m a , k o

— i s k a u p r a v a R i v o l i j a s pos re ­d o v a n i — ' je 0 K » - , 1 P r e d d v e m a l e t o m a , k o d o v a n 1 a- u P r a v a R i v o l i j a s posre -t a ? i i J * ; m J u g o s l o v a n s k e g a k o n z u l a ­rni t n a v e z a t i tesnejše s t i k e s rili 1.,.° občino. Že t a k r a t so i z r a -

p - - " t e n j e . t ih r x 1 J a L e l i s k i s t i k i so se po d v e h le­na Ji b o , i o k r e p i l i . K r a n j s k a obči-

s l i k o v n o r a z s t a v o že

??» t u d i žel jo, d a b i k a s n e j e s k l e n i 1 1 D o b r a t e n i e

tih

Ha s e j e s

P r eds t a v i l a n a g o s p o d a r s k i r a z s t a v i J ' .R ivo l i ju . R a z e n tega so p r eds t a v -I k l K r a n j a i n o r g a n i z a c i j e Z B sode-^ v a l i p r i o d k r i t j u k o s t n i c e p a d l i m °?rcem v R i v o l i j u , s i n d i k a l n a o rga -^ a c i j a p a je b i l a n a o b i s k u v K r a -

V R i v o l i j u j e m e d p r v i m i po vo j ­n i prišla n a o b l a s t k o a l i c i j a , k i j o d a n e s s e s t a v l j a j o v g l a v n e m k o m u ­n i s t i i n s o c i a l i s t i . M e d v o j n o p a je i m e l o to m e s t o pribl ižno e n a k o šte­v i l o žrtev o d p o r a p r o t i fašizmu ko t K r a n j . Z d a j v R i v o l i j u žel i jo, d a b i še bo l j s p o z n a l i s a m o u p r a v n e izkuš­n je k r a n j s k e občine i n d a b i čim­pre j s k l e n i l i p o b r a t e n j e .

N a t o r k o v i se j i so občinske s k u p ­ščine n j i h o v o p o b u d o spre j e l e . M e ­n i l i so, d a bo t o v r s t n o s o d e l o v a n j e k o r i s t n o z a obe s t r a n i . S i c e r p a j e občina K r a n j o d 1958. l e t a že p o b r a ­t e n a s f r a n c o s k i m m e s t o m L a C i o -tat , o d 1959. l e ta i m a s t a l n e p r i j a ­t e l j ske s t i k e z angleškim m e s t o m O l d h a m , t r a j n e p r i j a t e l j s k e s t i k e p a t u d i z Železno K a p l o — B e l o i n z m e s t o m B e l j a k iz A v s t r i j e t e r z j u ­g o s l o v a n s k i m i občinami Z e m u n , M o s t a r i n P u l j .

A . Z .

T a k o ko t v s i d o s e d a n j i b o t u d i le­tošnji o s m i m e d n a r o d n i s e j e m ob r ­t i i n o p r e m e v K r a n j u p r e d v s e m po­trošniški. N a t i s k o v n i k o n f e r e n c i so p o v e d a l i , d a b o letošnji t o v r s t n i s e j e m po v e l i k o s t i največji d o s l e j , h k r a t i p a z a d n j i s takšnim p r o g r a ­m o m . N a letošnjem s e j m u b o sode­l o v a l o 72 domačih i n t u j i h ra zs tav ­l j a v c e v b l a g a široke potrošnje ( z la­s t i najrazličnejše s t a n o v a n j s k e o p r e m e ) t e r p r o i z v a j a l c e v o b r t n i h i z d e l k o v i n s t r o j e v z a o b r t .

V z a p r t i h p r o s t o r i h b o z a s e d e n i h 5500 k v a d r a t n i h m e t r o v r a z s t a v n i h površin. T a k o b o d o v h a l i A i n h a l i C n a v o l j o o b r t n i i z d e l k i najrazlič­nejših s t r o k , k a k o r t u d i i z d e l k i po­hištvene i n d u s t r i j e , be l e t e h n i k e , a k u s t i k e , s a n i t a r n e k e r a m i k e , p o h i ­štva i n o s t a l i h p r e d m e t o v z a opre ­m o s t a n o v a n j .

V h a l i B p a b o p o l e g n e k a j raz­s t a v l j a v c e v i n s t a l n e r a z s t ave g ob ( o b i s k o v a l c i b o d o l a h k o poskušali r a z n a j e d i l a i z gob ) v s a k d a n o b 17. u r i t u d i m o d n a r e v i j a , k j e r b o 26 p o d j e t i j i z ce le države p r i k a z a l o m o ­de l e oblačil i n o b u t v e t e r o s t a l i h m o d n i h d o d a t k o v z a j e s e n i n z i m o . N a z u n a n j e m r a z s t a v n e m p r o s t o r u p a b o d o m o t o r n a v o z i l a i n k m e t i j ­s k a m e h a n i z a c i j a . V s e r a z s t a v l j e n e i z d e l k e n a s e j m u b o d o p r o d a j a l i s precejšnj imi p o p u s t i .

K o t rečeno, b o letošnji m e d n a r o d ­n i s e j e m o b r t i i n o p r e m e z a d n j i s takšnim p r o g r a m o m . N a p o b u d o s t r o k o v n e g a o d b o r a z a o b r t G o r e n j ­s k e se j e namreč d e l o v n a s k u p n o s t G o r e n j s k e g a s e j m a odločila, d a b o s e d a n j i s e j e m r a z d e l i t a n a d v a d e l a . S p o m l a d i p r i h o d n j e l e t o ( o d 7. d o 14. m a j a ) b o s e j e m m a l e g a gospo­d a r s t v a , k i b o n a m e n j e n v s e m t i ­s t i m o r g a n i z a c i j a m združenega d e l a , o z i r o m a o b r t n i m p o d j e t j e m , k i i m a ­jo d o 100 z a p o s l e n i h , i n s a m o s t o j ­n i m o b r t n i k o m t e r občanom. V t a s e j e m b o d o vključeni v s i , k i o p r a v ­

l j a j o domačo i n u m e t n o o b r t . T a k o naj b i s e j e m za j e l v se t i s t e p r o i z ­va ja l c e , k i o b v e l i k i h p o d j e t j i h s i ­c e r ne p o m e n i j o m n o g o , v e n d a r so še k a k o p o t r e b n i k o t k o o p e r a n t i ve­l i k i i n d u s t r i j i i n k o t p r e s k r b o v a l c i potrošnikov z določenimi v r s t a m i s t o r i t e v i n i z d e l k o v . O r g a n i z a t o r j e k t e m u s e j m u v o d i m i s e l i n ugo t o v i ­tev, d a so d a n e s p r a v v o b r t i , s t o ­r i t v e n i h d e j a v n o s t i i n m a l i i n d u s t r i ­j i v e l i k e težave z a r a d i p o m a n j k a n j a k a d r o v . S p r i k a z o m dosežkov t eh r a z s t a v l j a v c e v i n s p r i k a z o m dosež­k o v p o k l i c n i h šol na j b i s e j e m m l a ­de o b i s k o v a l c e s p o d b u j a l k i z b i r i

p o k l i c a . P r a v z a t o j e t a s e j e m t u d i p r e d v i d e n v s p o m l a d a n s k e m času.

D r u g i d e l s edan j e ga s e j m a o b r t i i n o p r e m e p a na j b i obdržal potroš­n i značaj. V e n d a r b i b i l t u d i to

s p e c i a l i z i r a n i s e j e m , n a k a t e r e m b i o b i s k o v a l c i d o b i l i v se p o t r e b n o za o p r e m o hiše, s t a n o v a n j a , v r t a t e r z a o p r e m o r a z n i h p o s l o v n i h p ros t o ­rov . I m e n o v a l se b o s e j e m o p r e m e i n b o p r i h o d n j e l e t o o d 12. d o 19. o k t o b r a . T a k o b o G o r e n j s k i s e j em i m e l p r i h o d n n j e l e t o že šest se j em­s k i h p r i r e d i t e v .

Današnji o s m i m e d n a r o d n i s e j e m o b r t i i n o p r e m e b o o b 10. u r i o d p r l s e k r e t a r medobčinskega sve ta Z K z a G o r e n j s k o L u d v i k K e j žar. Z a o b i ­s k o v a l c e o z i r o m a potrošnike p a b o s e j e m o d p r t o b 11. u r i . S i c e r p a b o s e j e m t r a j a l d o 19. o k t o b r a i n b o o d p r t v s a k d a n o d 9. d o 19. u r e .

A . Žalar

Naloge kulturnih skupnosti

od 9. do 28. oktobra

M O D N A

R E V I J A v veleblagovnici Globus ob 16.30 v I. nadstropju

V t o r ek , 7. o k t o b r a , je b i l v Trži­ču ses tanek v s e h p r e d s t a v n i k o v go­r e n j s k i h k u l t u r n i h s k u p n o s t i , n a k a ­t e r e m so o b r a v n a v a l i v r s t o po­m e m b n i h Vprašanj.

N a s e s t a n k u so s p r e j e l i p r e d l o g s a m o u p r a v n e g a s p o r a z u m a o us t a ­n o v i t v i Zve ze k u l t u r n i h s k u p n o s t i G o r e n j s k e . Z v e z a naj b i p o v e z o v a l a i n u s k l a j e v a l a d e l o v a n j e v s e h go­r e n j s k i h k u l t u r n i h s k u p n o s t i , v k l j u ­čili p a b i se v a n j o t u d i k u l t u r n i s k u p n o s t i K a m n i k a i n Domžal , če­t u d i že s o d e l u j e t a z l j u b l j a n s k o re­g i j o . P r e d l o g s a m o u p r a v n e g a spo ra ­z u m a o u s t a n o v i t v i Zveze b o d o ob­r a v n a v a l e v t e m m e s e c u vse go ren j ­ske k u l t u r n e s k u p n o s t i i n ga p o jav­n i r a z p r a v i t u d i spre j e l e .

V n a d a l j e v a n j u s e s t a n k a so se do­m e n i l i , d a Tehničnemu m u z e j u je­seniške Železarne p o v r n e j o stroške za r a z s t a v o S t a v k o v n o g i b a n j e n a G o r e n j s k e m le v takšni višini, k o t so se p o p r e j d o g o v o r i l i , k a j t i p o o rga ­n i z i r a n i r a z s t a v i so se stroški i z k a ­z a l i v z n a t n o v iš jem z n e s k u ko t po­p r e j . . S a m o r a z s t a v n i p a n o j i v e l j a j o 40.000 d i n a r j e v , v e n d a r o s t a n e j o v l a s t i Tehničnega m u z e j a n a J e s e n i ­c a h . K o so o b r a v n a v a l i n eka j p ro ­šenj z a d e n a r n i p r i s p e v e k , so sk l e ­n i l i , d a b i Z a v o d z a spomeniško

v a r s t v o K r a n j , Z g o d o v i n s k i a r h i v i n G o r e n j s k i m u z e j p r i p r a v i l i svo je na ­črte d e l a i n p r o g r a m e , k i b i j i h predložil i n a s k u p n e m s e s t a n k u s

p r e d s t a v n i k i g o r e n j s k i h k u l t u r n i h s k u p n o s t i . T a k o b i l a h k o rešili t u d i p r o b l e m z b i r a n j a g r a d i v a z a p o k r a ­j i n s k i o d b o r a k t i v i s t o v O F z a Go­r e n j s k o , saj j e p r e d v s e m s m o t r n o i n r a c i o n a l n o , d a se i z k o r i s t i j o seda­n je k a d r o v s k e i n d r u g e z m o g l j i v o ­s t i .

Z a v z e l i so se z a u s t a n o v i t e v o s r e d ­nje knjižnične službe, k i b i j o v od i ­l a matična knjižnica v K r a n j u , ven­d a r p a so o d k l o n i l i t i s t i d e l p r o g r a ­m a , k i se z a v z e m a z a b i b l i o b u s n o mrežo n a G o r e n j s k o i n za n a b a v o vsaj enega b i b l i o b u s a . N a G o r e n j ­s k e m je namreč v r s t a d o b r o o r ga ­n i z i r a n i h k r a j e v n i h knjižnic, pone ­k o d p a p r a v uspešno de lu j e po tu j o ­ča knjižnica. S p r e g o v o r i l i s o t u d i o n a d a l j n j i u s m e r i t v i i n v s e b i n i k u l ­t u r n e p r i l o g e G l a s a i n s k l e n i l i , d a se o r a z v o j u S n o v a n j p o g o v o r i j o z uredniškim o d b o r o m .

Največ časa p a so p o s v e t i l i n a ­d a l j n j e m u f i n a n c i r a n j u k u l t u r n i h s k u p n o s t i , k a j t i p o p r e d l a g a n e m re­publiškem »kl juču« r a z d e l i t v e s r ed ­stev b i p o s a m e z n e k u l t u r n e s k u p ­n o s t i n a G o r e n j s k e m p r e j e m a l e z n a t n o m a n j s r e d s t e v — s a m o K r a n j b i p r e j e m a l o k o l i 3 m i l i j o n e m a n j . Z a t o so se d o m e n i l i , d a b i re­publiška k u l t u r n a s k u p n o s t k o n ­k r e t n o o p r e d e l i l a , k a t e r e u s t a n o v e , k i b i j i h f i n a n c i r a l i i z v z a j e m n i h s reds tev , so p o s e b n e g a republiškega p o m e n a . D . S .

KRANJ Andrej Verbič obiskal Iskro Vsi prikazani modeli so že v prodaji

P r e d s e d n i k republiške g o s p o d a r s k e z b o r n i c e A n ­d r e j Verbič je v p o n e d e l j e k o b i s k a l n e k a t e r e I s k r i n e t o v a r n e n a G o r e n j s k e m . S k u p a j z g e n e r a l n i m d i r e k ­t o r j e m Združenega p o d j e t j a I s k r a Jožetom H u j s o m , d i r e k t o r j i p o s a m e z n i h t o v a r n i n p r e d s e d n i k i d e l a v s k i h sve tov je o b i s k a l t o v a r n o E l e k t r o m e h a n i k a K r a n j , to­v a r n o m e h a n i z m o v L i p n i c a , t o v a r n o inštrumentov Otoče, t o v a r n o t e l e f o n s k i h e l e m e n t o v B l e j s k a D o b r a ­v a i n t o v a r n o t e l e k o m u n i k a c i j L a b o r e . P o o g l e d u v s e h t o v a r n se je p o g o v a r j a l o p r o i z v o d n i h p r o b l e m i h , i zvo­z u , k o o p e r a c i j i , n a d a l j n j e m r a z v o j n e m p r o g r a m u i n d r u g i h vprašanjih. .

A . Z .

8 VIII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 10. DO 19. OKTOBRA 1975

Naročn ik :

Bijedić pri Mao Ce Tungu

Predsednik kitajske komu­nistične partije in vodja drža­ve Mao Ce Tung je v sredo sprejel predsednika jugoslo­vanske vlade Džemala Bijedi-ča, ki se je mudil na uradnem in prijateljskem obisku na Kitajskem. Predsednika sta se pogovarjala poldrugo uro. Ob­ravnavala sta vprašanja s pod­ročja mednarodnih odnosov in druga vprašanja, ki zanima­jo obe državi. Po izmenjavi mnenj je kitajski predsednik poprosil Džemala Bijediča, naj sporoči njegove pozdrave predsedniku Titu.

Grličkov odpotoval v Berlin

Sekretar IK predsedstva CK ZKJ dr. Aleksander Grličkov je odpotoval v Berlin, kjer se bo udeležil sestanka v okviru priprav na konferenco komu­nističnih in delavskih partij Evrope. Z njim sta odpotovala tudi načelnik oddelka za med­narodne odnose in zveze v CK ZKJ Vladimir Obradovič in član komisije za mednarodne odnose Trajko Lipkovski.

Sto let slovenske šole

Jutri bodo na 1. osnovni šo­li v Celju slovesno proslavili 100-letnico slovenske šole, na katero so se pripravljali sko­raj leto dni. Osrednja prire­ditev, katere pokrovitelj je RS ZSS, bo ob 11. uri na dvorišču osnovne šole, govoril pa bo predsednik republiškega sveta Janez Barborič.

Velika škoda Vojvodinski izvršni svet je

obravnaval poročilo o končni oceni škode po poplavah in drugih elementarnih nesrečah, ki so poleti prizadejale težke izgube celotnemu gospodar­stvu pokrajine. Celotna škoda v Vojvodini znaša dve mili­jardi in 750 milijonov dinar­jev. V ta znesek niso všteti stroški obrambe pred popla­vami.

Izgube JŽ se večajo Jugoslovanske železnice so

v prvem polletju poslovale z izgubo 850 milijonov dinarjev. Izguba pa se bo do konca leta verjetno podvojila, ker se po­goji poslovanja niso izboljšali. To so sporočili na skupnosti skupnosti jugoslovanskih že­leznic.

Raport pri Titu Vrhovni poveljnik oborože­

nih sil SFRJ maršal Jugosla­vije Josip Broz-Tito je na Brio­nih sprejel zveznega sekretar­ja za ljudsko obrambo Nikola Ljubičica in skupino visokih funkcionarjev iz oboroženih sil. Med rednim poročanjem vrhovnemu komandantu so zvezni sekretar in vojaške sta­rešine seznanili predsednika Tita z dosežki v obrambnih pripravah in z uspehi pri mo­dernizaciji oboroženih sil.

Seminar o varstvu pri delu

V Mariboru je bil te dni se­minar, ki ga je organiziral in­štitut za delo pri pravni fakul­teti v Ljubljani in center za samoupravno normativno delo pri dopisni delavski univerzi v Ljubljani. Na seminarju so govorili o novih predpisih o varstvu pri delu. Udeležilo se ga je več sto delavcev iz vse Slovenije.

Izleti v Španijo odpovedani

Ljubljanske turistične agen­cije so hitro in odločno reagi­rale na teror španskih oblasti in so odpovedale vse izlete v Španijo. Kompas je izlete od­povedal že prejšnji teden. Ti­stim, ki so že vplačali denar za potovanja, so ponudili v za­meno potovanja v Južno Fran­cijo. Tudi agencija Atlas je imela na programu več turi­stičnih potovanj v Španijo. Odpovedali so vse polete v to smer. Interesentom pa so v zameno ponudili potovanja na grški otok Rodos ali v Tunis ali pa jim bodo vrnili denar.

Petek, 10. oktobra 1975

Veselo srečanje v Kranju V soboto so gojenci Vojne akademije kopenske vojske iz Beograda bili v gosteh pri kranjskih mla­dincih — obiskali so tudi Begunje in vojake v Bo­

hinjski Beli V o k v i r u p e t d n e v n e g a o b i s k a n a

H r v a t s k e m i n v S l o v e n i j i so se v so­b o t o g o j e n c i V o j n e a k a d e m i j e ko ­p e n s k e v o j s k e i z B e o g r a d a m u d i l i n a G o r e n j s k e m . D o p o l d n e so b i l i v g o s t e h p r i v o j a k i h i n n j i h o v i h s tare ­šinah v vojašnici v B o h i n j s k i B e l i , z a t e m p a so o b i s k a l i B e g u n j e , k j e r so s i o g l e d a l i s p o m i n s k i m u z e j N O B i n se s e z n a n i l i s p r o i z v o d n j o i n s a m o u p r a v l j a n j e m v t o v a r n i šport­nega o r o d j a E l a n . Zvečer p a so j i h s p r e j e l i k r a n j s k i m l a d i n c i . Srečanje j e b i l o v d o m u J L A . Več k o t 200 m l a d i h iz k r a n j s k i h šol i n d e l o v n i h o r g a n i z a c i j j e p o z d r a v i l o 150 go j en ­cev vojaške a k a d e m i j e .

Še posebe j j e gos te p o z d r a v i l p r e d s e d n i k občinske k o n f e r e n c e Z S M S K r a n j C i r i l S i t a r . N a k r a t k o j i h je s e z n a n i l z n a l o g a m i m l a d i n ­s k e o r g a n i z a c i j e i n s p r i z a d e v a n j i m l a d i h z a s t a b i l i z a c i j o g o s p o d a r ­s t v a . H k r a t i p a j e i z r a z i l obžalova­n je , d a j e srečanje t a k o k r a t k o i n j e o m e j e n o le n a neka j večernih u r . D e j a l j e , d a b i k r a n j s k i m l a d i n c i že­l e l i , d a b i g o j e n c i vojaške a k a d e m i ­j e o s t a l i m e d n j i m i vsa j e n d a n i n b i se t a k o l a h k o s e z n a n i l i z d e l o m m l a d i h v m l a d i n s k i o r g a n i z a c i j i v šolah i n n a d e l o v n i h m e s t i h .

V n a d a l j e v a n j u srečanja so k r a n j ­s k i m l a d i n c i g o j e n c e s e z n a n i l i t u d i z z n a m e n i t o s t m i m e s t a , p o g o v o r i l i s o se o s o d e l o v a n j u z m l a d i n s k o o r ­g a n i z a c i j o v k r a n j s k i g a r n i z i j i i n so­

d e l o v a n j u m l a d i n c e v , k i so zapos l e ­n i a l i študirajo z m l a d i n c i , k i služi­j o vojaški r o k . P o l e g t ega so se t u d i d o g o v o r i l i z a bol jše s o d e l o v a n j e m e d občinsko k o n f e r e n c o i n m l a d i n ­s k o o r g a n i z a c i j o n a a k a d e m i j i . G o ­j e n c i so namreč i z r a z i l i žel jo, d a b i d r u g o l e to p o n o v n o prišli n a e k s k u r ­z i j o v t a d e l S l o v e n i j e . O b tej p r i ­ložnosti na j b i j i h m l a d i i z K r a n j a s e z n a n i l i s p r o i z v o d n j o v t e m e l j n i h o r g a n i z a c i j a h i n z d e l o m o s n o v n i h o r g a n i z a c i j Zve ze socialistične m l a ­d i n e .

V e s e l o srečanje se j e n a d a l j e v a l o p o z n o v noč s p l e s o m i n p e s m i j o .

L . B .

Informatica 75 N a B l edu se je v ponedel jek začel

ce lotedenski deseti j ub i l e j n i s impoz i j In fo rmat i ca 75. S impoz i j , k i bo končan j u t r i , pomen i osrednje jugos lovansko srečanje s t rokovn jakov in znanstveni­kov s področja računalništva in infor­mat ike . N a n jem sodeluje ok rog 450 l jud i , med n j i m i tud i p r eds tavn ik i iz 16 tu j ih držav. S t r o k o v n j a k i pa bodo posredoval i ok r og 240 referatov. J u b i ­le jni s impoz i j je p r ip rav i l o jugoslovan­sko društvo In format ica , k i deluje p r i jugos lovanskem komi te ju za e lektroni ­ko, te lekomunikac i je , av tomat iko in nu­klearno tehniko.

A. 2.

MADRID — V i h a r ogorčenja je zajel napredno svetovno J ^ J j P j ' j J 0 ^ v soboto, 27. septembra, u s m r t i l i v španskem glavnem mestu Madr ^ p r ipadn ikov antifašistične revo luc ionarne patriotične fronte ( F R A r l , ^ je na smrt obsod i lo naglo fašistično Francovo sodišče. V ka t ed ran j e ^. za m r t v i m i revo luc ionar j i zadušnica, k i se j o je udeležilo skoraj 2UW J . M i r n a poslovitev od žrtev Francovega teror ja se je sprevrg la v demo ^ cije, v ka te r ih so l judje v z k l i k a l i r evo luc ionarna gesla i n zahteval i prep smrtne kazn i . N i t i grožnja novega španskega zakona p ro t i t e r . o r i z " [ ! ! r ' n i t i »obljublja« demons t ran tom tud i do 12 let ječe, l j ud i n i mogla od od spontano izpovedanega protesta . Revo luc ionarno vrenje je bi lo v tek l ih dneh opaz i t i tud i v d rug ih španskih mest ih . Po l i c i ja n i jrne'a na'y da b i l jud i razgnala. Odločila se je za ukrep , k i ga uporabl jajo le mračnejše si le sveta — na svobodol jubne Špance je strel ja la in povzr nove žrtve. S i ce r p a F rancov i pomočniki p r i dno po ln i jo zapore in zga ) ^ nad zap r t im i p r i s i l o ter grozodejstva. Svet še naprej protest i ra prot i s hov ladi Francovega režima in u s m r t i t v a m rodol jubov. V l ada se s e

na i z rednih in do lgo t ra jn ih sejah ter načrtuje, kako zadušiti vedno K kejši revo luc ionarn i d u h in dejanja. Odpok l i c a l a je že nekaj veleposla iz držav, k jer je dosegel val ogorčenja največjo mero. Te države so so nja Por tuga lska , N i zozemska , Švedska, V zhodna Nemčija in celo — ^ kan . Pogost i so tud i napad i na španska veleposlaništva. Svetovnemu ne ob španskih dogodk ih se je spontano pridružila tud i Jugoslavi ja srečanjih in zborovan j ih de lovn ih l j ud i ter občanov in sestankih najvi j teles skupščine in družbenopolitičnih organizaci j obsod i la nasil je. L v

konferenca S Z D L na p r ime r v sporočilu prav i , da »je nasil je zadnja re b i l k a preživelega Francovega režima«. Nov ice zadn j ih d n i g o v o r e ' a j e

številne države odpok l i ca le d ip lomatske predstavnike iz Španije, zanje ^ obravnavo španskega p r i m e r a pred va rnos tn im svetom in iz protes a pust i le dvorano, ko je na 30. zasedanju generalne skupščine O Z N S 0 ^ j španski zunanj i min is ter . Nas i l j e nad svobodo l jubn imi Spanc i , še P o S ^ pa nad B a s k i , i n protest i po E v r o p i .in v svetu se nadaljujejo. F 1 ? 1 1 0 t par lament je na p r i m e r iz protesta p ro t i dogodkom v Španiji za 15 m l . j a

pr ek in i l sejo, svetovna s i n d i k a l n a organizac i ja s sedežem v Prag i je te J izključitev F rancov ih s ind ika l i s tov iz organizaci je i td . Franco J e

v . v lt r e i j

vznemir jen, poročajo iz M a d r i d a i n pr istav l ja jo , da so vse pogostejši * na pol ic iste in predstavn ike ob las t i . S t rahov lada se ne more več o ^ držati, prav i jo poznava lc i španskih razmer, saj je demokrac i j a na ko bajonetov nevzdržna in za špansko l judstvo nesprejeml j iva.

edanju zveznega zbora in Zbora republ ike zvezne kjer je o ure jevanju odnosov z Ital i jo g °v ° r '

" n i č , je tudi predstavniški dom J X„nlll,

RIM — Tako kot na zase skupščine S F R J 1. ok tobra , k j _ . zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš M i . . . ^ , j , _ i « u i - u

i ta l i janskega par lamenta ta dan začel dvodnevno razpravo o tem v P r a s p 3

3. ok t ob ra je b i l a razprava sklenjena, predsednik vlade A ldo Mo pooblaščen, da zaključi sporazum s S F R J . Zan im ivo je, da je dobi J 0

s lovansko- i ta l i janski sporazum v predstavniškem d o m u ogromno vt . »Za« je glasovalo 349 poslancev, »proti« pa j i h je b i lo le 51, in sicer a• šisti, tr i je demokrščani i n po en l ibera ln i in soc ia ldemokra tsk i P ° s . • K r i t i k a na račun sporazuma, kot na p r ime r da to n i v sk ladu z nac ^ n i m i interes i Ital i je, je b i l a zavrnjena i n je podlegla poz i t i vn im P. j s t e r

k i sta j i h p r ikaza la predvsem p r v i min is te r A ldo M o r o in zunanj i ; > mi ^ M a r i a n o R u m o r . V sredo pa se je o sporazumevanju z Jugoslavi jo ^ razprava v r i m s k e m senatu. Razprava je zan imiva , saj se je veliko ^ torjev pr ig las i lo k besedi. Zapletov n i pričakovati, saj so s P o r a z U f a § i s t i klonjene s tranke v senatu močnejše kot v predstavniškem domu. ^e°-u0y/a ima jo v senatu le 26 mest, medtem ko je v predstavniškem domu nj j e

zastopanost krepkejša. S i ce r pa i ta l i jansko- jugoslovansko sporazum ^y^0

še vedno odmeva na svetovnem političnem prizorišču. V s i pozdra^ uspešno sporazumevanje med sosednj ima državama ob Jadranu 1

flStj stavl jajo, da so se s tem že začela uresničevati načela konference o v a

petric sezna-

in sodelovanju v E v r o p i , k i je b i l a v H e l s i n k i h . S ta lna predstavnika J»JE in Jugoslavi je na sedežu svetovne organizaci je P ietro V i n c i in Jakša P e t r ' sta ob i ska la tudi generalnega sekretar ja dr . K u r t a VValdheima in ni la z dogovorom med obema državama.

D U N A J — Zmagova lka nedel jskih par lamentarn ih volitev v Avstriji j * -'StriJ' postala socialistična

sk i kanc ler d r . B r u n o

f * r m o p o |

S O V O D E N J P r e d p o l d r u g i m deset let jem je b i l o v S o v o d n j u v zgo rn jem k o n c u Po l j an ske do l i ne us tanov l j e ­no podjetje za p r ede l a vo p last ičnih mas , eno p r v i h te v r s t e p r i nas . Z v z t r a j n i m d e l o m p r e d ­v s e m p a z d o b r o k v a l i t e t o s m o s i p r i d o b i l i r e n o ­me i n p r i znan j e po t rošn ikov p last ičnih mas . Naši i z d e l k i i z v a k u u m i r a n e i n var jene p l a s t i ke ima jo v s e s t r a n s k o u p o r a b n o s t , t a k o za i n d u ­s t r i j sko k o t za š i roko potrošn jo .

Obiščite nas na VIII. mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. oktobra 1975

vumcv » a v s t r i j -s t ranka Avstr i j e (SPO), k i j i načeluje sedanji . s o V

o K r e i skv . Soc ia l i s t i so dob i l i 50,6 odstotka ^ y p ) in 94 mandatov v par l amentu , konzervat ivna l judska stranka \ dr . Josefa Tausa 42,9 ods to tka glasov in 78 mandatov, desni l iberalni »g bodnjak i pa so dob i l i nekaj nad 5 odstotkov glasov, ka r pomeni H m a

n j s o lov. S lednjo s t ranko (FPO) vodi F r i ed r i ch Peter. K o m u n i s t i tud i l c | o s

b l i k f dob i l i nobenega mesta v par l amentu . Po običaju je predsednik r e p | i u n u Avstr i je d r . K i r s ch lage r zaupa l mandat za sestavo nove vlade dr. o K r e i s k e m u , k i ne ob l jub l j a ve l iko sprememb v v lad i . . gj

Jesenice V s r edo , 8. o k t o b r a , j e b i l n a J e s e n i c a h s e m i n a r , k i ga j e z a sekre - t e

o s n o v n i h o r g a n i z a c i j Z K i n a k t i v o v t e r s ve tov o r g a n i z i r a l občinski k ^ a ] j -občinske k o n f e r e n c e Z K S J e s e n i c e . N a s e m i n a r j u so r a z p r a v l j a l i o " a ^ n j i h n a l o g a h o s n o v n i h o r g a n i z a c i j d o k o n c a letošnjega l e t a i n o n e k a se vprašanjih o r g a n i z i r a n o s t i o s n o v n i h o r g a n i z a c i j i n a k t i v o v . Z a v z e l i - j^ j . p r e d v s e m z a p r o g r a m u s t a n a v l j a n j a n o v i h o s n o v n i h o r g a n i z a c i j Z K

l?Lj )p vov t e r z a p r o g r a m s p r e j e m a n j a n o v i h članov t e r z a s t a l n o i d e j n a p o ' 1 ^ ^ u s p o s a b l j a n j e članstva v o s n o v n i h o r g a n i z a c i j a h . S p r e g o v o r i l i so t u d i • £j i s p o s a b l j a n j e članstva v o s n o v n i h o r g a n i z a c i j a h . Sp regovo r i « d a l j n j e m p o t e k u a k c i j e z a uresničevanje r e s o l u c i j e o e k o n o m s k i po ' 1

i n n a o s n o v i r a z p r a v e i n d o s e d a n j i h r e z u l t a t o v s p r e j e l i n eka j sk l epov D . S

Kranj

P r i občinski k o n f e r e n o i socialistične zveze se je v s r e d o sesta l »J d r u g i se j i k o o r d i n a c i j s k i o d b o r z a p r o s l a v e . R a z p r a v l j a l i so o k o r n e r ^ r a c i j a h o b d n e v u m r t v i h v k r a n j s k i občimi, o p r a z n o v a n j u d n e v a repu«" d n e v a J L A i n n o v o l e t n e j e l k e . Dokončne p r o g r a m e b o d o še i z d e l a l i

b l i * e '

Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, k i so primerni tudi za darilo!

C. a l bume za značke v s e h v r s t (male, ve l ike ) a l bume za s l i ke i n r a z g l e d n i c e a l bume za v i z i t ke a l bume za k o v a n c e (za n u m i z m a t i k e ) a l bume za kasete a l bume za z n a m k e to rb ice za kasete mape ivo , r e k l a m , agent i td .

J

J u t r i d o p o l d n e b o v o s n o v n i šoli v P r e d d v o r u p e t a k o n f e r e n c a *P i z k r a j e v n i h s k u p n o s t i . P o g o v o r i l i se b o d o o s e d a n j i o r g a n i z i r a n o s t i o n i z a c i j Z S M S v k r a j e v n i h s k u p n o s t i h , o p r a v i l i h d e l o v a n j a občinske j e j j i i f e r ence i n o d e l o v n e m p r o g r a m u d o k o n c a j u n i j a p r i h o d n j e l e to . P o a jj, b o d o t u d i p r i z n a n j a najbol jš im o s n o v n i m o r g a n i z a c i j a m Z S M S v k ra j e j C

s k u p n o s t i h z a o b d o b j e s e p t e m b e r 1974— j u n i j 1975 i n s k l e n i l i p o b r a n * m e d b r i g a d a m i Jeseniško-bohinjskega i n D o l o m i t s k e g a o d r e d a .

Včera j d o p o l d n e se j e v K r a n j u s e s t a l o p r e d s e d s t v o skupščine S°^e^ s k i h občin. P r e d se j o skupščine republiške s k u p n o s t i z a ces te so se * l e ga t i d o g o v o r i l i z a stališče o o s n u t k u srednjeročnega p r o g r a m a cesj-

A. *>• Radovljica

V s r e d o p o p o l d n e se j e v R a d o v l j i c i s e s t a l izvršni o d b o r °bc i r}tjv-k o n f e r e n c e socialistične zveze . R a z p r a v l j a l i so o o s n u t k u p r o g r a m a a

v f l e n o s t i občinske k o n f e r e n c e S Z D L i n o p r e d l o g u o s n u t k a s t a t u t a k r a J e ^ s k u p n o s t i R a d o v l j i c a . — P r i k o m i t e j u občinske k o n f e r e n c e zveze * ° v a l i n i s t o v se j e v s r e d o p o p o l d n e ses ta l a k t i v m l a d i h k o m u n i s t o v . O b ravna c

so na l o g e a k t i v a i n p r o g r a m d e l a občinske k o n f e r e n c e zveze s o c i a ' h s t

m l a d i n e R a d o v l j i c a z a l e to 1975/1976. tek'

Včera j p o p o l d n e se j e s e s t a l občinski o d b o r s i n d i k a t a de l a v cev v. s t i l n e i n d u s t r i j e . R a z p r a v l j a l j e o a k c i j i s t a b i l i z a c i j e g o s p o d a r s t v a v j U

s t i l n i i n d u s t r i j i v občini, o združevanju t e k s t i l n e i n d u s t r i j e i n o občinskega o d b o r a d o k o n c a l e ta . N a d n e v n e m r e d u j e b i l a t u d i r a z p r

o p r i p r a v a h n a l e tne skupšične o s n o v n i h o r g a n i z a c i j s i n d i k a t a . A.

Razširjen izvršni svet kranjske skupščine

Vse izdelke lahko kupite po ugodni ceni na sejmu, ali pa j ih naročite (po povzetju) na naš naslov Termopol Sovodenj p. 64225 Sovodenj

N a p o d l a g i stališč o d e p r o f e s i o n a -l i z a c i j i izvršnih s ve t ov občinskih skupščin, o čemer so r a z p r a v l j a l i tu­d i n a n e d a v n e m s e s t a n k u medobčin­s k e g a s v e t a S Z D L z a G o r e n j s k o i n s k l e n i l i , d a j e izvršne sve te t r e b a č impre j razširiti z n e p r o f e s i o n a l n i ­m i člani, j e k r a n j s k a občinska s k u p ­ščina n a z a d n j i s e j i s k l e n i l a , d a se izvršni svet razširi z d v e m a n o v i m a članoma. K o t n o v e g a člana z a po­dročje i n f o r m i r a n j a je skupščina

i m e n o v a l a I g o r j a S l a v c a , g l a v sp(r

u r e d n i k a časopisa G l a s , z a ^ 1 X ^ ' d a r s t v o i n s a m o u p r a v n o o r gan i -g. n je p a Jožeta Z a l e t e l a , v o d j o P. n j ) i v o d n j e v T O Z D električnih roC» \ o r o d i j I s k r a K r a n j . T a k o bo ' p , k r a n j s k i izVršni svet občinske S K E

š*ine o d d e s e t i h t r i n ep ro f e s i on * člane. K a s n e j e g a n a m e r a v a j o \ širiti še z e n i m članom, k i b o s K J , z a področ je d e l o v a n j a i n o r g a n r a n j a k r a j e v n i h s k u p n o s t i . A-

O b r a m b n e p r i p r a v e

v k r a j e v n i h s k u p n o s t i h

l o š k e o b č i n e Število k r a j e v n i h s k u p n o s t i . v ško­

fjeloški občini se j e v z a d n j e m ob­dobju, zmanjšalo z o s e m i n d v a j s e t n a enaindvajset. V s e s k u p n o s t i so že Pred časom spre je le svo je s t a t u t e . V n J i h je doka j d o b r o za j e to t u d i Področje l j u d s k e o b r a m b e . O b t e m P a je Dotrebno p r i p o m n i t i , d a je t o Področje v s t a t u t i h p o v s e m n o v o , d a doslej v n j i h še n i b i l o o b r a v n a v a n o . Devetnajst k r a j e v n i h s k u p n o s t i v občini i m a svoje odbore z a l j u d s k o obrambo, k r a j e v n i s k u p n o s t i L e n a r t to B u k o v i c a p a i m a t a s k u p e n odbor .

K o t eno najpomembnejših n a l o g v Preteklem l e t u so s i o d b o r i z a s t a v i l i »tevilčno i n k a d r o v s k o ok r ep i t e v . S številčnim s t a n j e m so v večini p r i -m e r o v še doka j z a d o v o l j n i , ka j takega p a n i mogoče t r d i t i z a kadrovsko ses tavo . V o d b o r e , j e vključeno vse p r e m a l o žena i n mladine. P r a v n j i h o v a udeležba v zadnji v o j n i , v naši n a r o d n o o s v o b o ­di ln i bo rb i , p o v o j n i g r a d i t v i i n p r i uve l jav l janju s a m o u p r a v n i h soc i ­alističnih odnosov p a n e d v o m n o V s e m občanom škofjeloške občine n areku je , d a t u d i m l a d e i n žene Posamezne k r a j e v n e s k u p n o s t i vključijo v o b r a m b n e p r i p r a v e . V s e d a n j e odbore je vključenih le d va j -^ m lad ince v i n oseminštirideset žena. O d članov družbenopolit ičnih organizaci j so v o d b o r i h na j bo l j e — b«mz.acij so v o d o o n n na jDo i j e zastopani b o r c i s štirinajstimi člani, c an i Z R V S z dvainšestdesetimi e } an i ter člani Z K z enainštiridese-" i n i člani.

Seveda p a je k a d r o v a n j e v odbo re Z a l j udsko o b r a m b o i n d ruge o b l i k e splošnega l j u d s k e g a o d p o r a i z r e d n o Pomembna n a l o g a , k i n i k a k o r ne m o r e m i m o družbenopolit ičnih orga­

n i z a c i j v k r a j e v n i s k u p n o s t i , p r ed v s e m p a ne m i m o S Z D L . L e - t a b o m o r a l a b i t i v p r i h o d n j e bo l j k o t dos l e j , p o b u d n i k i n u s k l a j e v a l e c i n t e r e sov d e l o v n i h l j u d i , k i se dogo­va r j a j o i n p r i p r a v l j a j o n a splošni l j u d s k i odpor .

O d b o r i z a l j u d s k o o b r a m b o p a b o d o seveda svo je de l o l a h k o o p r a ­v i l i uspešno le , če b o d o i m e l i v s v o j i h v r s t a h z a d o s t n o števi lo s a m o u p r a v ­n e m u s o c i a l i z m u p r e d a n i h občanov. Z a t o b o d o p r i p r a v l j e n i o d b o r i p o v s e h večjih n a s e l j i h , mest ih,- u l i c a h , a l i ce lo po p o s a m e z n i h s t a n o v a n j ­s k i h e n o t a h . T o p a v c e l o t i p o m e n i podružbljanje S L O .

V z a d n j e m času so člani o d b o r o v z a l j u d s k o o b r a m b o v k r a j e v n i h s k u p n o s t i h loške občine p o s v e t i l i največjo s k r b i z d e l a v i o b r a m b n i h načrtov. V večini k r a j e v n i h s k u p n o ­s t i so t o n a l o g o d o b r o o p r a v i l i . V n e k a t e r i h s k u p n o s t i h so z i z d e l a v o načrtov s i c e r n e k o l i k o z a o s t a j a l i , po­v e d a t i p a j e t r e b a , d a t a k načrt še v e d n o n i i z d e l a n v k r a j e v n i s k u p n o ­s t i Z m i n e c . N e g lede n a n e k a t e r e po­m a n j k l j i v o s t i v o b r a m b n i h načrtih p a člani o d b o r o v b rez d v o m a d o b r o p o z n a j o svo je na loge .

V z g o j a p r e b i v a l s t v a j e e n a na jpo ­membnejših n a l o g o d b o r o v za l j u d ­s k o o b r a m b o . Mogoče j e t r d i t i , d a so z l a s t i v z a d n j e m l e t u n a t e m področ­j u n a r e j e n i v e l i k i k o r a k i nap r e j . R a d i o i n t e l e v i z i j a t e r časopisje se j e a k t i v n o vključilo v s e z n a n j a n j e pre ­b i v a l s t v a n a področju l j u d s k e o b r a m b e . S e v e d a bo t a k o , a l i še bo l j e , m o r a l o b i t i t u d i v n a p r e j .

Se posebno z a n i m i v a p a j e ne­p o s r e d n a i n ž iva o b l i k a o b r a m b n e vzgo je : p r e d a v a n j a , s p r e m l j a n a s f i l m i n a t e m a t i k o l j u d s k e o b r a m b e . O r g a n i z a c i j o p r e d a v a n j j e v sode lo ­

v a n j u s p o s a m e z n i m i o d b o r i z a l j u d s k o o b r a m b o v k r a j e v n i h s k u p ­n o s t i h sp r e j e l a n a s v o j a r a m e n a škofjeloška d e l a v s k a u n i v e r z a . P r e ­d a v a n j a so b i l a p o v s o d d o b r o o b i ­s k a n a .

S e v e d a bo z a to , d a bo de lo odbo ­r o v z a l j u d s k o o b r a m b o l a h k o še bo l j uspešno, p o t r e b n o rešiti še m a r s i ­k a t e r i p r o b l e m . P r i t e m bo p r e d v s e m p o t r e b n o z a g o t o v i t i u s t r e z n a dena r ­n a s r e d s t v a . J . G o v e k a r

P r i p r a v e n a l e t n e s k u p š č i n e

Občinski s i n d i k a l n i s ve t v K r a n j u j e o s n o v n i m o r g a n i z a c i j a m s i n d i ­k a t a priporočil, d a se začnejo p r i ­p r a v l j a t i n a r edne l e tne skupščine. O b te j priložnosti p o u d a r j a , d a b o d o p r i h o d n j e l e tn e skupščine i z r e d n o p o m e m b n e , saj b o d o v času pospe­šenih p r i z a d e v a n j z a uresničevanje u s t a v n e v s eb ine s a m o u p r a v l j a n j a , p r i z a d e v a n j z a gospodarsko s t a b i ­l i z a c i j o i n z a d e j a n s k o u v e l j a v i t e v s i n d i k a t a . Z a t o j e p o t r e b n o l e tne skupščine t e m e l j i t o p r i p r a v i t i .

N a skupščinah na j člani s i n d i k a t a o cen i j o 1 d e j a v n o s t o s n o v n e o r g a n i ­zac i j e v p r e t e k l e m o b d o b j u , sp re j ­me j o s p r e m e m b e i n d o p o l n i t v e p r a ­v i l o s n o v n e o r gan i zac i j e , določi jo l e t n i d e l o v n i načrt o s n o v n e o r g a n i ­zac i j e z a p r i h o d n j e l e t o i n s p r e j m e j o t u d i finančni načrt. P o p o t r e b i na j n a skupščini o b r a v n a v a j o t u d i d r u g a vprašanja, k i se p o j a v l j a j o v n j i h o v i d e l o v n i o r g a n i z a c i j i . L . B .

Stalna akcija V torek , 7. o k t o b r a , je b i l a n a Je -

r - n i c a h s e J a k o m i t e j a občinske k o n -p ^ e n c < f . Z K S J e s en i c e , n a k a t e r i so ean° i° P ° l ^ u i n n a d a l j n j i h na lo -lur i ; 3 ] l z a uresničevanje reso-io7r J ° e k o n o m s k i p o l i t i k i v l e t u

o v občini J e s en i c e . O b t e m so JPre jeh tud i v r s t o k o n k r e t n i h sk le -P 9 V - k i obvezu j e j o p r e d v s e m k o m u -n , s t e , da a k c i j a v občini še n a d a l j e U s g e 8 n o p o t e k a .

v Jeseniški občini so v n e k a t e r i h o r g a n 1 Z a c j j a h združenega de l a že do-^ 8 ' ' p o m e m b n e r e zu l t a t e , v e n d a r ^° ugo tov i l i , d a b i m o r a l i p r a v v

področjih živl jenja i n d e l a P remi j a t i a k c i j o i n jo načrtovati

" a o snov i k o n k r e t n i h r e z u l t a t o v . , r a v t ak o so se z a v z e l i z a to , d a bo-

JjJJ osnovne o r g a n i z a c i j e Z K s p r o t i ugotavl ja le o d g o v o r n o s t k o m u n i-J ^ v > . k i so na o d g o v o r n i h d e l o v n i h i, est ih ter o d g o v o r n o s t k o m u n i s t o v , i ' d e l a J o v s i n d i k a t i h , S Z D L , Z S M S

v s a m o u p r a v n i h o r g a n i h t e r de-^gac i j ah . K o m i s i j a za družbenoeko­nomske odnose b o s p r e m l j a l a g iba -

•|V g o s p o d a r s t v a in n a o s n o v i 9-me-u p e g a p o s | o v a n j a d e l o v n i h o r g a n i -

£*ciJ i zde la l a poroči lo o uve l j a v l j a ­nju s t a b i l i z a c i j s k i h u k r e p o v v posa-

< S j n i n o r g a n i z a c i j a h v občini, v i r S c ' ' S ( ) p o u d a r i l i , d a b o t r e b a •JMučiti p r e d v s e m de legate , dele-? d C l l e in s a m o u p r a v n e o r gane zd ru -£-riega de la , k i l a h k o n a j b o l j v p l i dr - u n a r e z " l t a t e , o b e n e m pa m o r a

r.u/.bena a k c i j a z vso o d g o v o r n o -1 jo zajet i t u d i področje s a m o u p r a v -

J n i n t e r e s n i h s k u p n o s t i , k r a j e v n i h

Sindikat in ljudska obramba

ter družbena samozaščita K o t r a z r e d n o družbeno politič­

n a o r g a n i z a c i j a i n najširša o b l i k a o r g a n i z i r a n j a d e l a v s k e g a r a z r e d a i n d e l o v n i h l j u d i , j e s i n d i k a t v k r a n j s k i občini a k t i v e n t u d i p r i uresničevanju z a s n o v e l j u d s k e o b r a m b e i n družbene samozaščite v s k l a d u s s vo j o družbenopoli­t ično v logo , spre j e to p o l i t i k o i n stališči k o n g r e s n i h d o k u m e n t o v .

Podružbl janje l j u d s k e o b r a m b e i n družbene samozaščite s o d i m e d o s n o v n e na l o g e s i n d i k a t a . T o p a p o m e n i , d a m o r a b i t i v sak d e l a ­vec i n član s i n d i k a t a s e z n a n j e n z o s n o v a m i l j u d s k e o b r a m b e i n družbene samozaščite i n n a l o ­g a m i v m i r u i n v v o j n i . N i k a k o r n i d o v o l j , d a j e o r g a n i z a c i j a p r i ­p r a v o m e j e n a s a m o n a odgovo rne de l a vce v d e l o v n i h o r g a n i z a c i j a h , a m p a k m o r a za j e t i vse zapos l ene . D a b i pospešili vključevanje o s n o v n i h o r g a n i z a c i j s i n d i k a t a v d e j a v n o s t i p r i splošnem l j u d ­s k e m o d p o r u i n družbeni s amo ­zaščiti, so p r i občinskem s i n d i k a l ­n e m s v e t u u s t a n o v i l i k o m i s i j o z a l j u d s k o o b r a m b o i n družbeno samozaščito. N j e n a n a l o g a j e p r edv s em idejnopolit ično uspo-sj f lhl innio P l a n o v s i n d i k a t a i n raz ­

l a gan j e z a snove l j u d s k e o b r a m b e t e r p r i p r a v l j a n j e i n o r g a n i z i r a n j e d e l o v n i h l j u d i , o r ganov s a m o ­u p r a v l j a n j a t e r vods t e v o r gan i ­z a c i j združenega d e l a z a oboro ­žen o d p o r i n p r e u s m e r i t e v p r o i z ­v odn j e v p r i m e r u n a p a d a t e r vključevanje s i n d i k a l n i h de lav ­cev v odbore i n k o m i s i j e z a l j u d ­s k o o b r a m b o i n družbeno s a m o ­zaščito.

P r e d n e k a j d n e v i se j e k o m i s i j a p o n o v n o s es ta l a . U g o t o v i l a j e , d a so v K r a n j u še d e l o v ne o r g a n i z a ­c i je , k i s v o j i h s a m o u p r a v n i h a k t o v i n s p o r a z u m o v n i so d o p o l ­n i l e i n j i h u s k l a d i l e z z a h t e v a m i nov e u s t a v e t e r vnes l e v a n j e do­ločila o p r i p r a v a h n a splošni l j u d ­s k i o d p o r i n družbeni samozaščiti. K o m i s i j a j e t u d i r a z p r a v l j a l a o o s n u t k u družbenega d o g o v o r a o družbeni samozaščiti v k r a n j s k i občini i n o o s n u t k u p r a v i l n i k a o o r g a n i z i r a n j u i n i z v a j a n j u družbene samozaščite v občin­s k e m s i n d i k a l n e m s v e t u K r a n j .

S p r e j e l a j e p r o g r a m d e l a z a p r i h o d n j e i n v n j e m o p r e d e l i l a v l o go i n na l oge s i n d i k a t a p r i or­g a n i z i r a n j u družbene s a m o z a ­ščite. Z . M .

* K U p n o s t i i n d r u g i h . D. S . > " '

o b r t n i s e j e m v k r a n j u o d 1 0 . d o 1 9 . o k t o b r a

7£a « 2 s t a v £ [ a m o

i n p £ o d c i [ a m o :

# p o h i š t v o , vr g o s p o d i n j s k e

s t r o j e , vr g r a d b e n i

m a t e r i a l , vr p r e p r o g e i t d .

O k t o b e r

j e m e s e c i z o b i l j a .

P r i h r a n i m t a k r a t ,

k o i m a m n a j v e č .

/ O l j u b l j a n s k a b a n k a

OZD LTH ŠKOFJA LOKA r a z p i s u j e o d p r o d a j o n a s l e d n j i h o s n o v n i h s r eds t e v :

1. f u r g o n Z A S T A V A 1300 K R 155-65, l e t n i k 1968 2800 d i n 2. Z A S T A V A 750 T K R 232-68, l e t n i k 1970 2800 d i n 3. Z A S T A V A 620 K R 394-67, l e t n i k 1972 15.000 d i n 4. vi l ičar I N D O S 2 t, l e t n i k 1960, d i e s e l 8000 d i n 5. c e n t r i f u g a l n i v e n t i l a t o r z e l e k t r o m o t o r j e m ,

c i k l o n i i n p o d s t a v k o m 67.760 d i n 6. l a k i m a n a p r a v a z a k o n d e n z a t o r j e 11.000 d i n 7. s t r o j z a r e zan j e navo j e v S A R L A H 1200 d i n 8. k o m p r e s o r z e l e k t r o m o t o r j e m A d o l f E h m a n 800 d i n 9. p o l i r n i s t r o j za pločevino 1000 x 2000 m m 800 d i n

10. ag rega t z a va r j en j e R A D E K O N C A R t i p A S 2 4000 d i n 11. I a k i r n a n a p r a v a za V a p a l i z p a r i l c e 30.000 d i n 12. d r u g a o s n o v n a s r e d s t v a po s p i s k u

( sp i s ek b o i n t e r e s e n t o m priložen p r i o g l e d u ) .

P r o d a j a bo na j a v n i l i c i t a c i j i v o b r a t u V i n c a r j e , 14. o k t o b r a 1975, o b 12. u r i . O b j a v a r e z u l t a t o v bo o b 13.30. I n t e r e s e n t i m o r a j o vplačati 10 % k a v c i j e o d i z k l i c n e cene i n j o m o ­ra jo o d d a t i v p i s a r n o O E Vzdrževanje , n a j k a s n e j e do 11.30, družbeni s e k t o r p a m o r a predložiti p o o b l a s t i l o d e l o vne o r g a n i z a c i j e . O g l e d o s n o v n i h s r eds t e v j e možen v t o r e k , 14. o k t o b r a 1975, o d 9. d o 11. u r e .

Invalide tudi politično usposobiti Vse premalo je b i lo še storjenega /a

politično usposabl janje inval idov, ki so vključeni v občinska društva inval idov na Goren jskem. To je bi la osnovna ugotovitev na sestanku koordinaci jske­ga odbora društev inval idov za Gorenj­sko, ki se je sredi tega tedna sestal v Tržiču. Sestanka so se poleg predstav­nikov društev inval idov udeležili tudi predstavnik i družbenopolitičnih organi­zacij občine Tržič, da bi se skupaj po­govori l i o delovanju občinskega društva inval idov. Tržiško društvo je namreč vse premalo stor i lo za povezavo S ko­o rd inac i j sk im odborom in republiško zvezo društev inval idov, tako da je na­videzno kazalo, da je akt ivnost tržiške-

•ga društva zamr la . Na seji pa so se pr i so tn i , potem ko so poslušali poro­čilo predsednika društva, prepričali, da društvo inval idov v Tržiču deluje dokaj uspešno in se v občini celo povezuje s podobn imi inva l i dsk im i organizac i jami , čeprav pa še vedno ni kakšne posebne povezave z d rug im i družbenopolitičnimi organizac i jami v občini; tud i ustanav­

ljanje akt ivov inval idov v de lovnih or­ganizaci jah in resnejše težnje po inte­graci j i z d rug imi inva l i dsk im i organi­zac i jami pa tako kot v drug ih občin­sk ih inva l idsk ih društvih tud i v trži-škem društvu še n i k a k o r n i izrazitejše. To je kot rečeno slabost tudi d rug ih gorenjskih društev inval idov; le redke izjeme med n j imi kot na pr imer k ran j ­sko društvo se znajo tudi uspešneje družbenopolitično uvel jav i t i in so našli svoje pravo mesto tudi v delegatskem sistemu v interesnih skupnos t ih .

Zarad i premajhnepolitičneusposoblje-nosti inval idov se sedaj dogaja, da sko­rajda zamujajo z vključevanjem svoj ih programov v občinske srednjeročne programe socialnega skrbstva , ka r je sicer za humani tarne organizacije iz­rednega pomena. Da pa b i se stvar i premakni le na bolje, bo potrebno, kot so ugotovi l i na sej i , društvom več po­magat i . ^ naloga čaka družbenopoli­tične organizaci je, predvsem S Z D L in s ind ikat .

L. M

Izkor ist i te ugodno priložnost kred i t do 25.000 d i n odobr imo takoj -

»o^

Š I P A D prodaja lna K r a n j , Cesta J L A 6 n e b o t i č n i k

U G O D E N N A K U P

• c e m e n t a , • b e t o n s k e g a

železa, • peči i n • r a d i a t o r j e v

z a c e n t r a l n o o g r e v a n j e

P r e v e r j a n j e z a č e t e a k c i j e J u l i j a i n a v g u s t a začeta a k c i j a o

uresničevanju c i l j e v družbenoeko­n o m s k e p o l i t i k e i n s t a b i l i z a c i j e go­s p o d a r s t v a j e p o o r g a n i z a c i j s k i p l a ­t i n a G o r e n j s k e m i z r e d n o d o b r o u s p e l a k l j u b dopustniškemu o b d o b ­j u . P o s e b n e k o m i s i j e k o o r d i n a c i j ­s k i h o d b o r o v , k i so o b i s k o v a l e de­l o v n e o r g a n i z a c i j e , so u g o t o v i l e , d a i m a večina le-<teh i z d e l a n e a k c i j s k e p r o g r a m e .

U g o t o v i t v e k o m i s i j i n o d b o r o v j e n a z a d n j i s e j i o c e n i l medobčinski sve t Z K z a G o r e n j s k o , v t o r e k p a j e p r e d s e d n i k medobčinskega s ve ta S Z D L z a G o r e n j s k o J a n e z V a r i s k l i ­c a l vse p r e d s e d n i k e k o o r d i n a c i j s k i h o d b o r o v z a u s m e r j a n j e družbenopo­lit ične a k t i v n o s t i i n uresničevanje c i l j e v družbenoekonomske p o l i t i k e p r i občinskih k o n f e r e n c a h S Z D L n a G o r e n j s k e m . N a s e s t a n k u so p o u d a ­r i l i , d a b o m o r a l a b i t i v p r i h o d n j e g l a v n a n a l o g a g o r e n j s k e g a gospo­d a r s t v a u s m e r i t e v v i z v o z i n d a b o t r e b a u v o z u s m e r j a t i t a k o , d a b o s p o d b u j a l i z voz .

V p r i h o d n j e b o t r e b a t u d i i z r ed ­n o p o z o r n o s t p o s v e t i t i i n v e s t i c i j s k i p o l i t i k i . S e d a n j i srednjeročni p ro ­g r a m i kažejo, d a s m o m o r d a n a Go­r e n j s k e m k a r p r e m a l o korajžni gle­de p l a n i r a n j a . L a n K o b i r e K l i , d a se ne u p a m o l o t i t i n e k a t e r i h n u j n i h n a l o g s področja i n v e s t i c i j . P o s l e d i ­c a takšnega s t a n j a p a j e še v e d n o p r e v e l i k a r a z d r o b l j e n o s t . Števi lne d e l o v n e o r g a n i z a c i j e s i c e r i m a j o iz­de l ane svo j e r a z v o j n e p r o g r a m e , k a ­že p a , d a se n e k a k o b o j i j o u s k l a ­j e v a n j a . Z a t o b o n a t e m področju p o t r e b n i h še p r e ce j s p o d b u d t e r p r e t e h t a n i h o c e n , ka j i n k a k o b o m o g r a d i l i i n r a z v i j a l i . V s e k a k o r od l o ­čitve n a t e m področju ne b o moč p r e p u s t i t i s t i h i j i i n p o s a m e z n i m že­l j a m , marveč s k u p n e m u d o g o v o r u .

Medobčinski svet Z K j e t u d i ugo­t o v i l , d a s a m o u p r a v n i o d n o s i še m a r s i k j e n i s o zaživeli t a k o k o t b i m o r a l i . D e l o v n e o r g a n i z a c i j e v svo­j i h s a m o u p r a v n i h a k t i h s i c e r i m a j o l e po z a p i s a n o , kakšne so p r a v i c e i n dolžnosti z a p o s l e n i h v združenem d e l u . V e n d a r so o p o m e m b n i h od -

Zakaj skozi vas?

Poprav i lo o z i r oma obnova ceste med Skof jo L o k o in Jeperco pre­haja v sk lepn i del . N a vrs t i je zad­nji odsek, k i vodi skoz i Reteče. Za ureditev tega dela ceste so predlo­ženi tr i je načrti, od kate r ih dva usmer jata cesto zunaj vasi . Sprejet pa je b i l t ret j i , po katerem naj bi sedanjo traso ceste skoz i vas le ob­nov i l i in razširili.

»Zakaj naj bi cesta tekla skoz i na­selje? Zakaj prob lem ceste o z i r oma niene trase niso obravnava l i na zbo­r ih vol ivcev? Ka j pravi jo k sprejet i rešitvi p rometn i s t rokovn jak i in cestni inšpektorji?« sprašujejo va-ščani. Opozarja jo, da promet po tej cesti iz dneva v dan narašča. V bliž­nj i pr ihodnost i bo prevozov še ve­l i ko več. Skora j vse tovarne v občini povečujejo pro izvodnjo , p r ip rav l j a pa se tudi otvoritev r u d n i k a v Ži-rovskem v rhu . Zarad i širše ceste pa se bo povečala tudi h i t rost . Zato vaščani tudi vprašujejo, kako bo poskrb l j eno za varnost na cesti . V i ­jugasta cesta skoz i Reteče je že se­daj nevarna. Samo v zadnjem letu je b i lo na tem kra ju več hud ih pro­metn ih nesreč, med n j im i so bile t r i celo smrtne.

Zakaj torej skoz i vas? S t a r i h , vi­jugast ih tras se drže le tam, kjer ne more jo naj t i drugega izhoda. V Retečah pa b i promet l ahko spel ja l i m i m o vasi . Celo z načrtom so že predvide l i to možnost.

Priprave na združitev

tekstilnih tovarn

V t r e h največjih t e k s t i l n i h t ovar ­n a h v radovlj iški občini — v t ovar -

i i č ipk i n v e z e n i n V e z e n i n e B l e d , M m i r i R a d o v l j i c a i n v S u k n u Za-puže — razmišl jajo o združitvi . K m a l u b o p r i p r a v l j e n o s k u p n o po­roč i lo o t e h n o l o g i j i p o s a m e z n i h de­l o v n i h o r g a n i z a c i j , k i šteje jo s k u ­pa j p r e k 2000 de l avcev . Poroč i lo na j b i p o k a z a l o z m o g l j i v o s t i n zasede­n o s t s t r o j n e g a p a r k a v v s e h t r e h to­v a r n a h , načrtovane p r o i z v o d n e pro ­g r a m e z a p r i h o d n j i h pet let, p r o s t e z m o g l j i v o s t i , u p o r a b n o s t s u r o v i n i n d r u g e s k u p n e r a z v o j n e možnosti . Z a zda j m e n i j o , d a b i združitev o m o g o ­čila p r e d v s e m nižje stroške.

A . Z..

ločitvah i n p o s l o v n i h r e z u l t a t i h de­l a v c i še vse p r e m a l o obveščeni. Z d r u g i m i b e s e d a m i t o p o m e n i , d a v o d s t v e n e s t r u k t u r e v d e l o v n i h or ­g a n i z a c i j a h ne i z v a j a j o t i s t ega , k a r j e b i l o s p r e j e t o i n z a p i s a n o v s amo ­u p r a v n e a k t e .

Določena n e s o r a z m e r j a v s e d a n j i s t a b i l i z a c i j s k i a k c i j i se kažejo t u d i n a področju s k u p n e i n splošne po­rabe . P o d a t k i kažejo, d a se v z a d ­n j e m času h i t r e j e d v i g a z a p o s l e n o s t v n e g o s p o d a r s t v u k o t v g o s p o d a r ­s t v u . S i c e r p a j e n a splošno s t o p n j a z a p o s l e n o s t i n a G o r e n j s k e m v p r i ­m e r j a v i s pre jšnj imi l e t i l e tos u p a d ­l a . V e n d a r to n i t o l i k o r e z u l t a t p r i ­z a d e v a n j z a dosegan j e večje p r o d u k ­t i v n o s t i s s o r a z m e r n o manjšo r a s t j o z a p o s l o v a n j a t e r r e z u l t a t t o v r s t n i h d o g o v o r o v v r e s o l u c i j a h s p r e j e t i h v začetku l e ta , k o t r e z u l t a t težav, s k a t e r i m i se srečujejo d e l o v n e or ­g a n i z a c i j e . Drugače p o v e d a n o , za­loge so se začele kopičit i i n t a k o i m e n o v a n a k o n j u n k t u r a ( p r o d a j a ) j e u p a d l a . D a t o drži, p o t r j u j e j o p r e j o m e n j e n a n e s o r a z m e r j a n a področju splošne i n s k u p n e p o r a b e , k j e r uresničevanje d o h o d k o v n i h p r o g r a m o v s i c e r n e k a k o p o t e k a p o v n a p r e j začrtanih o k v i r i h , ne p a ta­k o k o t b i m o r a l o g l ede n a položaj v g o s p o d a r s t v u . S k r a t k a , t u d i ne­g o s p o d a r s t v o se b o m o r a l o še b o l j s p o p r i j e t i s s t a b i l i z a c i j s k i m i u k r e ­p i .

N a t o r k o v e m s e s t a n k u so se p r e d ­s e d n i k i k o o r d i n a c i j s k i h o d b o r o v do­g o v o r i l i , d a b o d o še ta mese c z za­četo a k c i j o n a d a l j e v a l i . T a k o b o d o člani o d b o r o v i n k o m i s i j p o n o v n o o b i s k a l i d e l o v n e o r g a n i z a c i j e i n pre ­g l e d a l i r e z u l t a t e n a področju sploš­ne i n s k u p n e p o r a b e . Prejšnje ugo­

t o v i t v e o p o l l e t n i h r e z u l t a t i h b o d o seda j p r i m e r j a l i z devetmesečnimi p o d a t k i i n h k r a t i p r e v e r j a l i , k a k o p o t e k a uresničevanje d o g o v o r o v i n s k l e p o v z z a d n j i h o b i s k o v . P r e d ­v s e m b o d o p o z o r n o p r e g l e d a l i t a k o i m e n o v a n o tekoče g o s p o d a r j e n j e : p r o d u k t i v n o s t , izkoriščanje p r o i z ­v o d n i h z m o g l j i v o s t i , zmanjšanje stroškov, g i b a n j e c en , o b l i k o v a n j e i n d e l i t e v d o h o d k a , i n f l a c i j s k a g i ­b a n j a i n d e l o s a m o u p r a v n i h o rga ­n o v . Še posebe j p a se b o d o zadržali p r i t i s t i h d e l o v n i h o r g a n i z a c i j a h , k i p o s l u j e j o n a r o b u r e n t a b i l n o s t i . V t eh b o d o p r e g l e d a l i i n o c e n i l i mož­n o s t i za rešitev i z težav a l i p a zah ­t e v a l i i z d e l a v o s a n a c i j s k i h p r o g r a ­m o v . Takšno stališče so namreč s p r e j e l i n a medobč inskem s v e t u Z K z a G o r e n j s k o , k j e r so r a z e n tega s k l e n i l i , d a m o r a b i t i s e d a n j a a k c i ­j a s t a l n a . _ ,

A . Z a l a r

C e s t a J L A 6/1 nebotičnik

PROJEKTIVNO P O D J E T J E K R A N J I z d e l u j e n a č r t e z a v s e v r s t e v i s o k i h i n n i z k i h g r a d e n j . R a z p o l a g a z n a ­č r t i t i p s k i h p r o j e k t o v s t a n o v a n j s k i h h i š i n g o s p o d a r s k i h p o s l o p i j .

Postavili bodo delegatsko vprašanje

D e l e g a c i j a k r a n j s k e občinske skupščine i z k r a n j s k e t o v a r n e S a v a j e n a z a d n j i se j i občinske skupšči­ne , k i j e b i l a v t o r e k p o p o l d n e , opo­z o r i l a , d a j e n j i h o v a t e m e l j n a o r ga ­n i z a c i j a združenega d e l a U m e t n o u s n j e p o l l e t n o p o s l o v a n j e končala z i z g u b o i n d a i m a t u d i seda j v e l i ­ke težave. I z g u b a j e n a s t a l a p r e d ­v s e m z a r a d i i z r e d n o d r a g i h d o m a ­čih s u r o v i n ( P V C i n d r u g i h plastič­n i h m a s ) , k i so v p r i m e r j a v i z uvo ­ženimi dražje k a r z a 50 o d s t o t k o v ( k l j u b upoštevanim c a r i n s k i m i n d r u g i m d a j a t v a m n a uvoženi r ep ro -m a t e r i a l ) .

V J u g o s l a v i j i s t a t r e n u t n o d v a p r o i z v a j a l c a P V C ( p o l i v i n i l k l o r i d a ) , i n s i c e r J u g o v i n i l S p l i t t e r V i o l e t a S k o p j e , k i p r o d a j a t a k i l o g r a m P V C p o 15 d i n a r j e v . L e e d e n o d o b e h p r o i z v a j a l c e v j e p r e d k r a t k i m znižal

c e n o p r i k i l o g r a m u za 1 d i n a r , k a r p a j e v p r i m e r j a v i z uvoženim P V C — t a j e m i m o g r e d e p o v e d a n o pogo­s to t u d i kvalitetnejši — še v e d n o ve­l i k o d raž j e ) .

S a v a j e o t e m že p r e d časom ob­v e s t i l a z v e z n i s e k r e t a r i a t z a z u n a ­n j o t r g o v i n o , n a r o d n o b a n k o , zbo r ­nične i n d r u g e p r i s t o j n e o r gane , v e n d a r n i s o d o b i l i ob enega mne ­n j a o p r e d l a g a n i h u k r e p i h , n i t i o d ­g o v o r a . Z a t o se je članica de l egac i ­j e n a t o r k o v i se j i o b r n i l a z a pomoč p r i rešitvi tega vprašanja n a občin­s k o skupščino. D e l e g a t i v s e h t r e h z b o r o v občinske skupščine, k i so r a z p r a v l j a l i o r e z u l t a t i h p o l l e t n e g a p o s l o v a n j a v občini so s k l e n i l i , d a bo k r a n j s k a d e l e g a c i j a v republiški skupščini o t e m p o s t a v i l a de legat­s k o vprašanje.

A. Z .

V Iskri Reteče zadovoljni T o v a r n a I s k r a Reteče, k i i z d e l u j e

g o s p o d i n j s k e a p a r a t e , j e i m e l a v za­četku letošnjega l e t a p r e ce j težav z a r a d i s l abe p r o d a j e . Z a t o so s precejšnj im n e z a u p a n j e m g l e d a l i v letošnje p o s l o v n o le to . T o d a po d e v e t i h m e s e c i h u g o t a v l j a j o , d a je p o s l o v n i u s p e h n o r m a l e n . U s p e l o j i m j e p r o d a t i večino z a l o g i n pove­čati i z voz . Z a s t a v l j e n i p r o g r a m pro ­i z v o d n j e dosega j o .

S e v e d a p a se še v e d n o srečujejo s težavami. L e t o s so se podraži l i s k o r a j v s i m a t e r i a l i , k i j i h p o t r e b u ­j e jo z a d e l o . D v i g n i l e p a so se t u d i družbene da j a t v e . Z a t o so m o r a l i p r o i z v o d n j o p r i l a g o d i t i i n se usme ­r i t i v t i s t e p r o i z v o d e , k i j i m p r i n a ­šajo največ d o h o d k a . Povečali so tu ­d i i z voz i n po s k l e n j e n i h p o g o d b a h b o d o d o k o n c a l e t a p r o d a l i p r e k me­j e več ko t 25 o d s t o t k o v več ko t so načrtovali v začetku l e ta . S v o j e iz­d e l k e izvažajo v Nemči jo , A v s t r i j o ,

I t a l i j o i n v B e l g i j o . P o g o v a r j a j o p a se t u d i o i z v o z u v s t a n d i n a v s k e deže­le.

T o v a r n a j e s p e c i a l i z i r a n a z a i z d e ­l a v o peči, d r o b n i h g o s p o d i n j s k i h a p a r a t o v i n d r u g i h manjših g r e l n i h te les . Z a t o največ p r o d a j o j e s e n i i n p o z i m i . S e z o n s k a p r o d a j a p a j i m prinaša v r s t o nevšečnosti. N a j h u j e p a je , d a m o r a j o več k o t p o l l e ta d e l a t i n a za l o go , z a k a r m o r a j o ime ­t i z e l o v e l i k o o b r a t n i h s r eds t e v .

V I s k r i l e tos končuje jo d e l a p r i g r a d n j i t r i n a d s t r o p n e p r o i z v o d n o -skladiščne ha l e , k i b o r a z b r e m e n i l a d r u g e p r o i z v o d n e p r o s t o r e , omogo ­čila p a b o t u d i p r i m e r n o skladišče­n je i z d e l k o v i n s u r o v i n .

V Retečah v e l i k o pr ičakuje jo t u d i o d n a p o v e d a n e g a znižanja c e n su ro ­v i n o z i r o m a n j i h o v e u s k l a d i t v e s ce­n a m i n a z u n a n j e m t r g u . T a k o b o d o l a h k o svo j e i z d e l k e p o c e n i l i i n s t e m povečal i s v o j o konkurenčnost d o m a i n v t u j i n i . K . F .

Petek, 10. oktobra 1975

Prostovoljno gasilsko društvo Radovljica ima 20 aktivnih članov, desetino pionirjev in blizu 500 podpornih članov. Za obrambo pred požari imajo dve starejši in eno najmodernejšo brizgalno. Do letos so imeli dva avtomobila, zdaj pa so dobili še avtocisterno. Tako so kar dobro opremljeni. Težave imajo le z domom. Postal je premajhen, zato so se odločili, da ga povečajo. Prebi­valci so prispevali okrog 30.000 dinarjev, nekaj pa tudi občinska gasilska zveza. Sicer pa bodo dom v glavnem povečali s prostovoljnim delom. Za naprej pa razmišljajo, da bi zgradili tudi požarni bazen. — B. B.

Obvestilo Republiški s e k r e t a r i a t z a f i n a n c e S R S l o v e n i j e obvešča vse or­

g a n i z a c i j e združenega d e l a z območ ja S R S l o v e n i j e , d a j e S R Slove-n i J a p o r a v n a l a vse o b v e z n o s t i vkl jučno z a 1975. l e to , p revze te n a p o d l a g i z a k o n a o p r e n o s u s r eds t ev , p r a v i c i n o b v e z n o s t i f ederac i j e z a g o s p o d a r s k e i n v e s t i c i j e n a r e p u b l i k e i n a v t o n o m n i p o k r a j i n i ( U r a d n i l i s t S F R J , št. 29-348/71) z a odplačevanje n o t r a n j i h po so j i l i n k r e d i t o v , k a t e r i h s r e d s t v a so b i l a u p o r a b l j e n a z a s k u p n e obvezno­s t i f ede rac i j e z a g o s p o d a r s k e i n v e s t i c i j e , i n s i c e r :

— 3 % p o s o j i l o f e d e r a c i j e z a i n v e s t i c i j e v g o s p o d a r s t v u , — 2,5 % p r i s p e v e k z a e n e r g e t i k o i n — 25 % i n 40 % p o s o j i l o z a u p r a v n e i n a d m i n i s t r a t i v n e zg radbe . P o z i v a m o vse o r g a n i z a c i j e združenega d e l a , k i s o vplačale obvez­

n a p o s o j i l a f e d e r a c i j i , d a n e m u d o m a z a h t e v a j o plači lo v s e h še nepo­r a v n a n i h k u p o n o v z a p r e t e k l a l e t a k o t t u d i z a 1975. l e t o p r i Jugos lo ­v a n s k i i n v e s t i c i j s k i b a n k i v B e o g r a d u .

Republ iški s e k r e t a r i a t z a f i n a n c e p r o s i v s e i m e t n i k e obvezn i c — vplačnikov n a v e d e n i h p o s o j i l i n p r i s p e v k o v , d a ga d o 31. o k t o b r a 1975 o b v e s t i j o : c , ~ o z n e s k i h d o s p e l i h i n še neplačanih k u p o n i h z a 3 % poso j i l o f e d e r a c i j i i n 2 , 5 % p r i s p e v k a z a e n e r g e t i k o , k i n a d a n 15. 10. 1975 se n i s o p o r a v n a n a , b o d i s i i z p r e t e k l i h le t i n posebe j z a l e t o 1975.

Trgovsko in proizvodno podjetje

Zarja Jesenice razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta T O Z D Delikatesa prosto delovno mesto:

direktorja TOZD Delikatesa

Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati se te-le:

— d a j e državl jan S F R J ; — d a i m a v i s o k o a l i v i š jo i z o b r a z b o e k o n o m s k e a l i k o m e r c i a l n e s m e r i i n 4 l e t a oz . 6 let d e l o v n i h izkušenj n a v o d i l n e m aH vodstve­n e m d e l o v n e m m e s t u v t r g o v i n s k i h o r g a n i z a c i j a h združenega de la ;

— d a i m a moralnopol i t ične i n etične v r e d n o t e t e r z n a n j a z a s k l a d n o u r e j a n j e s a m o u p r a v n i h o d n o s o v v T O Z D i n p o d j e t j a k o t ce lo te ter p o t r e b n a f u n k c i o n a l n a z n a n j a ; — d a predloži p r o g r a m r a z v o j a d e j a v n o s t i T O Z D z v s e m i k o m p o ­n e n t a m i ; — d a predloži i z k a z i l o , d a n i s o d n o k a z n o v a n a H v s o d n e m p o s t o p k u .

Vab imo kandidate, k i želijo sodelovati p r i uresničevanju naših pro­gramskih ciljev in nalog, da pošljejo ponudbe s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev in o svoji družbeni aktivnosti ter potrebna dokazila v 15 dneh od dneva objave na kadrovsko-socialno službo podjetja — razpisni komisi j i T O Z D Delikatesa, Titova 1.

R a z p i s v e l j a d o z a s edbe d e l o v n e g a m e s t a .

Stanovanja ni na voljo.

ČGP Delo — TOZD časopisi, podružnica Kranj Koroška 16

sprejme takoj prodajalko — prodajalca

za p r o d a j o časopisov, r e v i j , tobačnih i z d e l k o v i n g a l a n t e r i j e v k i o s k u v Trž iču. D e l o j e p o g o d b e n o s p o l n i m d e l o v n i m časom za nedoločen čas. P o g o j : p r o d a j a l e c (s končano šolo z a p r o d a j a l c e ) a l i priučen pro­d a j a l e c z n e k a j l e t i d e l o v n i h izkušenj p r i t e m d e l u .

raznašalce za Delo v j u t r a n j i h u r a h za območ ja : škof ja L o k a — cen t e r , ško f ja L o k 0

— P o d l u b n i k , R a d o v l j i c a i n Trž ič . D e l o j e p o g o d b e n o i n p r i m e r n o za d i j a k e , študente, g o s p o d i n j e i n u p o k o j e n c e . N a s t o p d e l a j e možen t a k o j . K a n d i d a t i d o b i j o i n f o r m a c i j e v podružnici C G P D e l o K r a n j * Koroška 16, t e l . 21-280. P r i j a v e n a o b j a v o s p r e j e m a podružnica D e l o , K r a n j , Koroška

O d b o r z a m e d s e b o j n a r a z m e r j a d e l a v c e v v združene 1 1 1

d e l u

TOZD Pekarna Kranj r a z p i s u j e p r o s t a d e l o v n a m e s t a :

1. referenta za splošne zadeve 2. KV peka (dve delovni mesti) 3. čistilke proizvodnih prostorov

P o g o j i : " p o d 1.: s r e d n j a s t r o k o v n a i z o b r a z b a u p r a v n o - p r a v n e a l i e k o n o m s k e s m e r i , 3 l e ta d e l o v n i h izkušenj ' p o d 2.: k v a l i f i c i r a n de l a vec p e k o v s k e s t r o k e R a z p i s v e l j a 8 d n i p o o b j a v i v časopisu. P i s m e n e p o n u d b e j e t r eba p o s l a t i u p r a v i T O Z D P e k a r n a K r a n j , Dražgoška 8.

K O V I N O T E H N A E X P 0 R T - I M P O R T

blagovnica FUŽINAR Jesenice

vse za ogrevanje vašega doma # peči z a c e n t r a l n o o g r e van j e % r a d i a t o r j i # t e r m o a k u m u l a c i j s k e peči % t r a j n o žareče peči i n štedilniki # plinske peči

Sejemski popust

Obiščite nas na sejmu obrti in opreme v Kranju

Uspešna dejavnost zbora Lipa P r i podružnici društva u p o k o j e n c e v R a d o v l j i c a že več l e t uspešno

deluje moški p e v s k i z b o r L i p a , k i ga v o d i E d o Ošabnik i z K r a n j a , pobudo z a u s t a n o v i t e v z b o r a so d a l i u p o k o j e n c i s a m i , g l a v n a o r g a n i z a ­torja p a s t a že o d vsega začetka p r e d s e d n i k F r a n c V a l a n t i n t a j n i k * r a n c P r i s t a v e c .

Zbo r i m a 15 članov i n j e n a s t o p a l dos le j že n a različnih gnred i tvah. Se poseben u s p e h p a so zabeležil i n a g o r e n j s k i r e v i j i v Kofji L o k i , k j e r so d o b i l i d i p l o m o i n n a občinski r e v i j i v Z a s i p u j u n i j a '

Mtoe, k j e r so j i m p o d e l i l i p l a k e t o . Z b o r i m a d a n e s naštudiranih o k r o g 0 pesmi , z a s vo j o d e j a vnos t p a d o b i v a j o m a t e r i a l n o pomoč t u d i od

radovljiške zveze k u l t u r n o p r o s v e t n i h o r g a n i z a c i j . J R

Slikarska razstava v mladinskem klubu Z a d n j i t eden v s e p t e m b r u j e b i l a v m l a d i n s k e m k l u b u n a J a v o r -

i . u °dprta s l i k a r s k a r a z s t a v a učencev šole z a o b l i k o v a n j e i z L j u b -i £ a n e ' R a z s t a v o j e p r i p r a v i l a o s n o v n a o r g a n i z a c i j a Z S M S J a v o r n i k —

oroska B e l a , k i z a o r g a n i z a c i j o zasluži v so p o h v a l o . V e l j a p o u d a r i t i , • je m e n d a prvič v jeseniški občini z god i l o , d a j e o s n o v n a o rga -

j a Z S M S d a l a p o b u d o i n p o s k r b e l a z a vse o r g a n i z a c i j s k e pos le n r a v i r o i o + ^ . , „

- j ~ ' " i - i i u a U I V K v jese R a c i j a Z S M S d a l a p o b u d o P n p n p r a v i r a z s tave .

N a r a z s t a v i so p r e d s t a v i l i e n a i n t r i d e s e t d e l štirje m l a d i , v s i učenci »oie za o b l i k o v a n j e iz L j u b l j a n e . J . R .

Bogata kulturna dejavnost B o h i n j s k a Cešnjica j e e n a t i s t i h b o h i n j s k i h v a s i , k j e r j e s k o r a j

k t eden kakšna p r i r e d i t e v . L e t o s j e v d v o r a n i gas i l skega društva gostovalo šest d r a m s k i h s k u p i n i n s icer K U D Žirovnica, D U R a d o v ­ima , K U D T r i g l a v iz S r e d n j e v a s i , K U D R i b n o , Prešernovo gledališče

ran j m D P D S v o b o d a s Hrušice. B i l o je t u d i več k o n c e r t o v n a r o d n o ­ga a v n i h a n s a m b l o v , r a z e n tega p a j e m l a d i n s k i a k t i v iz S r e d n j e v a s i Več m l a d i n s k e plese. D o k o n c a l e t a p a i m a j o v p r o g r a m u še

r a ? , p r i r e d i t e v . T a k o bo n a s t o p i l o še n e k a j n a r o d n o - z a b a v n i h samblov i n d r a m s k i h s k u p i n . Domače društvo p a se bo p r e d s t a v i l o a ramo P r i H r a s t o v i h . G o s t o v a l o bo t u d i Športno društvo B l e d i z

n a - ~ , , , B . S o d j a

Za skulpturo talca Jes ^ a z a c m J ' s e J i izvršnega o d b o r a skupščine k u l t u r n e s k u p n o s t i n a S D

e n i c a n so r a z p r a v l j a l i o p r e d l o g u srednjeročnega p r o g r a m a , v p r f c g j ^ ^ ° u s t a n o v i t v i s k u p n i h služb t e r o n e k a t e r i h d r u g i h

za t * ! ^ ? n ^ ^ a k u l t u r n a s k u p n o s t J e s e n i c e p r i s p e v a 30.000 d i n a r j e v n v r ° ške v l i v a n j a s k u l p t u r e t a l c a v Žirovnici. P r e d l o g srednjeročnega l e+j n a J se s p r e m e n i v dolgoročni načrt s t e m , d a d o b i v p r v e m p o l -D r ^ u P n ° r i t e t o d e l a v s k i d o m n a J e s e n i c a h , k j e r na j b i končno u r e d i l i y r o s t ° r e za k u l t u r n o de j a vnos t . D . S.

KUD Jaka Rabič v novi sezoni P r i kulturno-umetniškem društvu J a k a Rabič n a D o v j e m se p r i ­

prav l ja jo n a n o v o sezono . N a z a d n j i se j i u p r a v n e g a o d b o r a društva T 8 6 člani na jbo l j z a v z e l i z a to , d a spet poživi jo d r a m s k o de j avnos t . k j 3 - ! u m t ? k l j u b številnim p r i z a d e v a n j e m n i uspe l o . Največj i p r o b l e m , lpf P e s t i , j e i g r a l s k i k a d e r i n p r i m e r n a m e n t o r s k a r o k a . V letošnjem

u . načrtujejo dve de l i , m e d n j i m i m l a d i n s k o de lo , k i na j b i ga p r i -P a v d i za N o v o l e to . V načrtu i m a j o t u d i več p r o s l a v , večer z z a b a v n i m P o g r a m o m , začeli p a so se t u d i že p r i p r a v l j a t i n a občni zbor . J . R .

»POLOM« V GLEDALIŠČU T O N E C U F A R

0 s A m a t e r s k o gledališče »Tone Cufar« J e s e n i c e v a b i o b 30-letndci Jese iV8 i ? - * v e ' 2 5 J l e t n i c i d e l a v s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a , 40 - l e tn i c i s t a v k e 30-let • - n železarjev, 70- l e tn ic i r o j s t v a p i s a t e l j a T o n e t a C u f a r j a i n Preds f 1 0 ^ gledališča »Tone Cufar« vse občane J e s e n i c i n o k o l i c e n a botn i o V o C u f a r j e v e g a d r a m s k e g a d e l a P O L O M . P r e m i e r a b o v so-

l o » 18. o k t o b r a 1975, o b 19.30, s p o n o v i t v i j o v -nedel jo, 19. o k t o b r a , ob Q , ' s t em času. P r e d s t a v e se bodo*^ p o t e m v r s t i l e o d d r u g e p o l o v i c e

K t ob ra da l j e v n o v e m b e r i n d e c e m b e r . . De l o T o n e t a C u f a r j a P O L O M n a z a n i m i v način oživl ja d o g o d k e

2 r e v o l u c i o n a r n e p r e t e k l o s t i jeseniškega p r o l e t a r i a t a . Z a u p r i z o r i t e v j e d e l o p r i p r a v i l režiser M a r j a n S t a r e .

Gorenjski muzej zeod^ ^ e s t n i J e n a o g l e d s t a l n a arheološka, etnološka, k u l t u r n o -g o a o v i n s k a i n u m e t n o s t n o z g o d o v i n s k a z b i r k a . V g a l e r i j i v i s t i s t a v b i

« o d p r t a r a z s t a v a d e l m o j s t r a f o t o g ra f i j e T O N E T A M A R C A N A , v . i ^ d s t r o p j u M e s t n e hiše p a s i l a h k o o g l eda t e etnološko r a z s t a v o K M E Č K O G O S P O D A R S T V O V D O L I N I . V p j ? . r . e š e r n ° v i hiši j e o d p r t P R E Š E R N O V S P O M I N S K I M U Z E J . A f v r f n l ' v i s t i s t a v b i p a j e o d p r t a r a z s t a v a d e l a k a d e m s k e g a k i p a r j a R A D A R J A Z A H A R I A Š A . MAdY* b a r o č n i s t a v b i v Tavčar jev i 43 j e n a o g l e d s t a l n a z b i r k a S S ^ O D N O O S V O B O D I L N A B O R B A N A G O R E N J S K E M , republiška

i a ' n a z b i r k a S L O V E N K A V R E V O L U C I J I , v ga ler i ja v i s t i s t a v b i K U l T i l a h k o ° g , e d a t e r a z s t a v o D E L A V S K A I Z O B R A Ž E V A L N A I N

^ r T U R N A DRUŠTVA , k i j o j e o r g a n i z i r a l M u z e j r e v o l u c i j e v C e l j u . H o r i s t a v n e z b i r k e o z . r a z s t a v e so o d p r t e v s a k d a n r a z e n pone-u e * J k a o d 10. d o 12. i n o d 17. d o 19. u r e .

Loški muzej j barke loškega m u z e j a v Škof j i L o k i so o d p r t e v s a k d a n o d 9. d o V U V e ! n . 4 x 1 M . d o 17. u r e . s l i k 3 • n a 6 r a c m b o še d o nede l j e , 12. 10. 1975, o d p r t a r a z s t a v a r nuze ' ^ a * * a v * a 5 ° z o v J č a r J a » m s i c e r o b i s t e m času ko t z b i r k e m u z e j a .

oV?*r£a v Železnikih j e o d p r t a v s a k d a n o d 8. d o 12. u r e i n o d 15.

!o. u r e .

Dom oskrbovancev

Albina Drolca Preddvor Po sklepu zbora delovne skupnosti z 3. oktobra 1975 objavljamo naslednji prosti delovni mesti:

1. materialnega knjigovodje 2. bolniške strežnice — negovalke

J* o l eg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati: j*°d 1.: e k o n o m s k i t e h n i k , zaželena p r a k s a ; P ° d 2.: končana o s e m l e t k a , s t a r o s t 18 let, vese l j e d o d e l a s s t a r i m i l j u d m i .

pismene prijave in dokumetacijo o strokovnosti pošljite naslovu. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.

Kukec in Simonič razstavljata v Mariboru V četrtek, 2. ok tobra , so v galer i j i

Av l a v M a r i b o r u o d p r l i razstavo dveh k r a n j s k i h s l ikar jev — graf ikov Mar j ana K u k c a in Štefana Simoniča. Pr i red i tev pomeni prvo predstavitev del gorenj­s k i h s l ikar jev v novourejeni galeri j i i n je b i l a že ob o tvor i t v i deležna ve l ike pozornost i .

Resen začetek in osnovo za kasnejši razvoj grafičnih pr izadevanj M A R J A N A K U K C A predstav l ja obsežna skup ina kompoz i c i j , k i j i h sestavljajo na op-artističen način ob l i kovan i i n kot lep­l jenka sestavljeni e lementi geometrične mot iv ike . T i se razvrščajo po grafičnem

Priprave na re­vijo slovenskih

upokojencev V soboto , 11. o k t o b r a , bo v h a l i

T i v o l i v L j u b l j a n i p r v a r e v i j a s l o ­v e n s k i h z b o r o v društev u p o k o j e n ­cev. N a nje j bo n a s t o p i l t u d i z d r u ­ženi p e v s k i z bo r društev u p o k o j e n ­cev z J a v o r n i k a , J e s en i c , iz K r a n j a , P r edose l j , R a d o v l j i c e i n iz Škofje L o k e . R e v i j o o r g a n i z i r a republiški o d b o r društva u p o k o j e n c e v S l o v e ­n i j e n a p o b u d o p r e d s e d n i k a Jožka Jurača.

S o d e l o v a l o bo osem z b o r o v iz S l o ­veni je , k i bodo n a z a d n j e z a p e l i s k u p a j . Združeni p e v s k i z bo r gorenj ­s k i h društev u p o k o j e n c e v z o k r o g 95 p e v c i bo v o d i l p e v o v o d j a E d o Ošab­n i k iz K r a n j a , u v o d n o pesem p a bo d i r i g i r a l a p e v o v o d k i n j a u p o k o j e n ­skega z b o r a iz P r edose l j R e n a t a Kože l j . K o so združeni p e v s k i z b o r i i m e l i va jo k o n e c s e p t e m b r a v R a d o v l j i c i , so b i l i t a k o p e v c i k o t o r g a n i z a t o r j i s p r i p r a v a m i ze lo z a ­d o v o l j n i . Z a t o l a h k o pričakujemo, d a se bo go r en j sk i združeni p e v s k i z b o r t u d i n a l j u b l j a n s k i r e v i j i d o b r o o d r e z a l . J R

Prešernovo gledališče v Prizrenu

Danes odhaja ig ra lsk i ansanibel Pre­šernovega gledališča na gostovanje v Pr i z ren , k jer bo v nedeljo, 12. okto­bra , od igra l predstavo Cankarjevega »Pohujšanja v do l in i šentflorjanski«. Ta upr izor i tev , k i doživlja doma zelo ži­vahen odziv p r i občinstvu, se bo tako že drugič predstav i la gledalcem v brat­sk i r epub l i k i ; p remiera je b i l a namreč lansko jesen v Leskovcu . Medtem je predstava dob i la pr iznanje tud i na re­v i j i gledaliških skup in Sloveni je in je b i la i zbrana , da zastopa slovensko ama­tersko d ramsko ustvar ja lnost na letoš­nj ih Večerih bra ts tva v P r i z r enu . To je že t rad ic iona lna pr iredi tev , k i pra­znuje prav letos svojo 10-letnieo, Pre­šernovo gledališče pa sodeluje na njej tokrat že drugič. Priložnost, da lahko predstav imo svoje delo gledalcem iz druge republ ike , je za naš igra lsk i an­sambel iz jemno dragocena, saj pomeni st ik z občinstvom z drugega jezikovne­ga območja vselej možnost za objek­t ivno preverjanje in potrditev moči in prepričljivosti našega odrskega izraza.

A. K .

Prizadevni lutkarji

O zavzetosti m lad ih v kra jevni skup­nost i L jubno na vseh področjih druž­benega, z last i pa športnega in ku l tur ­nega, življenja je b i l o že precej na­pisanega. K r i v i c o pa b i delal i t i s t im m l a d i m amater jem, k i so zaradi sk rom­nosti ostal i nekako anon imn i . Zatorej beseda, dve o članih lutkovne sekci­je, k i je b i l a ustanovl jena še pred usta­novi tv i jo ku l tu rno umetniškega društva L jubno . S k u p i n a mladincev in m lad ink se je namreč pod vodstvom Mar jance Ambrožič lo t i la programa in izdelave lutk . Prenosni lu tkovn i oder pa so j i m pomagal i naredi t i domači o b r t n i k i , k i so sodeloval i tudi p r i obnov i ku l tur ­nega doma.

Zdaj je lu tkovna sekci ja vključena v ku l tu rno umetniško društvo. Tako so

tudi že naštudirali igr ic i Rdeča kap i ca in Debela repa. Z n j ima b i rad i gosto­val i tudi po drug ih k ra j ih v radovl j i ­ški občini in povsod tam, kamor j i h bodo pač povabi l i . N a Z K P O v Radov­l j i c i so se že dogovor i l i za predstave ob koncu leta na osnovnih šolah in v v r tc ih .

M l a d i iz L jubnega so p rv i v radov­ljiški občini, k i se ukvar ja jo z lutkov­no dejavnostjo.

l i s tu v večjih a l i manjših skup inah , l ahko pa j o povsem preraščajo, vežejo se na čisto i n z r a s t r om obloženo ozadje, odv isno pač od tonske inten­z ivnost i v kompoz i c i j o vključenih ele­mentov. D i n a m i k o l ikovne igre poživ­l jajo vdor i i n preplet i različnih obl i ­k o v n i h s t r u k t u r n a ob rob ju a l i v samem t k i v u grafičnega po l ja , k a r prinaša v urejenost p r imarne kompoz ic i j ske zasnove določeno, čeprav še vedno do­vol j kon t ro l i r ano napetost i n nemir . To k a r vasare lv jevsko barv i to i n razg ibano igro grafičnih delcev je kasneje zame­njal bol j statičen in dekorat i vno poj-movan izbor pretežno f i gura ln ih l ikov­n i h elementov, k i j i h je s l i ka r prevzel iz zak ladnice drobne k ras i lne p las t ike i n j i h postav i l v ure jen sestav znotraj svoje, v pravokotno mrežo razdeljene grafične ploskve. — Stroga negibnost upodobl jenega mot i va pa 1 tako kot v p r v i h začetkih Kukčevih s l i k a r s k i h p r i ­zadevanj tud i to pot n i t ra ja la dolgo. Čeprav se s l i ka r vrača na področje i skan ja i n upodab l jan ja strog ih geome­tričnih ob l ik , je že v svoj i p r v i l i k o vn i mani festac i j i te vrste simbolično na­kaza l smer g ibanja grafičnih elementov, k i je kasneje zajelo celotno grafično ploskev i n p remakn i l o na videz negibne i n ustaljene l ike i n črte, g loboko vtis­njene v mehko s t ruk tu ro pap i rne pod­loge. Ne glede na zavore, k i j i h postav­l ja mreža pravokotno na smer g ibanja

Slovenska beseda na odru

V a b i m o vse l j u b i t e l j e g leda­lišča, i g r a l c e , režiserje, m e n ­to r j e i n p edagoge n a srečanje i n r a z g o v o r z l e k t o r j e m S N G p r o f . M i r k o m Mahničem n a t e m o S L O V E N S K A B E S E D A N A O D R U , k i b o v s r e d o , 15. o k t o b r a i n v četrtek, 16. ok t o ­b r a ob 18. u r i v Prešernovem gledališču v K r a n j u .

postav l jen ih črt, teče tok sklenjeno se­stav l jenih geometričnih elementov pre­ko cele s l ikarske p loskve , p r i čemer ču­t imo , da ta imag inarna s t ru ja kontrast­no obarvan ih s i ln i c ne pozna me ja i n prestopa sam okv i r grafičnega l is ta .

Prehojena pot dosedanj ih i skanj n a področju grafičnega ob l ikovan ja je p r i ŠTEFANU S I M O N I C U podobno ko t p r i M a r j a n u K u k c u zan im iva i n po lna spre­memb. Njegovi p r v i poskus i še danes privlačijo s svo j im i ob l ikovno izčišče-n i m i , kompoz i c i j sko tehtno postavlje­n i m i i n vsebinsko dovol j angažiranimi abs t r ak tn im i l i k i , k i v najrazličnejših sestavih prekr iva jo grafično ploskev. Želja po i zob l ikovan ju ka r najbol j t rd­nega l ikovnega skeleta je Simoniča pr i ­pel ja la iz kasnejše »biomorfne« sfere, v kater i se je l i kovno življenje osredo­točilo na gibanje in medsebojno učin­kovanje najrazličnejših bioloških jeder-s k i h s t ruk tur , v bližino predmeta, k i m u je s l i ka r oh ran i l le obr is , toda v to l iko večji mer i p o u d a r i l njegove de­korat ivne vrednote. Izseke iz ornamen-talnega okras ja , kakršnega je s l i ka r i ska l i n našel na i zde lk ih l judskega rez­barstva — na j a r m i h , pres l icah, nečkah i td . , umetn ik v najrazličnejših poveza­vah sestavlja in n iza po grafični plo­skv i . Vendar se zd i , da je s l i ka r k m a l u začutil kako le do neke mere spre­menl j i va danost določenega mot i va utesnjuje njegovo izrazno moč, zato se zopet vrača k anatomi j i nekdanj ih je­der, le da nj ihove sposobnost i rast i i n preobrazbe sprošča do skoraj neome­jen ih možnosti. Jedro postane v tem procesu kot nosilec biološke rast i v kompoz i c i j sk i s t r u k t u r i s l ike sicer manj pomembno kot nekdaj , t o l iko bol j pa se širi obseg klijočega rast ja, k i n i zajeto le v p loskvah in črtah, tem­več dob iva vedno bol j vo luminozen zna­čaj. M o r d a bo prav poudar jena pla­stična komponenta , k i se je bol j kot kdaj ko l i v s l i ka r jevem delu začela uve­l jav l jat i , pr ived la Simoničevo grafično zgradbo oz. r i sbo na pot nov ih možno­st i razvoja in obsežnejših ob l i kovn ih sprememb.

dr . Cene Avguštin

uniles

" i 1

vam nudi novi program iz tovarn »Meblo« in »Marles« in še nekaj, kar se ne zgodi vsak dan do 40 0/° nižje cene pohištvu iz opuščenega programa. Obiščite Lesnino na GS v hali »A« v specializirani poslovalnici ku­hinjske opreme na Titovem trgu v Kranju in novem salonu na Prim-skovem. Ugoden kredit s 15 °° pologom. Dostava pohištva je brezplačna, za nakup se priporoča Lesnina Kranj.

Jože Trpin v Radovljici Delavska univerza Radov l j i ca bo dre-

vi ob 19.30 v galeri j i radovljiške gra­ščine odpr l a razstavo akademskega sl i ­kar ja Jožeta T rp ina . Ob o tvor i t v i bo koncert komornega moškega zbora A. T. L inhar t Radov l j i ca pod vodstvom dir igenta S lavka Bole ta .

S l i k a r s k i opus Jožeta T r p i n a nam predstavl ja predvsem s l ikar ja kra j inar-ja , k i v svo j ih p la tn ih upodab l ja naj­več gorske a l i p lan inske motive.

Njegovo slogovno izhodišče je reali­zem, k i je ponekod bližji post impresio-n i zmu (npr. G o r s k a kmeti ja) , d rugod ba rvnemu reševanju v p loskvah (npr. V pristanišču) a l i neko l iko temačnemu chiaro-scurnemu pr ikazovan ju (npr. T i ­hožitje spominov) .

Slogovna raznol ikost se zd i posledica različnih mot ivov, vendar predvideva­mo, da bo nadal jn je kon t inu i rano sl i ­ka r sko prizadevanje pr ipe l ja lo nadarje­nega s l ikar ja do l ikovno enotnega iz­raza.

Tako iz pok ra j i n sk ih mot ivov k a k o r iz tihožitij in portretov odk r i vamo po­štenega ustvar ja lca , k i svoje razvojne pot i ne preskakuje in zaupa predvsem večni učiteljici — narav i .

/ Maruša Avguštin

Akademsk i s l i ka r Jože T r p i n je b i l rojen leta 1910 v L jub l j an i . S l i ka rs t vo je študiral na Akadem i j i l i k o vn ih umet­nosti v L jub l j an i v let ih 1945—1949 p r i prof. Gabr i e lu S tup i c i , gra f iko pa p r i prof. Božidarju J a k c u .

Samosto jno je razstav l ja l v Tržiču (1971, 1975), v Rušah (1974) i n v Jelov-škovi galer i j i v L jub l j an i (1975), sku­p insko pa na razstavah gorske kra j i ­ne v K r a n j u , na Jesenicah, v K r a n j s k i gor i i n v Bovcu in na manjših razsta­vah v L jub l j an i .

O d s l i k a r s k i h ko lon i j se je udeležil ko loni j na Vršiču, v K r a n j s k i gori i n v Bovcu .

G R A D I T E L J I H I Š , O B I Š C N A S E J M U O B R T I I I M O P R E M E V K R A N J U O g l e j t e s i b o g a t o i z b i r o s o d o b n i h m a t e r i a l o v z a g r a d n j o v a š e g a d o m a : o p e č n i k l i n k e r - t l a k o v e c ,

l e p l j e n i m a r m o r » b r e t o n « . p a r k e t , l a d i j s k i p o d , f u r n i r a n e s t e n s k e i n s t r o p n e o b l o g e

i z m a s i v n e s m r e k o v i n e . k a t e r e l a h k o h i t r o i n e n o s t a v n o m o n t i r a t e s a m i

P R O D A J A • P O S E B N I P O P U S T L * U G O D N I K R E D I T I

O B I Š Č I T E N A S ! I O . — n S . X . 1 S 7 5

u n i l e s

U G O D N I K R E D I T I

Etnograf med prebivalci Studorja v Bohinju

V stiskah (še vedno) iščemo pomoči

Dr. Marija Makarovič, kustos Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane, že tretje leto raziskuje in ugotavlja spreminjajoče oblike in pomen medsebojne sosedske pomoči na vasi od 19. sto­letja naprej do danes — Zahvala prebivalcem Studorja

Metodo log i ja slovenske etnografi je, s icer najbol j znane zarad i raz iskovanja slovenske narodne noše, je svojevrstna. Preden odide na teren, zbere doma go­re dokumentarnega in znanstvenega grad iva o sred in i i n življu, kamor od­haja, nato pa mesec a l i celo dva preživi med opazovan imi l j u d m i . Zbliža se z n j i m i , živi z n j i m i noč in dan (če se le d a se izogiba prenočevanjem v hote l ih ; , sodeluje z n j i m i i n j i h opazuje v sle­hernem t r enu tku življenja. K o jo l jud­je vzamejo za svojo, po navadi napoči trenutek slovesa, k i pa ni n i kda r do­končen. Če si le utegne ukras t i čas, j i h obišče, sicer pa si redno dopisuje z l j u d m i , k i so mogoče k l jub začetni nezaupl j ivost i pos ta l i n jeni z aupn ik i .

D r . Ma r i j o Makarovič poznajo že v številnih s lovensk ih vaseh/ Medsebo jno pomoč na vasi , njene ob l ike in pomen od 19. stolet ja dalje je sode lavka Slo­venskega etnografskega muze ja doslej raz i skova la v Nede l j i c i v P r e k m u r j u , v Je ruza l emu v S lovensk ih gor icah, v Bučah na Štajerskem, v Predgrađu v Be l i k ra j i n i , v Orehovcu na Dolenj­skem, v Zelenbregu na s lovenskem Ko­roškem i n nazadnje — v S tudo r ju v »zgornji« boh in j sk i do l i n i . Zanesl j ivo se i m a m o predvsem njej zahva l i t i za rešitev mars ikatere slovenske etnograf­ske znameni tos t i iz ob j ema pozabe a l i potvar janja , obenem pa je dr . Ma r i j a Makarovič z dosedanj im de lom v ve l ik i mer i ovrg la trditve, da je z rastočo mehanizac i jo in drugačnim načinom življenja tud i na vasi ukoren in jen i so­sedsk i pomoči odk l enka lo !

P red zadnjo raz iskavo v S tudo r ju , tja se je d r . M a r i j a Makarovič napot i la avgusta, je oprav i l a »sondažne raz iska­ve« na Bregu p r i P r eddvo ru , v Olševku, na Bregu pri. K o m e n d i in v Podgor ju p r i K a m n i k u . Za raz iskavo medsebojne pomoči v S t u d o r j u , k jer so še posebno zan im i v i njeni po jav i m e d pas t i r j i in gospodarstv i na p lan inah , je etnograf i-njo navdušila tud i A n k a Novak, sode­l avka Gorenjskega muzeja iz K r a n j a in znana raz i skova lka bohinjskega plan-šarstva in s i rars tva .

Kakšne ob l ike medsebojne pomoči, k i so bi le še do nedavna zelo izrazite v S tudo r ju , danes pa je n j ih intenziv­nost blažja, vendar brez n j ih še vedno skoraj ne mine dan , je spoznala dr . M a r i j a Makarovič v podnožje S tudor j a pot isnjeni vas ic i .

Dr. M a r i j a Makarovič je v daljšem kraml j an ju v našem uredništvu posta­v i la na prvo mesto sosedsko pomoč med gospodin jstv i in domačijami, k i je pretežno delovnega značaja in temelje­ča na vračanju (»vračvi« po studorsko) istega a l i podobnega dela. »Vračva« je najpogosteje v Studor j% pr iha ja la v po-štev pr i sajenju in plečvi (pletvi) k rom­p i r j a in koruze, pod i ran ju lesa, želvi, inlačvi, maj en j u koruze i td . S tudo r ska medsebojna pomoč je največkrat slo­nela na geslu »ti boš p r i tem oprav i lu pomagal men i , jaz pa b o m p r i drugem tebi« in je b i l a do pred nekaj let še precej v vel javi . Danes je tovrstne obl i ­ke sosedske pomoči še na j t i . Največ­krat so to oprav i l a (spravi lo sena, mla-čev), k i j i m posamezn ik i a l i dva k l jub s t ro jem n is ta kos.

Posebne sorte sosedska pomoč v Stu­dor ju je »pripreganje« živali (vol, konj). V S loven i j i j o je najt i le še v Be l i k ra j i n i , vendar l a m sosed sosedu za oranje ne posodi le konja , temveč gre tudi sam z živaljo, v S tudo r ju pa vaščan posodi sovaščanu le kon ja na pr imer , sani pa gre po svo j ih oprav­k i h . Včasih so si tako »pripregali« Ukc , Žvan in škantar, danes pa se za »pri­preganje« odločata menda le še dva kmeta.

Na tretje mesto uvršča dr . M a r i j a Makarovič pomoč ob gradnj i stavb in pot i . V takšnih p r ime r ih pokaže vas tudi danes ve l iko slogo, posebno če gre za betoniranje, prevoz opeke, pokr iva ­nje in urejevanje pomembn ih vaških potov.

Z a n i m i v a o b l i k a s tudorske medseboj­ne pomoči, k i je b i l a v pretek lost i zelo i z raz i ta , danes p a se še vedno kaže v ma lo drugačnih po javn ih o b l i k a h , te­mel j i na menjav i de la. Nekdaj so na p r imer l a s tn ik i živali a l i strojev (mla-

l i l n i c a , ve ja ln ik a l i pa jk i po domače) oprav i l i sovaščanom, k i t ak ih pr ipo­močkov niso ime l i , usluge, k i so j i h le­ti odslužili z de lom. Praktično poveda­no in preneseno v sedanje razmere: t i , k i imaš t rak to r , boš zora l meni , jaz pa ti b o m prišel v zameno rec imo sprav­ljat seno. Ce plačilo z de lom, k i v se­danjem poman jkan ju l jud i na kmet i ­j a h p r i dob i va posebno ob večjih opra­v i l i h na vrednost i , n i mogoče, se pojav­l ja tud i plačilo z denar jem. V odgovor t i s t im , k i sodi jo, da vsebuje takšna po­moč tud i k l ice izkoriščanja, v Studor­j u povedo, da so odnos i čisti, prosto­vo l jn i i n osnovani na izostrenem kmečkem čutu za pravičnost in odgo­vornost .

Pomoč ob nesrečah zbliža pogosto celo l j ud i , k i s icer niso ne vem kakšni pr i ja te l j i , ugotavl ja d r . M a r i j a M a k a ­rovič na p r i m e r u S tudor j a . Sem ne so­d i jo le požari, temveč tud i na p r i m e r pomoč p r i dv iganju in ponovnem na­k ladan ju prevrnjenega voza sena! Zad­nje čase se v take »nesrečne« pr imere vključujejo tud i družbene in delovne organizaci je ter organiz i rane skupnos t i kot na p r i m e r Gozdno gospodarstvo B l ed , k i je z r amo ob r a m i z vaščani pomagalo obnav l ja t i lan i pogoret Uk-čev stog. -

T u d i pomoč revnejšim in os tare l im k ra j anom dob iva v S t u d o r j u nove, učinkovitejše in trajnejše organiz i rane ob l ike . Včasih so se takšni l judje se l i l i od hiše do hiše, danes pa od igra p r i tem glavno vlogo soc ia lno skrbs tvo ra­zen seveda s k r b i ožjih in najožjih d ru ­žinskih članov.

Dr . M a r i j a Makarovič je i zvr ta la še druge zan imive ob l ike medsebojne po­moči. T o je pomoč p r i po rod ih , poseb­no nekdaj , ko so žene rodi le doma in je b i l a najbližja pomoč bab ica , te l i tvah, ko organiz i rane veter inarske službe še ni b i l o i n se je nekdo v vasi bolj spo­zna l na tako oprav i l o i t d . Nihče se n i in se ne obotav l ja tud i sredi noči vsta­ti i n nihče ne spre jme za takšno po­moč plačila, čeprav je ponujano. Ome­n i t i kaže sosedsko oz i roma vaško obi-

Posredujemo prodajo karamboliranih vozil:

1. osebni avto FORD ESCORT 1100 de lux

letnik 1973, prevoženih 27.000 kilometrov. Začetna cena 17.000 din.

2. osebni avto ZASTAVA 750 lux, letnik 1972, prevoženih 32.000 kilometrov. Začetna cena 11.000 din.

3. osebni avto RENAULT R-4, letnik 1975, prevoženih 8400 kilometrov. Začetna cena 26.000 din.

O g l e d v o z i l j e možen v s a k d e l o v n i d a n o d 8. d o 14. u r e p r i Zavaro­v a l n i c i S a v a P E K r a n j . Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 15. oktobra 1975, do 12. ure.

čajsko življenje, k i ima tud i znake po­moči, ob ro js tvu , po rok i i n s m r t i , ter druge, občasne ob l ike pomoči med kra­j an i kot varovanje o t rok , prinašanje ži­vi l iz trgovine, držanje prašiča ob za­k o l u , tiščanje preob i lno naloženega vo­za, sprav i l o sena, če se p r i p rav l j a k ne­v ih t i i t d .

Deja l i smo že, da je za S t u d o r še posebno značilna medsebojna pomoč med gospodar j i i n pas t i r j i na p lan inah . Tesno sodelovanje se je dandanes okre­p i l o in obsega na p r i m e r organiz i rano urejevanje p lanine , pas t i r sk ih in žival­s k i h staj , ograj , pr iprav l jan je d rv za past i r ja in podobno. Če gre eden od past ir jev v do l ino in ga pravočasno n i nazaj, m u drug i samo in ic ia t i vno po-molze krave ! Največja pas t i r ska sol i ­darnost in pomoč pa se pokažeta p r i izgubi živali . . .

Če se tako temel j i to ne vživiš v oko­lje, k i ga raziskuješ, kot d r . M a r i j a Makarovič, težko razumeš izredno ure­jen tok medsebojne pomoči in izostren čut za vrednotenje le-te.

»Osnova je izrazit čut za pravičnost in izkušnje, ki jih je in jih še potrjuje rek: pojdem pomagat, kaj vem, kdaj bo meni spet potrebna pomoč. Zadnja

pomoč je bila tako dragocena,« modru­je dr . M a r i j a Makarovič i n navaja be­sede S tudo rca Ukčevega Fronca, k i J e

nekdaj k u p i l mla t i lh i co . Pripovedoval j i je , da so ga vaščani pros i l i , naj J 1 ' j" gre mla t i t , saj b i tr i je mlatiči »P e S* (ročno s cepci) m l a t i l i 14 dn i . Sami s° šli v Ukčev rovt i n F r o n c u pospravil ' seno. Za rad i te pomoči je b i l »zavezan« do sovaščanov za mlačev, čeprav je z*" rad i p r a h u dneve in dneve »črno p h " ' val« in b i pogosto šel raje sam v rovi.

»Medsebojna pomoč poteka iz dneva v dan v čudovitem redu, urejeno, brez zapisanih določil in zakonov, povsem spontano, vendar ob veliki meri odgo­vornosti prizadetih,« zaključuje dr. Ma­r i ja Makarovič. „ ...

»Tudi za Studor ugotavljam, da krajane k medsebojni pomoči g°*P. darska nuja in pomanjkanje U J J * Kljub strojem so dela, ki so J*«1 * le roke, vendar ne eden, temveč ° v ' trije ali celo štirje, čas je za

vsa**S dragocen in več rok lahko v ta* e

primeru več premakne. In končno zahvaljujem Studorcem za P 0 1 0 ° \ , ,

Živeti 1 za potrpljenje, da sem smela njimi. Iskrena in javna z a

sklene dr. Marija Makarovič!

hvala-'

Po pripovedovanju *ap' J . Košnjek

• •

KORZIKA — otok skrivnostne romantike in burne preteklosti M e d d r u g o s v e t o v n o v o j n o so o t o k

z a s e d l i I t a l i j a n i . V naročje M u s o l i -n i j e v ega i m p e r i j a je K o r z i k a p a d l a brez s l ehe rnega s t r e l a . O b k a p i t u l a ­c i j i I t a l i j e 1943. l e t a p a se j e ob široki p o d p o r i p r e b i v a l s t v a , k i j e sovraži lo fašiste, n a n j e n i h o b a l a h i z k r c a l e k s p e d i c i j s k i k o r p u s Afriške f r a n c o s k e a r m a d e p o d p o v e l j s t v o m D e G a u l l a . V s i l o v i t i h b o j i h p r o t i N e m c e m , k i so z a m e n j a l i I t a l i j a n e , so f r a n c o s k i m s i l a m p o m a g a l i d o m a ­či p a r t i z a n i , m e d k a t e r i m i j e b i l o t u d i v e l i k o naših P r i m o r c e v i n I s t r a -nov , bivših i t a l i j a n s k i h v o j a k o v . D v a m e d n j i m i , k i s t a p a r t i z a n i l a n a K o r z i k i v k r a j i h , k i s m o j i h ob i ­s k a l i , s t a b i l a t u d i v naši s k u p i n i . I m e l a s t a v e l i k o p o h v a l n i h besed z a tamkajšnje k m e t e i n pas t i r j e , k i so z n a l i r a z l i k o v a t i t u d i m e d i t a l i ­j a n s k o v o j s k o S l o v e n c e i n I t a l i j a n e .

N A P O T V G L A V N O M E S T O A J A C C I O

Zahajajoče oranžnordeče sonce n a d brezkončno g l a d i n o m o r j a nas je s p o m n i l o , d a j e čas za o d h o d v A j a c c i o , k j e r b o m o p r e s p a l i . Naš korziški šofer Rudžero , j e d r v e l z

mtmmmm* m M m m V

4 %

AJACCIO - hotel »Sun Beach«

Petek, 10. oktobra 1975

a v t o b u s o m po o b a l n i ces t i , k i se j e v i j u g a l a m e d griči i n kraškimi p l a n j a v a m i z m a k i j o , d a n a m je n a t r e n u t k e z a p i r a l o sapo . I z p o d nas so se s p r v i m m r a k o m že prižigale luči ribiških nase l i j . I z g l eda l e so k r o t k o k o t b i j i h že do l g o p o z n a l i . Že v t r d i t e m i s m o p r i s p e l i v razkošno r a z s v e t l j e n i A j a c c i o . P o ze lo p ro ­m e t n i u l i c i C o u r s N a p o l e o n i n b u l v a r j u L a n t i v , s m o se z a p e l j a l i v s e v e rno p r edmes t j e n o v i h h o t e l o v . P o c e l o d n e v n i n a p o r n i vožnji i n r a z m e r o m a s k r o m n e m k o s i l u v B o n i f a c i u s t a se n a m d o b r a večerja in počitek že pošteno p r i l e g l a .

U s t a v i l i s m o se p r e d mogočnim d e s e t n a d s t r o p n i m h o t e l o m z zvene ­čim i m e n o m S u n beach , s l a b i h s t o m e t r o v od oba l e . Snežnobeli v e l i k a n s s v e t l o m o d r i m i b a l k o n i močno spo­m i n j a n a naše s t o l p n i c e . S t o j i s r e d i cvetl ičnega p a r k a z b a z e n o m .

S u n b e a c h s o d i v A ka t e go r i j o k o t t u d i v s i sosedn j i h o t e l i , k i so j i h z a d n j a l e t a z g r a d i l i i n j i h še k a r napre j g rad i j o v t e m d e l u m e s t a . R e s t a v r a c i j s k i p r o s t o r i v pritličju, k a m o r s m o se k a r brž p o d a l i n a večerjo, so o k u s n o o p r e m l j e n i k o t t u d i sobe z v i s o k i m k o m f o r t o m R a z m e r o m a u r n i n a t a k a r j i , m e d k a t e r i m i j e največ Alžircev, so nas pos t r e g l i s f r a n c o s k i m i j e d i l i , k i so k o t j e z n a n o m e d najokusnejšimi. O b r o k n i b i l k d o v e k a k o o b i l e n , k a r z a t a k o n i z k o c eno p e n s i o n a t u d i n i b i l o pričakovati .

Oča i n m a t i iz Žirovnice s t a se n a v z l i c spoštl j ivim l e t o m , p o t e m k o s t a s i privoščila s t e k l e n i c o rosea , p o d a l a n a og l ed o k o l i c e z mlajšimi, k i j i m n i b i l o d o s p a n j a . Z j u t r a j p a s t a se že navse zgoda j s p r e h a j a l a po p a r k u ob h o t e l s k e m b a z e n u .

» P r ' n 's n a k m e t e h zgodej v s t a n e ­m o « , j e r e k e l oča, k o s m o sed l i v r e s t a v r a c i j i k z a j t r k u . K o s e m ga vprašal, k a k o j e ka j s p a l , j e s t a r i n a v i h a n e c p o g l e d a l o k o l i sebe i n p o t i h o , d a ga n e b i slišali še d r u g i , d e j a l : » N ' c o j s v a p a k o j po f rancos ­k o — h a , h a , ha « , se m u je k a r s a m b s m e j a l o , k e r se je tega t a k o posrečeno d o m i s l i l . M a t i p a nič. N e p r i z a d e t o j e m a z a l a m a s l o n a k r u h i n s i m i s l i l a svo je .

O G L E D G L A V N E G A M E S T A P o z a j t r k u s m o se z a v t o b u s i

o d p e l j a l i n a og led s t a r e g a d e l a A j a c c i a . Našemu v o d n i k u Z v o n e t u j e priskočila v pomoč k r h k a študent­

k a domačinka, k i n a m je v francošči­n i p r i p o v e d o v a l a , Z v o n e p a j e pre ­v a j a l o z n a m e n i t o s t i h , k i s m o s i j i h og l edova l i , z r a v e n p a p r i d n o foto­g r a f i r a l i i n s n e m a l i s f i l m s k o k a m e r o .

Šele n a t e m o b h o d u s m o se l a h k o prepričali, d a i m a A j a c c i o res i z j e m n o u g o d n o lego v i s t o i m e n s k e m z a l i v u n a središčni z a h o d n i o b a l i o t o k a . Z l e t a l a t ega n i s m o m o g l i d o b r o v i d e t i , k e r je letališče prece j s t r a n od z a l i v a . Z a r a d i b lage k l i m e , s a i z i m e s p l o h n i m a j o , i n s l i k o v i t e o k o l i c e j e r a z e n Niče i n d r u g i h z n a n i h o b m o r s k i h k ra j e v n a f r a n -co.-ki r i v i e r i na j bo l j privlačno t u ­ristično mes to F r a n c i j e .

A j a c c i o je p o s t a l o g l a v n o m e s t o K o r z i k e šele 1811. l e t a n a željo N a p o l e o n o v e m a t e r e L e t i z i e . P r e d t e m j e b i l a p r e s t o l n i c a m e s t o B a s t i a n a s k r a j n e m s e v e r o v z h o d u o t o k a .

Še v času Napoleonovega ro jstva me­sto n i ime lo več kot 4.0UU prebivalcev, danes pa j i h šteje že nad 45.000. To je v pravem pomenu besede Napoleonovo mesto. T a velemož, s imbo l A jacc ia in Ko r z i k e , je pr isoten na vsakem kora­k u . N jegovo ime nosi jo ul ice , t rg i , zgradbe. Njegove s l ike , k ipc i in rel ief i so tud i največkrat upodob l j en i v različ­n ih umetniških pa tud i kičastih izdel­k ih spominkar j ev in umetn ikov .

Svo j emu razvo ju se ima mesto za­hva l i t i najprej Genov i , k i je zgradi la močno u t rdbo in pristanišče, še bolj pa samemu Napo leonu Bonapa r tu , k i je b i l tu rojen. Z b l i s kov i t im vzponom tega malega, okrutnega in bojevitega Korzičana, se je razv i ja l tud i A jacc io , k i je posta l najpomembnejše pr i s tan i ­ško mesto in gospodarsko središče o toka .

S t a r i del mesta v i sok ih , t r i do štiri nads t ropn ih s t rn jen ih hiš, se razteza ob pre lepi polkrožni peščeni oba l i v širi­no do 4 k m . V mračnih, o zk ih u l i cah je življenje še vedno takšno kot je b i lo nekoč. T u smo srečali a l i prave Kor -zičane v n j ihov i enostavni Črni nošnji s širokokrajnimi k l o b u k i , perice na ko r i t i h , k a k o perejo in klepetajo, kroš-njarje, k i ponuja jo svoje izdelke iz prot ja , lesa, kože in kamna . Nov i del mesta je po a rh i t ek t onsk ih ob l i kah ho-'elov, pos lovn ih in s tanovanjsk ih zgradb, vse v snežno be l ih pročeljih, p r imer prave gradbene sk ladnost i in pr i lago jenost i med i t e ranskemu oko l ju .

M o d e r n i ob jek t i prav nič ne zaosta­jajo za p o d o b n i m i zg radbami katere-

BONIFACIO-stara ulica v zgornjem

mestu

ko l i evropske metropole . V poseben okras mestu so sk rbno negovani p a r k i , aleje p la tan, pa lm , m imoz in okrasne­ga grmičevja. Že sredi februar ja v ure­jenih cvetličnih nasadih cvet i jo v r tn i ­ce in drugo cvetje. N a širokih ale jah se ka r vrste obeležja in spomen ik i , k i spominja jo na svojega slavnega ro jaka Napoleona.

T u d i mestn i promet , predvsem avto­busn i , je zelo živahen. V o z n i k i osebnih avtomobi lov , v g lavnem f rancosk ih znamk, so še ka r d i s c i p l i n i r an i in l ju­bezniv i , k a r na splošno vel ja za vse meščane.

Najpomembnejši del mesta je pr is ta­nišče, kjer pr ista ja jo potniške ladje in t ra jekt i . V p r i m e r i z d rug im i večjimi pristanišči je izredno urejeno in čisto. Vsa obala je t lakovana z be l imi kamni ­t im i ploščami in obkrožena s cvetlič­n im i nasadi in pa lmov im i drevored i . Precej spomin ja na obalo Niče in mon-denega Cannesa na f rancoski oba l i .

NAPOLEONOV MUZEJ N a g lavnem trgu Marecha l Foch , k i

je' obdan s pa lmami , posedajo na klo­peh domačini in tu r i s t i . T u je mestna hiša s širokim m a r m o r n a t i m po r ta l om in z v e l i k i m stebriščnim predver jem. V I. nads t rop ju smo s i ogledal i Napo­leonov muze j . Osredn j i p ros tor je raz­košni cesarsk i sa lon s ka rm inas t o svi­l en im i tapetami i n z l a t im i o rnament i

cvet l ic . S s t ropa se spušča čudovit kf sta lni lestenec s sto svečami, k i s o » češkoslovaški s t ek la rsk i mojs tr i ro izdelal i i n imenoval i »Praška P o r n

N a vseh štirih stenah vise ogromne ne s l ike v ve l ikost i 3 x 2 m članov Bo partejeve družine. Razen cesarja poleona I. so tu še podobe njegov očeta Ca r l a , matere Let iz ie , bratov j sepha, Luc iena , Je roma , Napoleona doprsn i k i p i kard ina la Sescha, Leti ^ ter posmr tna bronasta maska NaP° na. V sosednjem modrem salonu, 1 u novanem »salon medalj«, so v vitf l j razstavl jene medalje, spominsk i nO v z latu in s rebru ter b r onu . Te so roval i A jacc iu in Napo leonu dostoj s t ven ik i iz celega sveta. Posebno po ^ nost zasluži cesarska k r o n a v obl ik ' vorjevega venca iz čistega z lata, k i ta 1,8 kg. Znano je, da j o je na ^ J " 0

e

n j u v pariški katedra l i Notre D ^ j j vzel iz rok papeža in si j o sam P 0 ' \ na glavo.

Da je imel Napoleonov str ic , bral: nJ^ gove matere Let iz ie , ka rd ina l F e s c n

l i ko vlogo v življenju svojega s ^ a v nv M -

nečaka, je nič k o l i k o dokazov, k i so ni povsod v A jacc iu . T u d i njegovo i ^ Fesch nosi eden od večjih trgov in }

ca v središču mesta. Posebno z a . n i r nn e -

pa je palača Palais Fesch, k i stoji v posredni bližini mestne hiše. P 1 " 3 ^ ! da m u je kard ina l vse do smrt i s

ob s t ran i . K r i l o palače je P r c u r e J ^ k , v galer i jo s prek 1000 dragocenih k i j i h je ka rd ina l zapust i l mestu. stavljene so mojs t rov ine naj pome ^ nejše f rancoske i n i ta l i janske s l i k a f

v

umetnost i , k i je po z b i r k i takoj » L , riškim L o u v r o m . K najbol j d r a g o c ^ . in najbol j občudovanim s l i kam Frx:,tii vajo Boccat i jevo M a r i j o z igrajo^ ^ angel i , k i sodi k največjim dosez^ j j umbr i j ske šole zunaj Ital i je, pa % « . Bot t ice l l i j eva M a r i j a z g i r lando > n

0 ^ z ianova Mož z r okav i cami ter m " druge, k i pa s i j i h n i smo utegnil i °* j . da t i . 2a l s i n i smo mog l i zarad i P o f f L| t ' kan ja časa, kot vedno ob takšnih *y k i h i z le t ih , ogledati dragocene pok ra j i n sk ih s l ik r imske i n napo" jg, ske šole iz 17. in beneške šole V.^ stolet ja , k i so skupaj s številnimi ^ žit j i iz 17. in 18. s to l . razstavl jen s

e j 9

galer i j i . Po le t i se v sobanah tega m 1 1 * kar tare množica tur is tov . . rjlU

Mes tna knjižnica v severnem * a d kard ina love palače h ran i zb i rko jj. 50.000 kn j i g korziške l i terature ter ^ lozofsko ve rsk ih de l , med kater imi ^ u n i k a t i p r v i h izvodov 200 star ih r ° b j . pisov. Teme l jn i kamen za to s i ^ o b l io teko je položil že 1800. leta N « 7

leonov bra t Luc i en .

(Se bo n a d a l j e v a l o )

Na Gorenjskem se je v zadnjih letih razvilo pravo tekmovanje v krašenju oken, balkonov in vrtov s cvetjem. Posebno v Zasipu pa tja do Krnice težko najdete domačijo, kjer ne bi imeli veliko rož. Še posebno lepo pa sta okrašeni hiši v Krnici, kjer skrbita za cvetje Poldka Pretnar in Marija Bilič. — B. B.

» G l a s j e s e n i « s e n a d a l j u j e Zadnjo soboto v septembru se je v Šen­

čurju končal prvi koncert zabavno-glasbene prireditve Glas jeseni, ki jo organizirata os­novna organizacija ZSMS in DPD Svoboda iz Šenčurja. V tekmovalnem delu so se občin­stvu predstavili Drago Zore, Slavica Celjer, Roman Peternel, Marjana Maček, Janez Žgaj-nar, Vesna Vidmar, Franc Mežnar, Jelka Draksler, Stane Marn, Frenk Čebul, duet Dra­go Zore in Janez Žgajnar in pevka Tatjana Krč.

Vse pevce je ocenjevala žirija občinstva, finalno prireditev pa strokovna žirija, ki jo sestavljajo Vinko Peternel, predsednik DPD Svoboda Šenčur in bivši član Šenčurskega okteta, Kazimir Mohar, komponist ter vodja

in pevec ansambla Dar, in Vido Kristane, solokitarist ansambla Dar.

Šenčurjane je najbolj navdušila pevka Ta­tjana Krč, saj so ji prisodili kar 59 glasov. Druga je bila Jelka Draksler (23 glasov) in tretja Slavica Celjer (17 glasov). Pevce je spremljala skupina Dar, ki je imela v dru­gem delu prireditve poseben program. Pri­reditev je vodil in povezoval Miro Erzin.

Organizacija te zabavne prireditve se je po uspelem koncertu v Šenčurju delno spre­menila in bo zato več koncertov, kot je bilo prvotne predvidenih. V nedeljo, 5. oktobra, so se pevci na primer predstavili občinstvu v dvorani v Adergasu in v Cerkljah.

F. Erzin

Spomladanski plaz je letos hudo poškodoval Tičarjev dom na Vršiču, zato je bil nekaj časa zaprt. Člani Planinskega društva Jesenice, ki upravljajo dom, so ga obnovili in zdaj spet normalno obratuje, čeprav morajo planinci urediti

fše nekaj notranjih del v Tičarjevem domu. (ds) — Foto: F. Perdan

Študijske skupine na Gorenjskem V s a k o l e t o n a p o v a b i l o Turist ične zveze

J u g o s l a v i j e obišče našo državo, v S l ove ­n i j i p a m e d d r u g i m B l e d , B o h i n j i n K r a n j ­s k o g o r o , več študijskih s k u p i n , k i j i h se­s t a v l j a j o p r e d s t a v n i k i v o d i l n i h turističnih a g e n c i j i n n o v i n a r j i i z r a z n i h k r a j e v i n d r ­žav po s v e t u . G o r e n j s k i turistični d e l a v c i so v s a k o l e t o z a i n t e r e s i r a n i p r e d v s e m z a o b i s k e t i s t i h študijskih s k u p i n , o d k o d e r d o s l e j n i b i l o k a j d o s t i turistične i z m e n j a ­ve . T a k o j e l e tos G o r e n j s k o o b i s k a l o že več takšnih s k u p i n . M e d n j i m i so b i l e

štiri s k u p i n e i z A v s t r a l i j e i n p r a v t o l i k o i z Z D A , n e k a j s k u p i n iz s k a n d i n a v s k i h d r ­žav i n e n a z J a p o n s k e . V p o g o v o r i h , k i so j i h i m e l i n a B l e d u i n v n e k a t e r i h d r u g i h k r a j i h , so se še posebe j z a n i m a l i z a po­l e tno i n z i m s k o turistično p o n u d b o i n z a cene . P o v s e h d o s e d a n j i h o b i s k i h s i t u r i ­stični d e l a v c i n a G o r e n j s k e m o b e t a j o več­j i o b i s k i z o m e n j e n i h k r a j e v i n držav že m e d letošnjo z i m s k o i n p r i h o d n j o p o l e t n o turistično s e zono .

A . Z .

Jesensko kopanje na Bledu

T a k o l epega i n t o p l e g a začetka k o l e d a r ­s k e j e s e n i , k o t j e b i l letošnji n a B l e d u , že l ep čas ne p o m n i j o . H o t e l i s o b i l i v z a ­četku tega t e d n a še v e d n o p o l n i k o t s r e d i p o l e t n e turistične sezone . B i l o p a j e t u d i v e l i k o e n o d n e v n i h t u r i s t o v i n i z l e t n i k o v . Z a številne p a p o m e n i v t eh d n e h užitek W k o p a n j e v j e z e r u . V g r a j s k e m kopališču " so namreč v začetku t e d n a še v e d n o n a ­m e r i l i 20 s t o p i n j . L e p e g a v r e m e n a p a n i s o v e se l i le turistični d e l a v c i i n gos t j e , m a r ­več t u d i d e l a v c i , k i l a h k o n e m o t e n o g ra ­d i j o n o v i P a r k h o t e l . A . ž .

G r a d i n o t o k m e d n a j b o l j o b i s k a n i m a

B l e j s k i g r a d i n o t o k s t a v S l o v e n i j i ne­d v o m n o m e d n a j b o l j o b i s k a n i m a i z l e t n i ­škima točkama. D o k o n c a p o l e t n e t u r i s t i ­čne sezone je g r a d o b i s k a l o b l i z u 170.000 o b i s k o v a l c e v a l i d o b r i h dese t tisoč več k o t l a n i t a čas. M e d o b i s k o v a l c i p a j e b i ­l o več t u j i h k o t domačih, č e p r a v so v s t op ­n i n o povečal i n a s e d e m d i n a r j e v , se j e še b o l j povečal t u d i o b i s k n a b l e j s k e m o to ­k u . O b i s k a l o g a j e p r e k 80.000 t u r i s t o v a l i z a s k o r a j 25.000 več k o t l a n i .

Precej obiskovalcev si je v Kranjski gori ogledalo tudi razstavo slaščičarskih izdel­kov, ki so jo v okviru 23. gostinsko-turi-stičnega zbora pripravili v prostorih hote­la Lek ter razstavo kuharskih izdelkov, ki so jo organizirali v prostorih hotela Alpi-na. (DS) — Foto: F. Perdan

nagradna križanka od vsepovsod za smeh

1 l J 4 5 3

7 3 3 10 11 12

13 14 15

16 • 18 • 20 • 22 23 m 24

25 26 • 27 • 28

29 30 31 32

33 34 35 36

37 38 39 40 41

42 ' • • 44 45 • 46

47 • 48 49 50

b 52 53 54 55

56 57

Rešitev nagradne križanke z dne 3. oktobra: 1. semit , 6. s m r a d , 11. zajeda, 12. t e rb i j , 14. Java , 15. I m p o l , 17. oreh, 19. aga, 20. po top is , 22. a la , 23. G O , 24. ka t a rak ta , 26. e l , 27. ovčar, 29. ma j , 30. E m o n a , 32. or jak , 34. mleko , 35. T R , 36. adrena l in , 40. V O , 42. Ink, 44. akrobat , 45. m i r , 46. p i re , 48. o k s i d , 49. m ina , 50. ko l ine , 52. levica, 54. poliir, 55. dn ina

Izžrebani reševalci: prejeli smo 91 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi H E L A BEŠTER, 64240 Radovljica, SGP Gorenje; 2. nagrado (40 din) ANDREJA MAĆEFAT, 64000 Kranj, Staneta Rozmana 9; 3. nagrado (30 din) MAJA PROSEN, 61000 Ljubljana, Neubergerjeva 4. Nagrade bomo poslali po pošti.

ŠAHOVSKI KROŽEK Žrtveni ples

Žrtvene kombinacije imajo svoje za­konitosti in način dojemanja igre v žrtvenih zapletih je v marsičem druga­čen kot v navadni igri. Pogosto prva žrtev ne vodi premočrtno do zmage, temveč so potrebne nadaljnje pa tudi skrite vmesne poteze. Poslednje sicer niso tako bučne kot žrtveni udari, so pa prav tako učinkovite in bistveno do­polnjujejo celotno kombinacijo. In še nekaj. V takšnih kombinacijah je iz­redno pomembna natančnost pri igra­nju ter pravilno zaporedje potez. Kot primer daljnosežnejše žrtvene kombi­nacije si lahko ogledamo partijo, ki sta jo igrala Gruševskij — Agzamov (šam-pionat Uzbekistana 1975). Po 19. potezi črnega je nastala pozicija, ki jo prika­zuje slika 23.

figure, medtem ko lahke figure črnega (lovca in skakača) delujejo neskladno.

1. Sd4 —f5! 2. Sg3 X f5

g6 X f5 Lh6 — f8

Po Lh6 X c l bi beli vzel Ddl X cl in zapretil s potezo Del — h6.

3. Ddl — f3 4. Df3 —g3 + 5. Tel — d l !

6. Lc2 — bi

Te8 — e6 Kg8 — h8 Ta8 — c8

Sa5 — c6

• 1 i '

1 m

• • • ž

• H I

ž |

• • • • ž

• H I

ž | •

ž H I

ž |

n i '

Bell se je odločil za takojšen udar, kar mu omosročaln usodno raznoreiene

Skakačeva pomoč prihaja prepozno. Beli v drugem delu kombinacije po­novno preseneti črnega.

7. e4 —e5 Dd8 —e8 8. e5Xf6! ! T e 6 X e l + 9. K g l - h 2 ! ! T e l - e 5

10. Sf5 — g7!

Po tej potezi črni nima več rešitve. Beli lovci so popolni gospodarji polo­žaja in tudi dama preti po Dg3 — d3 z matiranjem na h7 — polju. V obupu je sledil še poskus povratnih žrtvovanj.

10 d6 — d5 11. Sg7 X e8 Tc8 X e8 12. Lb2 X e5 Te8 X e5 13. f2 —f4

in črni se je vdal, kajti po umiku trd­njave s pete vrste sledi Dg3 — d3 z ma­tiranjem na h7 — polju, na umik trd­njave na h5 — polje pa se po 14. Td l — el Sc6 —d4 15. Tel — e8 Sd4 —e6 16. Te8 X f8+ Se6 X f8 17. Dg3 — g7 mat tudi obredni ples konča.

S. Bavdek

Vodoravno: 1. oko l i c a , 7. p r ep i san tekst , 13. r u s k a po­soda za kuhan je čaja. 15. vnema , navdušenost, 16. m i se l , načrt, 17. ime f i lmske igra lke Ga rdne r , 19. skok s preme­tom telesa, 20. g lavn i števnik, 21. namo tana pre ja , 24. k ra ­t i ca za I r sko r e p u b l i k a n s k o a rmado , 25. glas, zvok, 27. t ekma v k a v b o j s k i h spre tnos t ih , 28. oče, 29. zma ju podo­ben orjaški kuščar, 31. širna t ravnata ravan brez dreves v Španiji i n španskih deželah, 33. ime s lovenske politične delavke Tomšičeve, 34. k r a t i c a za meter, 35. gorovje v Bo l ga r i j i , zahodno od Rodopskega gorstva, 37. ime našega atleta skaka lca , evropskega r ekorder ja Stekiča, 38. čar, mičnost, 40. reka v M o s l a v i n i , p r i t ok Lon je , 42. hrvaška indus t r i j a nafte, 43. g l inasta piščal jajčaste a l i ovalne ob l ike , 46. vrsta p o l t r d i h ko lo idov , običajno želatinske čvrstoće, 47. a v t omob i l ska oznaka za Cel je, 48. snov, ma­ter i ja , 49. ime sarajevske pevke U k r a d e n , 51. Štefan le-r o m s k i , 52. mesto v F r a n c i j i ob L o a r i , k i ga je p r ed Angleži osvobodi la Jeanne D 'Arc , 54. A l banc i , A r b a n a s i , 56. reka na A l j a sk i v Z D A , p r i t o k Y u k o n a , 57. največja reka v Makedon i j i .

Navpično: 1. ime gledališkega igra lca , režiserja, pub l i ­c is ta in vzgoj i te l ja Šesta, 2. gojenec vojaške šole, 3. m o k a , k i se v m l i n u skupa j pomete, 4. goveja maščoba, 5. i m e največjega slovenskega d r a m a t i k a in p isate l ja C a n k a r j a , 6. a v t omob i l ska oznaka za Sabac, 7. k ra t i ca na p i s m i h , p leno nomine , s p o l n i m nas lovom, 8. medmet resketanja , 9. grška črka, 10. kdo r se u k v a r j a s po l i to log i jo , z zna­nost jo o p o l i t i k i , 11. največji jugos lovansk i po lo tok , 12. stoična f i lozo fska šola, 14. ime slovitega ameriškega f i lm­skega igralca Nova r ra , 15. s tara mera za blago, 18. manjša vojaška fo rmac i ja , 22. p i sana t r opska papiga , 23. grški bog vetrov, 26. up. nadeja, 28. po r tuga l sk i indigo, iz katerega so izdeloval i a n i l i n , 30. ime slovenskega sk ladate l ja in dir igen­ta Gobca , 32. v starogrški mi to l og i j i hči k ra l j a M i n o s a , k i je s klobčičem n i t i pomaga la a tenskemu j u n a k u Tezeju naj t i i zhod iz l ab i r in ta , 33. v r i m s k i m i to l og i j i bog in ja l jubezni iin lepote, 34. Čas brez vojne, 36. z b i r k a s ta r ih pe r z i j sk ih mitoloških in legendarnih spisov, 37. f rancosk i pos lan ik v L i z b o n i , k i je v Par i z pr inese l tobak, Jean , po n jem se a lka lo id imenuje nikof l in, 38. rdeči planet , 39. K i t a j s k a , 41. g lavno mesto Alžirije, A lg ier , 44. mesto v r i m ­s k i A p u l i j i , k jer so Kartažani pod H a n i b a l o m premaga l i r i m s k o vo jsko , 45. živec, 48. tuje žensko ime, Teodora , 50. ore l v ge rmansk i m i to l og i j i , 53. L i l i Novy , 55. k ra t i ca za vršilec dolžnosti.

Rešitve pošljite do torka, 14. oktobra 1975 na naslov: Glas, Kran j , Moše Pijadeja 1, z oznako« Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din

Poroka pod slapovi Mladoporočenci iz šestih evropskih držav:

Češkoslovaške, Nizozemske, Italije, Madžarske, ZR Nemčije, škotske in Jugoslavije so se 5. ok­tobra poročili pod slapovi Plitvičkih jezer. Do­godek, ki spominja na ljubljansko kmečko ohcet, je bil letos že šestič.

Doslej se je poročilo 24 parov iz omenjenih držav, sedem parov je bilo iz Jugoslavije, eden pa iz Japonske. Mladoporočence izberejo v nji­hovih deželah z razpisi v tednikih, za posnetke svečanega dogodka poskrbijo televizije, največ koristi od tega pa ima naš turizem.

Zamisel o poroki pod plitvičkimi slapovi — bobnenje slapa naj bi simbolično pomenilo, da bosta ljubezen in zakon trajala tako dolgo, kol bo tekla voda iz jezera v jezero — se je rodi­la akademskemu slikarju Budi Vlaisavljeviču. S svojo izvoljenko, ki je Francozinja, se je pod slapotn poročil leta 1968.

Električna pištola Dekle s pištolo je prišlo na bencinsko črpal­

ko, ustrelilo lastnika s 50.000 voltno električno pištolo, oropalo postajo in v spremstvu moške­ga spremljevalca pobegnilo. Lastnik 21-letni William La\vson je postal prva žrtev električne pištole, ki žrtve hromi.

Dejal je, da je bilo tako, kot če bi svoje pr­ste potisnil v vtičnico. Padel je na tla in se ni mogel premikati. Po vsem telesu pa je začutil izredno hudo bolečino. Po vsej desni strani se je moč)io tresel in se ni mogel kontrolirati.

Omenjeno pištolo so izdelali za borbo proti kriminalcem, ker oseb ne poškoduje. Izdelali so osem takšnih pištol. Spominjajo na bliskavico in ob pritisku na gumb izstrelijo dve majhni osti, ki sta s 5 metrov dolgo žico povezani s pi­štolo. Pri tem se sprosti 50.000-voltni naboj, ki je sicer neškodljiv ,a zelo boleč.

s šolskih klopi

Izžrebali smo

nagrajence Precej pravilnih odgovorov je prišlo

na prejšnje vprašanje, kar kaže, da na­loga ni bila težka in da še vedno radi segate po Finžgarjevem romanu. Pra­vilen odgovor se glasi:

Fran Šaleški Finžgar, Pod svobodnim soncem.

Knjigo Ivana Jana Dražgoška bitka bo prejela MIRA ZAPLOTNIK iz osnov-ne šole Stanka Mlakarja, Šenčur. Knji­go ji poklanja trgovsko podjetje MUR­KA iz Lesc.

V )

Šopek ciklam K d o ne pozna c i k l a m ? D r o b n i h gozdnih

cvetl ic z vijolično m o d r i m i cvetovi , sk lanja-jočimi g lav i cami in s p r i j e t n i m von jem, da j i h vzljubiš ob p r v em pogledu. T u d i jaz sem j i h vz l jub i la , ko je m a m i c a našla nekega dne dve tak i gozdni cve t i c i . O d tega dne sem si vedno želela, da b i tud i sama nabra la šopek c i k l a m . T a želja se m i je tud i i zpo ln i l a .

B i l o je sončno popo ldne , k a k o r naročeno za dedov ro j s tn i dan . O b i s k a l i smo ga in ga razvesel i l i s s k r o m n i m d a r i l o m . Zato je b i l tega dne prav posebno dobre volje. M a m i c a je predlagala , da gremo ob r o b u jase v gozd. Da b i nas dedek spodbud i l , n a m je pr ipove-vedoval o ra znov rs tn ih sadežih, k i naj b i j i h nabra l i v tem gozdu. N i s m o se dolgo obotav­l j a l i . Odpe l j a l i smo se i n se us tav i l i ob stu-denčku. Studenčki so zelo značilni za hr ibo­v i to do len jsko pokra j ino . T u d i dedkov gozd je na s t r m i n i . Poleg gozda pa imajo na jas i tud i t ravn ik , k i je že poraščen s smrečicami in ga ne kos i jo več, tako da n a m je t rava se­gala skora j d o pasu. Dok l e r smo hod i l i po po t i , je še k a r šlo, a ko smo se vzpenja l i v h r i b , smo k a r sop iha l i . Le dedek, k i je z naj­večjim vesel jem pr ipovedova l o me jah gozda, štel sušeče se smreke , k i so za poseko, i n vedel še mars ika j o tem gozdu, n i b i l u t ru ­jen. K l j u b r a n a m in težavam na želodcu in k l jub 72. l e tom je b i l nenavadno čvrst, ka j t i ime l je vedno največje veselje s tem gozdom.

Ves čas sem s t ika la za ob l jub l j en im i sa­deži, dedek pa se m i je samo smehl ja l . Ne­nadoma sem v m a h u zagledala prav cvet ico z vijolično m o d r i m cve tom in sk lon jeno gla­v ico. »Ciklama!« sem radostno v z k l i k n i l a , od­trgala droben cvetek, ga poduha la i n zdelo se m i je, da še pr i jetneje deht i kot t i s t i , k i j i h je našla m a m i c a . Pozab i l a sem na sadeže, ka j t i mnogo več od n j i h m i je pomen i la c i k l a m a . Po t em sem našla še eno i n še eno i n b i l a sem presrečna. M a m i c a se m i je pr i ­je tno smehl ja la .

Toda c i k l a m je v gozdu ma lo in ko smo se v r n i l i , sem j i h ime la samo pet. Med t em pa nas je dedek spretno vod i l po gozdu, da smo se v r n i l i na njegov t ravn ik . Pokaza l nam je tud i , kje se včasih zadržuje medved, k i je še ka r pogost prebivalec kočevskih in osta­l i h do l en j sk ih gozdov. K m a l u smo b i l i na pot i , po ka te r i smo prišli. N i s em mog la verjeti svo­j i m očem, n isem mog la razumet i , da je na­enkrat pred mano to l iko c i k l a m . Pa saj smo šli v gozd po is t i po t i , a n isem videla nobene! Seveda, ko sem mi s l i l a samo na tiste jurčke, jagode, borovn ice in češnje, sem se jez i la sa­m a nase. Zdaj pa i m a m šopek c i k l a m , k i m i pomeni jo mnogo več kot vs i sadeži, zarad i ka t e r ih sem s top i la v gozd. Vračali smo se domov. V rokah sem držala šopek c i k l a m .

Tako je m in i l o popo ldne in počasi smo se m o r a l i odpe l ja t i p ro t i d o m u . T u d i po pot i do­mov sem v r o k i držala c i k l ame in kada rko l i sem j i h pobožala s pog ledom, so me navda­ja le z nepop isno srečo, in me spomin ja le na dedov ro j s tn i dan .

M o j c a J u v a n , 7. b. r. osn . šole S t a n k a M l a k a r j a , Šenčur

Na Triglav Zvedel sem, da šolsko športno društvo or­

ganiz i ra pohod na Tr ig lav in s pr i j a t e l j i smo se odločili, da se ga udeležimo. 2e dan pre j sem p r i p r a v i l vse po t rebno : ob leko , obutev, hrano za dva dn i in druge potrebne s t var i .

Sobota . U r a je t r i z ju t ra j . V s t anem, se oblečem, u m i j e m i n ma lo po j em ter ves ne­st rpen od idem na av tobusno posta jo , k j e r že čaka name nekaj sošolcev. K r a j je še odet v temo. K m a l u pr ipe l je avtobus. N a h r b t n i k e sp rav imo v prtljažnik i n se posedemo po praz­n i h mest ih . Zgodaj z jutra j se pr ipe l j emo v do l ino V ra t , k i je naša i zs topna posta ja . V zamemo nahrb tn ike i n od idemo. O d tu dalje se začne naše pešačenje. Na jpre j hod imo po zeml j i , potem pa se začnejo ska lnate s t rmine . Razde l imo se v skup ine in vsaka dob i svoje­ga vodn ika . M e d p lezanjem se večkrat usta­v imo. T a postanek i z k o r i s t i m o predvsem za to, da si pogas imo žejo. Po nekaj u r a h nare­d imo daljši postanek, da si opomoremo i n do Kredar i ce je le še u r a in ta nov ica n a m daje nov ih moči. Pot nada l ju jemo prek l eden ika do naše najvišje p lan inske posto janke. T u ostane­mo dlje, da se spočijemo pred osvo j i tv i jo končnega c i l j a . O k r o g dveh odnesemo nahrbt­n ike na skupno ležišče in od idemo k vznožju, k jer se nekater i zarad i varnos t i navežejo. Po k l i n i h se najprej dokop l j emo na M a l i T r i ­glav, od t am pa k Aljaževemu sto lpu. P r i t i ­snemo s i štampiljke v p lan inske izkaznice , po­gled na oko l i co pa n a m zakr i va megla. Seveda ne gre brez fo togra f i ranja . S l ed i še k rs t za vse, k i so prvič osvo j i l i naš najvišji v r h . Za­tem pa je treba nazaj . P r i d emo do K r e d a ­rice, k jer se še ma lo sp rehod imo , nato pa od idemo spat. V poste l j i se pogovar jamo ter ne mor emo zaspat i i n m a l o k d o je srečnež, k i m u to uspe. T a k o prebed imo skora j vso noč ob m i s l i na naslednj i dan .

Z jut ra j vstanemo ob pet ih i n žal n a m je zamujene noči. Pot nas vod i m i m o P l an ike , k i je h i t r o za nami , do Doliča. T u nared imo postanek i n za j t rku jemo. P r ed n a m i je s t r m h r i b , k i je h k r a t i tud i zadn ja večja ov i ra . Z osvo j i tv i jo tega h r i b a pa p r i d emo v nacio­na ln i park . K m a l u zag ledamo ponos triglav­skega pogor ja — t r i g l a v s k a jezera. Po kra j ­šem ogledu pospešimo hojo do koče p r i T r i ­g lavsk ih jezer ih , k jer se osvežimo i n potešimo lakoto . Nas l edn j i c i l j je dve u r i odda l j ena K o m n a , pod katero je B o h i n j . Og ledamo si še slap Savice in že se z av tobusom vračamo. Ut ru j en i smo se porazgub i l i po d o m o v i h in osta l i so n a m pr i j e tn i v t is i na lepote naše po­kra j ine , predvsem na Tr ig lav .

Sergej Rus , 8. c r. osn . šole hero ja Bračiča, Tržič

Nedeljsko počit­niško popoldne

Nedel ja je b i l a . Vroč j u n i j s k i dan . Še v sen­ci nam je tekel znoj s čela. Tempera tu ra je kazala že trideset s top in j .

Po kos i l u smo h i t ro posprav i l i , ker smo se nameni l i kopat . Na to sem p r i p r a v i l a kopa lke in brisačo. K o smo že sedeli v av tu , n i smo vedeli , k a m naj b i se odpe l ja l i . »V k ran j skem kopališču je preveč l j ud i , a na M i l j a h je Ko ­k r a premrzla,« smo modrova l i . Tedaj se spom­ni sestričina pr i ja te l j i ca S t a n k a , naj b i šli na Soro v Reteče. 2e v po l ure smo b i l i t am. Avto smo p a r k i r a l i na dvorišču p r i hiši. Na to smo šli k S o r i , k i n i b i l a daleč. Vsepovsod je b i lo po lno l j ud i .

Tako j sem šla v vodo. B i l a je čista in top la , mo t i l i so me le spo l zk i k a m n i . K o sem zaplavala , me je voda ka r sama nesla napre j , vedno hitre je in hitre je . Nazadnje me je že popadel s t rah , zato sem se ob rn i l a k bregu. Težko sem stala na nogah, ker me je voda v lek la s seboj. Pošteno sem se namučila, pre­den sem prišla iz vode. Se neka jkra t sem šla v vodo, nato smo se odp rav i l i domov.

To nedel jsko popo ldne je b i lo nepozabno, saj sem se p r v i k ra t kopa l a v So r i .

Andre ja Ja rc , 6. b r. osn . šole S t a n k a M l a k a r j a , Šenčur

Avtoportret — Izidor Kušar, 6. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka

Oh ta dež Dan je že b i l , ko sem vsta la . S t ek l a sem v

kuh in j o in se h i t ro naprav i l a . M a m i je šla v shrambo , jaz za njo. K o sem j o dohi te la , sem jo vprašala: »Mami, a l i se g rem l ahko vozit s kolesom?«

»Ne!« je rek la odločno. Odšli sva v kuh in j o . Spet sem poskus i l a : »Zakaj ne?« »Kaj, a l i no vidiš, da dežuje? V dežju se pa

ne boš voz i la s kolesom!« H i t r o sem stekla k o k n u . In res je deže­

valo. K o sem nekaj časa sta la p r i o k n u , sem vzd ihn i l a :

»Oh, ta dež!« »Kaj pa vzdihuješ?« me je vprašala m a m i . »Zato, ker stalno dežuje.« M o r a l a sem ostat i doma. Dež pa n i in n i

nehal . Zdenka Mesec, 5. b r. osn. šole S t a n k a M l a k a r j a , Šenčur

N e v i h t a B i l a sem n a počitnicah p r i s t a r i m a m i v

P o l j a n s k i d o l i n i . Deževa lo je , k o se j e m a m a o d p r a v l j a l a v službo. V e s čas s e m se o p l e t a l a o k o l i n je i n j i p r i g o v a r j a l a n a j o s t ane d o m a . T o d a n i m i m o g l a p o m a g a t i . Odšla j e i n m e z a k l e n i l a v hišo. O s t a l a s e m s a m a .

Boječe s e m se o z i r a l a n a o k r o g . U s e d l a s e m se n a kavč i n prisluškovala. Z d e l o se m i je , k o t d a n e k d o h o d i po s t a n o v a n j u i n d a bo v s a k čas o d p r l v r a t a v k u h i n j o , z a t o se pričela j o k a t i . S t r a h m e j e b i l o t u d i b l i s k a n j a i n g r m e n j a , k i j e b i l o čedalje močnejše. V s a k o k r a t , k o j e poči lo, so z a -žvenketala s t e k l a t a k o močno, d a s e m m i s l i l a , d a j e s t r e l a u d a r i l a v hišo. P o p a d e l m e j e t a k s t r a h , d a n i s e m v e d e l a , k a j na j s t o r i m : a l i na j zbežim v ^ n . Odloči la s e m se, d a o s t a n e m , k a j t i z u n a j j e l i l o k o t i z škafa. U l e g l a s e m se i n se z ode jo p o k r i l a čez g lavo , d a n i s e m g l e d a l a b l i s k a n j a . L e o d časa do časa sem. m a l o poškilila v e n n a u r o . Zde l o se m i je , d a se n i k a m o r ne p r e m a k n e . O b d v e h j e namreč p r i h a j a l a d o m o v t e t a . Še n i k o l i popre j j e n i s e m t a k o težko p r i ­čakovala k o t t a k r a t . C e z d o l g o časa so zarožljali ključi v v r a t i h . V s t o p i l a j e t e t a , vsa premočena i n z a s k r b l j e n a z a r a d i mene . V e d e l a j e namreč, d a m e j e g r m e n j a ze l o s t r a h , z a t o je v največjem n a l i v u šla d o m o v . Z a g l e d a l a m e j e v so o b j o k a n o i n prestrašeno. V z e l a m e j e v naročje i n m e potolaži la. J a z p a se še d o l g o časa n i s e m u m i r i l a .

Čeprav s e m b i l a t a k r a t še z e l o m a j h n a , se vsega še d o b r o s p o m i n j a m . Še d a n e s m e j e s t r a h ob močnem g r m e n j u .

I z g l a s i l a Naše p o t i , Železniki, H e d i Eržen, 6. a r.

ra dio gledališče kino

sobota 11. oktobra

4.30 Dob ro j u t r o , 8.10 Glasbena mat ine ja , 9.05 P i o n i r s k i tednik , 9.35 Glasbena prav l j i ca , 9.50 Naši u m e t n i k i m l a d i m poslušalcem, 10.15 K d a j , k a m , k a k o i n po čem, 11.05 Sedem dn i na r ad iu , 12.10 Goda la v r i t m u , 12.30 K m e ­t i j s k i nasvet i , 12.40 Ob b i s t r em po toku , 13.30 Priporočamo vam, 14.10 S pesmi jo in besedo po Jugos lav i j i , 15.30 Glasben i intermezzo, 15.45 V r t i l j a k , 16.45 S knjižnega trga, 17:20 Gremo v k ino , 18.05 Naš gost, 18.20 Čustveni svet računalnika Rupre ta , 18.50 L a h k o noč, o t roc i , 19.40 M i n u t e z L j u b l j a n s k i m jazz ansamb lom, 19.50 L a h k o noč, o t roc i , 20.00 Glasben i variete, 21.15 Za pr i j e tno razvedr i lo , 21.30 Odda ja za naše izseljence, 23.05 S pesmi jo i n p lesom v nov i teden

nedelja 12. oktobra

6.00 Dobro ju t r o , 8.07 Rad i j ska igra za otro­ke, 8.52 Sk ladbe za mlad ino , 9.05 Še pomni te , tovariši, 9.55 Glasbena medigra , 10.05 Prvič, drugič, tretjič, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav l ja jo , vmes ob 11.50 Pogovor s po­slušalci, 14.05 Nede l j ska reportaža, 14.25 Ne­del jsko popoldne, 16.00 Rad i j ska igra, Gregor Strniša: Dr i ada , 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 L a h k o noč, o t roc i , 20.00 V nedeljo zve­čer, 22.20 S k u p n i p rog ram J R T , 23.05 L i t e r a r n i nok tu rno , 23.15 V lučeh semaforjev

ponedeljek 13. oktobra

4.30 Dob ro ju t r o , 8.10 G lasbena mat ine ja , 9.05 P i san svet prav l j i c i n zgodb, 9.20 Izberi te pesmico , 9.40 M a l i voka ln i ansamb l i i n sol i ­s t i , 10.15 K d a j , k a m , kako i n po čem, 10.45 Turistični napo tk i za naše goste iz tu j ine , 11.05 Neka j za l jubite l je ansambelske in sol i ­stične glasbe, 12.10 Ve l i k i r e v i j sM o i K e s i r i , 12.30 K m e t i j s k i nasvet i , 12.40 P ihalne godbe na konce r tnem o d r u , 13.30 Priporočamo v a m , 14.10 Po jo amate r sk i zbo r i , 14.30 Naši pos lu­šalci čestitajo in pozdrav l ja jo , 15.30 G lasben i in termezzo , 15.45 V r t i l j a k , 16.45 Interna 469, 17.20 K o n c e r t po željah poslušalcev, 18.05 Na­ši znans tven ik i pred m i k r o f o n o m , 18.20 Ob l a h k i g lasb i , 19.40 M i n u t e z ansamb lom M i h e Dovžana, 19.50 L a h k o noč, o t roc i , 20.00 Ce b i g lobus za igra l , 20.30 Opern i koncert , 22.20 Popevke iz jugos l ovansk ih študijev, 23.05 L i ­t e ra rn i n o k t u r n o , 23.15 Za l jubitel je jazza

torek 14. oktobra

4.30 Dobro ju t r o , 8.10 Glasbena mat ine ja , 9.05 R a d i j s k a šola za srednjo stopnjo, 9.30 Iz glas­ben ih šol, 10.15 K d a j , k a m , kako in po čem, vmes ob 10.45 Turistični napotk i za naše goste iz tuj ine, 11.05 P romenadn i koncert , 12.10 Po­pevke brez besed, 12.30 K m e t i j s k i nasvet i , 12.40 Po domače, 13;15 Obvest i la in zabavna g lasba, 13.30 Priporočamo vam, 14.10 Iz dela glasbene mlad ine Sloveni je , 14.40 N a pot i s k i t a r o , 15.30 Glasben i intermezzo. 15.45 V r t i ­l jak , 16.45 Svet tehnike, 17.20 Zvočni portre t v i o l i n i s t a Janeza BokaVška, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 M i n u t e z a n s a m b l o m A t i j a Sossa, 19.50 L a h k o noč, o t roc i , 20.00 S lovenska zeml ja v pesmi i n besedi , 20.30 Rad i j ska igra: Mo l i e re : Amf i -t r i on , 21.21 Zvočne kaskade, 22.20 T o n s k i dia­log i , 23.05 L i t e r a r n i nok turno , 23.15 Popevke se v rs t i j o

sreda 15. oktobra

4.30 Dob ro ju t r o , 8.10 Glasbena mat ine ja , 9.05 Nenavadn i pogovor i , 9.25 Zapo jmo pesem, 9.40 Samouprav l j an j e s temel j i m a r k s i z m a , 10.15 K d a j , k a m , kako in po Čem, vmes ob 10.45 Turistični napo tk i za naše goste iz tu­j ine , 11.05 Ur edn ikov dnevnik, 12.10 Opo ldan­s k i koncer t lahke glasbe, 12.30 K m e t i j s k i na­svet i , 12.40 O d vasi do vas i , 13.30 Priporočajo v a m , 14.10 Latinskoameriška glasbena folk­l o r a — Argent ina , 14.30 Naši poslušalci česti­tajo in pozdrav l ja jo , 15.30 Glasben i intermez­zo, 15.45 Lo t o v r t i l j ak , 16.45 Naš pod l i s tek : A. K a r l i n : Samo tno potovanje, 17.20 Iz reper­

toar ja K o m o r n e g a zbora R T V L jub l j ana , 18.05 Naš razgovor , 18.35 I n s t r u m e n t i v r i t m u , 19.30 Obves t i l a i n zabavna glasba, 19.40 M i n u t e z a n s a m b l o m Jožeta Kampiča, 19.50 L a h k o noč, o t roc i , 20.00 K o n c e r t iz našega s tud ia , vmes K u l t u r n i g lobus, 22.20 S fest ivalov jazza, 23.05 L i t e r a r n i n o k t u r n o , 23.15 Rev i j a jugos lovan­s k i h pevcev zabavne glasbe

četrtek 16. oktobra

4.30 Dobro j u t r o , 8.10 Glasbena mat ine ja , 9.05 R a d i j s k a šola za višjo s topnjo , 9.35 S lovenska zborovska glasba pretekle dobe, 10.15 K d a j , k a m , kako i n po čem, vmes ob 10.45 T u r i ­stični n a p o t k i za naše goste iz tuj ine, 11.05 Uganite , p a v a m za ig ramo po želji, 12.10 Pred­stav l jamo vam, 12.30 K m e t i j s k i nasvet i , 12.40 S p i h a l n i m i godbami , 13.30 Priporočamo vam, 14.10 Iz g lasbenih šol, 14.40 Mehurčki, 15.30 Glasben i intermezzo , 15.45 V r t i l j a k , 16.45 Je­z ikovn i pogovor i , 17.20 Iz domačega opernega a rh i va , 18.05 Po poteh odločanja, 18.20 Iz ka­setne p rodukc i j e R T V L jub l j ana , 18.35 Vedre melodi je , 19.30 Obvest i la in zabavna glasba, 19.40 M i n u t e z ansamb l om M o j m i r a Šepeta, 19.50 L a h k o noč, o t roc i , 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 L i t e r a r n i večer, 21.40 Lepe melodi je , 22.20 S lovenska k o m o r n a glasba od 1900 do danes, 23.00 V go­steh p r i tu j i h r a d i j s k i h posta jah, 23.30 Oto Pestner, naš nocojšnji gost

petek 17. oktobra

4.30 Dobro j u t r o , 8:10 G lasbena mat ine ja , 9.05 R a d i j s k a šola za nižjo s topnjo , 9.30 Jugoslo­vanska narodna glasba, 10,15 K d a j , k a m , ka­ko in po čem, vmes ob 10.45 Turistični na­po tk i za naše goste iz tu j ine , 11.05 Po Ta l i j i -n ih poteh, 12.10 Rev i ja o rkes t rov in sol istov, 12.30 K m e t i j s k i nasvet i , 12.40 Šopek nov ih do­mačih me lod i j , 13.30 Priporočajo vam, 14.10 M l a d i n a poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav l ja jo , 15.30 N a p o t k i za tur iste , 15.35 Glasben i intermezzo , 15.45 V r t i l j a k , 16.45 Glas­bena medigra , 16.50 Človek in zdravje, 17.20 V imenu življenja, radost i in lepote, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni s ignal i , 19.30 Obvest i la in zabavna g lasba, 19.40 M i n u t e z Zadovo l j n im i K r a n j c i , 19.50 L a h k o noč, otro­c i , 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Odda ja o m o r j u in pomorščakih, 22.20 Besede in z vok i iz logov domačih, 23.05 L i t e r a r n i n o k t u r n o , 23.15 Jazz pred polnočjo

gledališče

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE P E T E K , 10. ok tob ra , ob 19.30 za red P E ­

T E K N . S I M O N : VEČNA MLADENIČA; go­stuje mestno gledališče l jub l j ansko ;

S O B O T A , 11. ok tob ra , ob 19.30 za red SO­B O T A N . S I M O N : VEČNA MLADENIČA; go­stuje Mes tno gledališče l jub l j ansko ;

N E D E L J A , 12. ok tob ra , ob 19.30 I. C A N ­K A R : POHUJŠANJE V D O L I N I S E N T F L O R -J A N S K I ; gostovanje v P r i z r enu na Večerih brats tva ;

P O N E D E L J E K , 13. ok t ob ra , ob 19.30 za red P R E D P R E M I E R S K I N . S I M O N : VEČNA MLADENIČA; gostovanje Mestnega gledališča l jub l janskega .

poročili so se V KRANJU

Štempihar Ivan in Dulc M e t k a , Nosan Anton in B iz jak M a r i j a

umrli so V KRANJU

Ogr in Angela, ro j . 1902, Petrnel j M a r i j a , ro j . 1895, S lav ic Jožefa, ro j . 1922, Ob lak J u -l i jana , ro j . 1900, Tavčar m., ro j . 1975, Dacar A l o j z i j , r o j . 1909, L u k a n J a n k o , r o j . 1915, Drmo ta Janez, r o j . 1911, H u m e r Dušan, ro j . 1909, Pernuš K a t a r i n a , r o j . 1895, Vreček Ja­nez, ro j . 1894, P i ske rn ik Jakob , r o j . 1898

V TRŽIČU Studen He lena , r o j . 1900, K r i s t a n F ranc ,

ro j . 1900

Kranj C E N T E R 10. o k t o b r a amer . v o jn i spekt . NAJDALJŠI

D A N ob 15. i n 20. u r i , s lov. f i l m V E S N A za F i l m s k o gledališče ob 18. u r i

11. ok t ob ra amer . vo jn i spekt . NAJDALJŠI D A N ob 16. in 19. u r i , p r emie ra amer . barv . k r i m . komed . D E T E K T I V I IZ H A R L E M A ob 22. u r i

12. ok t ob ra nem. barv . otroški P O G A N I IZ K U M E R O V V A ob 10. u r i , amer . vo jn i spekt . NAJDALJŠI D A N ob 15. i n 18. u r i , p r emie ra amer. barv . pust . k r i m . L O V ZA S T A T U O M ob 21. uni

13. ok t ob ra amer. barv . k r i m . komed . D E ­T E K T I V I IZ H A R L E M A ob 16., 18. in 20. u r i

Kranj STORŽIC 10. ok t ob ra franc. barv . komed . V E S E L A

D R U 2 I N A ob 16., 18. i n 20. u r i 12. ok t ob ra amer . barv . pust . SREČANJE

N A O C E A N U ob 14. in 18. u r i , nem. barv . K A J D E L A J O SPOŠTOVANE G O S P E (n i p r i ­meren za otroke) ob 16. u r i , p r emie ra i t a l . barv . I G R A Z O G N J E M (ni p r i m e r e n za otroke ) ob 20. u r i

13. ok t ob ra i t a l . barv . I G R A Z O G N J E M (ni p r imeren za otroke) ob 16., 18. i n 20. u r i

Tržič 10. ok tobra i t a l . barv . k omed . N O R A DIR­

K A ZA Z A K L A D O M ob 18. i n 20. u r i 11. ok t ob ra i t a l . barv . komed . N O R A DIR­

K A ZA Z A K L A D O M ob 16. in 18. u r i , n em. barv . K A J D E L A J O SPOŠTOVANE G O S P E (ni p r imeren za otroke) ob 20. u r i

12. ok t ob ra franc. barv. komed . V O Z N I ­ŠKO D O V O L J E N J E ob 15., 17. in 19. u r i

13. ok t ob ra franc. barv . komed . V O Z N I ­ŠKO D O V O L J E N J E ob 18. u r i

Kamnik DOM 11. ok t ob ra amer. barv. v e s t em B I L L Y —

D V A K L O B U K A ob 16., 18. in 20. u r i 12. ok t ob ra amer . barv . vestern B I L L Y —

D V A K L O B U K A ob 15. in 19. u r i , amer . barv . vestern M 0 2 , I M E N O V A N P O L D N E ob 17. u r i

Cerklje K R V A V E C 12. ok tobra amer . barv. glasb. M O J E P E S ­

M I — M O J E S A N J E ob 16. u r i

Škofja Loka SORA 10. ok t ob ra hongkongški barv. pust . K A ­

R A T E V SLUŽBI I N T E R P O L A ob 20. u r i 11. ok tob ra amer . barv. eroz i j . S L A M N A T I

PSI ob 20. u r i 12. ok t ob ra i ta l . barv . pust . T E D E U M ob

17. in 20. ur i Železniki OBZORJE 10. ok t ob ra amer. barv. groz l j . S L A M N A T I

PSI ob 18. in 20. u r i 11. ok tob ra hongkongški barv. pust. K A ­

R A T E V S L U 2 B I I N T E R P O L A ob 18. in 20. u r i

12. ok t ob ra hongkongški barv. pust . K A ­R A T E V S L U 2 B I I N T E R P O L A ob 18. in 20. u r i

Radovljica 10. ok tobra i ta l . barv. k r i m . S K R I V N O S T

ČRNE R O K A V I C E ob 20. ur i 11. ok tob ra amer. barv. r i san i S N O P P Y

S E VRAČA ob 18. u r i , angl.- ital . barv . vo jn i H E R O J I V P E K L U ob 20. ur i

12. ok t ob ra amer. barv. r i san i S N O P P Y S E VRAČA ob 10. u r i , amer. barv. K A R A T E J O N E S ob 16. u r i , angl.- i tal . barv . vo jn i H E R O J I V P E K L U ob 18. u r i , amer. barv . P O S E J D O N O V A A V A N T U R A ob 20. u r i

13. ok tob ra amer . barv. D I L L I N G E R ob 20. u r i

Bled 10. ok tobra amer. barv. r i san i S N O P P Y

S E VRAČA ob 20. u r i 11. ok t ob ra amer . barv. K A R A T E J O N E S

ob 18. u r i , i ta l . barv. k r i m . S K R I V N O S T ČR­N E R O K A V I C E ob 20. u r i

12. ok tob ra amer. barv . r i san i S N O P P Y S E VRAČA ob 16. u r i , i ta l . barv . k r i m i n a l n i S K R I V N O S T ČRNE R O K A V I C E ob 18. u r i , amer. barv. Z L O M L J E N A PUŠČICA ob 20. u r i

13. ok t ob ra amer . barv . Z L O M L J E N A PU­ŠČICA ob 20. u r i

sobota 11. OKTOBRA

9.30 T V v šoli (Bg), 10.35 T V v šoli (Zg), 12.00 T V v šoli (Sa), 17.25 625 — ponovitev, 18.00 Obzorn ik , 18.20 Francosko s l ikars tvo od ro­mant ike do renesanse 4. del , 18.40 K j e je res­ničnost, B , 19.10 R i s a n k a , B , 19.30 T V dnevnik, 19.50 Tedensk i zunanjepolitični komentar , 20.05 Življenje je lepo — odda ja T V Beograd, 20.35 M o d a za vas, B , 20.45 T V magaz in — od­daja T V Zagreb, 21.45 T V dnevnik , 22.05 K o j a k — ser i j sk i f i l m , B (Lj)

UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 18.30 Rokome t Jugos lav i ja : Po l j ska , ženske — prenos, 19.30 T V dnevnik , 20.00 D i ck Cavett vam predstav l ja , 21.00 Ba lade Petr ice Ke rem-puha — gledališka predstava, 21.40 K r o n i k a Bemusa

Oddajnik Sljeme 15.30 Poročila, 15.40 E s k i m s k a z ima — f i lm , 16.30 Do l ina nas i l ja — celovečerni f i lm , 18.00 K r o n i k a Zagreb, 18.15 T V o l imp i ada , 19.30 T V dnevnik, 20.00 Življenje je lepo, 20.45 Do zma­ge in naprej — celovečerni f i lm , 22.15 T V dnevnik

nedelja 12. OKTOBRA

9.20 Poročila, 9.25 C. Bron te Jane Evre , B , 10.20 Otroška mat ine ja : V 80 dneh ok rog sve­ta, B i s e r i mor j a (Lj), 11.15 K m e t i j s k a oddaja (Bg), 12.15 Poročila, 14.40 M o r d a vas zan ima : Oktet Ga l lus , 15.10 Bratstvo-enotnost — 2. del , B , 16.10 Za konec tedna, 16.25 M o d a za vas, B , 16.35 Poročila (Lj), 16.40 Košarka L o k o m o t i v a : Crvena zvezda — prenos (Zg), 18.10 Naši so­r o d n i k i — f i lm , 19.30 T V dnevn ik , 19.50 Teden­sk i gospodarsk i komentar , 20.05 A. Ingolič: Žrtve — t r i l og i ja Žive vezi, B , 21.10 Is landi ja n i K o r o m a n d i j a — 1. del , B , 21.40 T V dnevnik (Lj), 21.55 Športni pregled (Zg)

UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 14.00 Nede l j sko pooldne, 16.30 Test, 16.35 Spre­hod skoz i čas, 17.05 V i k i n g V i k i , 17.30 M l a d i ­na vprašuje, 19.30 T V dnevnik , 20.00 Mon-treux 75, 20.35 24 ur , 20.55 Varu j t e se plavo lask — f i lm , 22.20 Iz del V . Desnice

NAŠI SORODNIKI — ameriški film, 1936; režiser Harry Lachmann, v gl. vlogah Stan Laurel in Oiiver Hardy;

Stan in O l i o se nam bosta v tem f i l m u predstav i la kot možakarja, k i imata dvoj­n i k a . Začno se zmešnjave, zaplet i , saj sta dvojčka docela enaka. Ves f i lm s lon i na teh nesporazumih , k i se na koncu razple­tejo na obče zadovol js tvo .

ISLANDIJA NI KOROMANDIJA je od daja v treh de l ih , v ka te r i nam Tone For-nezzi na svojstven način predstav l ja zani­mivos t i te dežele. I s land i ja je ena najči­stejših dežel. V r eme je spremenl j i vo , tem­pera tura pade tud i v po le t ju do ničle in še pod njo . S lapov i in ge jz i r i so v teh k r a j i h ed instveni .

ponedeljek 13. OKTOBRA

8.10 T V v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), IU.00 T V v šoli, 16.35 Madžarski T V D (Bg), 17.20 M i l i n e : Medvedek Pu — oddaja T V Skop je , 17.35 M . Vog lar : Ne zavrz i me — seri ja Vr tec na o b i s k u , 17.50 Obzorn ik , 18.05 Na sedmi ste­z i , 18.40 S tud i j na un ive rz i : E l ek t r o t ehn ika , 19.00 Odločamo, 19.10 R i s a n k a , B , 19.30 T V dnevnik , 20.05 F. F u h m a n n : O jd ipova skr iv­nost — d r a m a , B , 21.40 K u l t u r n e diasonale , 22.10 T V dnevnik (Lj)

UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Lutke , 17.45 T V vrtec, 18.00 K r o n i k a , 18.15 N a r o d n a glasba, 18.45 Bra ­nje, 19.30 T V dnevnik , 20.00 Športna oddaja , 20.35 K r o n i k a Bemusa , 21.05 24 ur , 21.20 Nak i t za mo jo drago — f i lm

Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na U H F , 19.30 T V dnevnik , 20.00 Pt ica , k i se mački ne pust i ujet i — T V drama , 21.25 Turopo l j ske lepotice — dok. od­daja, 22.00 M l a d i za mlade, 22.30 T V dnevnik

D r a m a OJDIPOVA SKRIVNOST je p r i ­r edba Fuhmannove novele K r a l j O jd ip , po­stavl jena pa je v okup i r ano Grčijo. M l a d a nemška vo jaka Pau l i i n S i ih lke sta sluša­tel ja »frontne univerze«, nekakšne potujo­če A lme mater fašistične usmer jenost i v deželi ant ike . Navdušeno s ledi ta predava­n jem s to tn ika VVeihraucha, v c i v i l u profe­sor ja klasičnih ved, o Sofok lesov i t ragedi j i o K r a l j u O j d i p u . Profesor predava o O jd i -p u in o Jokas t i na tak način, da postaneta o t r oka njunega časa, k i v t i s t ih dneh vojne i n grozot na novo sprožita vprašanje o k r i v d i i n o grehu, o svobodi , o človekovi moči i n o modros t i bogov.

četrtek 16. OKTOBRA

torek 14. OKTOBRA

8.10 T V v šoli (Zg), 10.00 T V v šoli (Sa), 10.30 Komemorac i j a v spominskem p a r k u Kra l j e va — prenos do p r i b l . 12.00 (Bg), 14.25 Nogomet Jugos lav i ja : Švedska, m lad i — prenos iz Kar ­lovca (Zg), 16.35 Madžarski T V D (Bg), 17.40 Afriške živali — f i lm , B , 17.50 Bra t žita, B , 18.00 Obzorn ik , 18.15 B i se r i mor ja , B , 18.45 Ne prezr i te : Rokop i s i in f aks im i l i , 19.10 R i sanka , B, 19.30 T V dnevnik, 20.05 Diagonale, 21.00 L. N . To ls to j : Ana Ka r en ina , 22.05 T V dnevnik (Lj)

UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Japonska l j udska umet­nost, 18.00 K r o n i k a Zagreba, 18.15 iz del Ste-vana M o k r a n j c a , 18.45 Trenutek spoznanja, 19.30 T V dnevnik, 20.00 Od glave do pete — zabavna oddaja, 20.50 24 ur , 21.05 V z p o n člo­veka, 21.55 Dokumen ta rn i f i lm , 22.40 Srečanje glasbene mlad ine v Grožnjanu

Oddajnik Sljeme 14.25 Nogomet Jugos lav i ja : Švedska, 17.00 Iz­brana tema, od 17.20 do 19.30 isto k o l na U H F , 19.30 T V dnevnik , 20.00 Paralele, 20.50 Fen iks in Ot i l i j a — ser i j sk i f i lm , 21.40 Portret dr . Jos ipa V i d m a r j a , 22.20 T V dnevnik

8.10 T V v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 T V v šoli, 16.35 Madžarski T V D (Bg), 17.25 Devet let " s k o m i n — 2. de l , B , 17.55 Obzorn ik , 18.15 Gotova smr t — ser i ja M i k r o b i in l judje, B . 19.10 R i s a n k a , B , 19.30 T V dnevnik . 20.05 Stava, d a se splača — seri ja 110 po l i c i ja , 21.10 K a m in kako na odd ih , 21.20 Četrtkovi raz­gledi : Zbližujejo nas, 21.50 Glasben i magaz in, 22.20 T V dnevn ik (Lj)

UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 V e l i k i in ma jhn i , 18.00 K r o n i k a S p l i t a , 18.15 Pr i ja te l j i glasbe, 18.35 Naša ob ramba , 19.05 K u l t u r n i pregled, 19.30 T V dnevnik , 20.00 K r o g , 20.45 M a r k o Perov — dok. f i lm , 20.55 24 u r , 21.10 M . Grgič: Mara ton­ci

Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na U H F , 19.30 T V dnevnik , 20.00 H . de Ba lzac : Teta L i z a — T V nadalje­vanka, 20.45 Stop, 21.35 T V dnevnik, 21.55 Do­kumenta rn i f i lm , 22.10 Koncer t z B e m u s a

sreda 15. OKTOBRA

8.10 T V v šoli (Zg), 10.00 T V v šoli, 16.05 Mad ­žarski T V D (Bg), 17.05 J . Verne : V 80 dneh ok rog sveta — konec, 17.35 Obzo rn ik , 17.50 Športno popoldne, 19.45 R i s a n k a , B , 20.00 T V dnevnik, 20.35 F i l m tedna: J e n k i , 22.10 T V dnevnik , 22.25 Nogomet N i zo zemska : Po l j ska — posnetek iz Ams te rdama (Lj)

U H F — oddajnika Krvavec in Pohorje 19.45 T V dnevnik , 20.00 Večer z B o r i s o m B i -zetičem, 21.00 24 ur , 21.15 Medvo jn i atelje Bo­židarja Jakca , 21.55 Helena, sodobna žena — ser i j sk i f i lm , 22.55 K r o n i k a Bemusa

Oddajnik Sljeme 16.45 K r o n i k a Os i j eka , 17.00 Dal jnog led, 17.30 Rezerv i ran čas, 19.45 T V dnevnik , 20.05 V o j n a za j abo lka — f i lm , 21.45 N a p rvem mestu : V i r g i l i j Nevjcstič, 22.20 T V dnevnik , 22.40 No­gomet N izozemska : Po l j ska

JENKI — švedski film, 1970; režiser Lars Forsberg, v gl. vlogah: Anita Ekstrom, Lars Green, Mona Dan-Bergman;

J e n k i je tragična soc ia lna d r a m a o de­k le tu , k i se ne znajde v življenju. Po na­rav i s k r o m n a , t iha , ne zna vzpostav l ja t i trdnejših čustvenih vezi, vedno je pas ivna, sama čestokrat ponižana. Tako spoznamo to 23-letno sicer čedno dekle, k i jo je obi­ska l za kratek čas pr i jate l j iz Amer ike . K o je odpotova l , n i vedel, da je dekle zanosi lo . Za rad i o t r oka si je našlo novo stanovanje, dob i l o je tud i novega pr i ja te l ja , k i pa jo z lo rab l ja , izkorišča, predvsem pa muči njenega o t roka . Dek le tu nazadnje ne pre­ostane drugega, kot da o t r oka prepust i tu jcem v osk rbo .

petek 17. OKTOBRA

8.10 T V v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 T V v šoli, 16.35 Madžarski T V D (Bg), 17.20 P i ­sani svet, 17.50 Obzorn ik , 18.05 Pevski tabor — 1. de l , B , 18.40 Arh i t ek t Aa l to — 1. del , 19.10 R i sanka , B , 19.30 T V dnevnik , 19.50 Te­denski notranjepolitični komentar , 20.05 Joa-c h i m , daj jo v stroj — f i lm , B , 21.40 Majhne skr i vnos t i v e l i k ih mo js t rov kuhin je , 21.45 625, 22.20 T V dnevnik (Lj)

UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Neven — otroška oddaja , 18.00 K r o n i k a Reke, 18.15 N a r o d n a glasba, 18.45 O l i m p i a d a s ta r ih športov — reportaža, 19.30 T V dnevnik, 20. Cvetoča mladost — dok. drama, 21.15 24 u r , 21.30 Gost uredn ik : T ibor Sekel j

Oddajnik Sljeme do 19.19.30 isto kot na U H F , 19.30 T V dnevnik , 20.00 Zabavno glasbena oddaja , 21.05 K o j a k — ser i jsk i f i lm , 21. 55 T V dnevnik , 22.15 K u l t u r a danes

tržni pregled J E S E N I C E

Solata 7 do 8 d in , cvetača 12 d in , koren­ček 4,50 d in , česen 16,80 d i n , čebula 7,20 do 8 d in , pesa 4,50 d in , k u m a r e 5,20 d in , para­dižnik 12 d in , p a p r i k a 6 do 7,60 d in , j abo lka 4 do 6 d in , hruške 11 d in , grozdje 12 d in , l i ­mone 15,50 do 17,60 d i n , ajdova m o k a 19,19 d in , ko ruzna m o k a 5,65 d in , kaša 13,13 d in , surovo mas lo 58 do 61,70 d i n , smetana 27,85 d in , skuta 18,10 d i n , s ladko zelje 3 d in , k i s l o zelje 8 d in , jajčka 1,55 do 1,75 d in , k r o m p i r 2,60 do 2,90 d i n

KRANJ So la ta 8 d in , špinača 14 d in , cvetača 12 d in ,

korenček 7 d in , česen 25 d in , čebula 8 d in , fižol 14 d in , pesa 6 d in , kumare 4 d in , para­dižnik 12 d in , p a p r i k a 6 do 7 d in , sl ive 8 d i n , jabo lka 6 d in , hruške 10 d in , grozdje 10 d in , med 45 d in , kostanj 12 d i n , a jdova m o k a 15 d in , ko ruzna m o k a 5 d in , kaša 16 d in , suro­vo maslo 30 d i n , smetana 22 d in , sku ta 18 d i n , s ladko zelje 5 d in , k i s l o zelje 9 d in , klo­base 14 d i n , orehi 80 d in , jajčka 1,60 do 2 d in , k r o m p i r 4 d i n , žganje 50 d i n

TRŽIČ So la ta 8 d in , špinača 5 d in , cvetača 12 d in ,

korenček 8 d i n , česen 20 d in , čebula 7 do 8 d i n , fižol 15 do 18 d i n , pesa 5 do 7 d in , ku ­mare 6 do 7 d in , paradižnik 16 d in , p a p r i k a 7 do 8 d in , sl ive 12 d in , j abo lka 8 d in , hruške 10 do 12 d i n , grozdje 12 do 14 d i n , l imone 16 d in , a jdova m o k a 16 d in , surovo mas lo 15 d in , smetana 6 d i n , sku ta 3 d in , s l adka zelje 5 d in , jajčka 1,60 do 1,80 d in , k r o m p i r 3 d i n

Č i š č e n j e o b r a z a ( 3 ) Na jman j težav p r i negi i n s tem se­

veda tud i p r i čiščenju je p r i n o r m a l n i koži. N o r m a l n a koža obraza je t i s ta , p r i ' ka t e r i vse lo jn ice izločajo zmerno maščobo, prav t o l i ko kot j o je potreb­no za elastičnost kože. Takšna koža i m a tud i lep videz, k i ga oh ran i še t ja v pozna leta. Čeprav z n o r m a l n o kožo skora jda n i prob lemov , m o r a m o b i t i k l j u b temu prev idn i , da ne b i z napač­no nego po l t i škodovali.

N o r m a l n o kožo čistimo podobno kot suhe kožo, o čemer smo že govor i l i . Z a zaščito pa je dovol j vlažna k r ema za dan i n zvečer ma lo hranl j i ve kreme a l i o l ja oko l i oči, k jer je koža pač najbol j občutljiva. N a žalost pa je no rma lna koža p r i takšnem načinu življenja že zelo zelo r edka .

Posebnega pomena je tud i čiščenje okol ice oči, saj se danes ve l iko več šminkamo prav po očeh, razen tega pa očem prav tako kot koži zelo škoduje prah in sp loh umazani ja v z r aku , šmin­k o oko l i oči odst ran ju jemo vsak večer s posebnim prepara tom, k i v h i p u raz­topi šminko. Če nam zman jka te teko­čine, je dobro tud i mande l jnovo olje a l i kako drugo ras t l insko olje. Še bol j kot za ostal i del obraza je za oko l i co oči pomembno, da so g ib i p r i čiščenju l ahn i , da kože ne raztegujemo i n da ne p r i t i skamo preveč. Sredstvo samo bo odstran i lo nečistočo, zato n i k a r ne pre­t i rava jmo z drgnjenjem. L a h k o b i po­škodovali nežno kožo o k o l i oči, pa tu­d i trepalnice so občutljivejše kot s i m i s l imo .

če na k ra ju še enkrat ponov imo: eden g lavnih vzrokov s taranja kože i n s tem v zvezi pojavl janje gub je neči­stoča, k i se prek dneva nabere na koži. N a to je treba m i s l i t i zvečer, tud i ta­kra t , ko smo preu t ru j en i i n b i na či­ščenje kože najraje pozab i l i .

marta odgorarja

Gre ta iz Medvod — Kupila sem vol­no za ročno plete­nje. Svetujte mi, prosim, model jopi ce, ki bi ju nosil h krilu iz jer iste barve tu je oliv­no zelene. Stara sem 27 let, visoke in vitke postave.

M a r t a — Jopica za vas je dolga in se zapenja enoredno. Ima ovratnik, spu­ščene rame, rokava z zavihki, dva večja žepa in pas. Črte na jopici, ki so raz­vidne s skice, so v isti zeleni barvi le v svetlejši niansi. Lah­ko pa "se odločite tudi za kombinacijo z opečnato barvo ali beige. Taki naj bo­do tudi gumbi.

Ličenje spet upošteva načine, ki smo jih bili vajeni pred leti. To sezono bo­mo spet vlekli tanko črto ob robu tre­palnic. Najlepša je, če jo potegnemo s tušem in čopičem v rjavi, črni, modri ali temno zeleni barvi. Poudarjena je tudi spodnja veka, in sicer s črto in tudi s senco tako kot zgornja: čez dan malo manj in komaj opazno, zvečer pa seveda bolj poudarjeno.

Kosilo v pečici Saj poznate zgodbo o l e ta lskem po tn iku

iz neke or i enta lske dežele. V le ta lu je zahte­va l svojo nac iona lno j ed in kot je prav i l o , da po tn ik m o r a pač dob i t i vse, so m u tud i ustreg l i . Po tn ik je svoje kos i l o z užitkom po­jedel in pohva l i l g lavno stevardeso, da še n i ­ko l i ta n j ihova nac iona lna j ed n i b i l a t ako dobra . In kaj se je v resnic i zgodi lo? Stevar-desa, k i n i ime la po jma , kakšna naj b i b i l a j ed , k i jo je po tn ik zahteval , je enostavno zmešala več vrst že pr iprav l j ene hrane , j o stres la v posodo in dobro pogrela. To je b i l narastek.

V enda r pa k u h a r s k i mo j s t r i p rav i j o , da-se narastek n i r od i l v dob i leta l , a m p a k že davno pre j , ko se je neka gospodin ja znašla in je ostanke jed i povezala z j a j c i , smetano in m l e k o m , spekla in tako nas i t i l a nenadne goste. V času, ko i m a m o tud i za k u h o vse manj časa, je narastek jed, k i praktično vse­buje vse sestavine, k i j i h m o r a m o zaužiti za kos i lo a l i večerjo, p r i p rav l j a pa se v eni i n ne v t reh a l i štirih posodah kot se kos i l o si­cer. T a k o je v na ras tku lahko meso, m l e vsk i i zde lk i a l i riž ter zelenjava. Poznamo pa se­veda tud i s ladke narastke s skuto , k r u h o m , r o z inami , sadjem i t d .

Naras tke p r i p rav l j amo v pečici. Navadno vzamemo j ensko posodo, da l ahko opazu jemo, kako se j ed peče. D o b r a pa je tud i porce­lanasta, steklena posoda a l i lončena posoda za peko. Posodo namažemo z mast jo , o l j em, margar ino a l i mas l om preden j o p o l n i m o s pr iprav l j eno jedjo, pokr i j emo pa jo z a lu­min i jas to fo l i jo , da jed ostane sočna. Z a d n j i h petnajst m inu t pa jo ods t ran imo , da se po­vršina r javo in hrust l javo zapeče. P r i narast-k i h je p o m e m b n a tekočina, s icer m a n j , kot če b i p r i p rav l j a l i enolončnico, paz imo pa, d a jo nadomes t imo s sočno zelenjavo (gobe, pa­radižnik, kumar ice ) l ahko pa ga po l i j emo tu­d i s paradižnikovim kečapom, z m l e k o m in stepenim ja jcem i td .

r Predlog, kako ogreti vedno mrzle roke, je pariški. Na širok volnen šal, ki greje tudi prek hrbta kot nekakšen plet, naši-jemo na konce pletene žepe, kamor v vetru skrijemo premrle prste.

Potrebujemo: približno 1 kg težkega pi­ščanca, sol, poper, 7 dkg masla, šalotko, 2 ko­zarca belega vina, 15 dkg sira ementalca, strok česna, malo zmletega popra, muškatni ore-šček, malo moke in malo žganja.

Piščanec s sirom Očiščenega piščanca solimo in popramo, nato pa ga dušimo na maslu skupaj s ša­

lotko. Ko je meso napol mehko, ga polijemo z vinom in kuhamo na močnejšem ognju, da vino do polovice povre. Medtem v manjši posodi pripravimo omako: nariban sir, sesekljan česen, nekaj belega vina, poper, muškatni orešček kuhamo ob stalnem meša­nju, dokler se sir ne stopi. Nato dodamo še žganje in malo moke ter kuhamo, dokler omaka ne povre do želene gostote. Nato z omako polijemo piščanca, ga potisnemo v do­bro ogreto pečico in pečemo dokler ne porumeni.

i z b r a l i s m o z a r a s g o r o u j s h i h r a j i p i š e Č r t o m i r / , 0 1 e c

V O B S A V S K I H i

Torbice dobivajo spet višjo obliko. Bo­gato izbiro novih modelov smo videli na Kokrinem oddelku usnjene galan­terije v GLOBUSU. Cena: 258 do 299 din

Lepe modele otroških usnjenih hlač — izdelek Utoka — imajo naprodaj v Zar-jini trgovini T E K S T I L K A na Jesenicah (na tržnici). Veliko barv je na izbiro, velikosti pa od 4 do 14 let. Cena: 300 do 510 din

Ce Izbirate suknjič zanj, naj vam po­vemo, da imajo izredno lepe pri Mur-kini MODI v Radovljici. Iz rebrastega žameta so, dobe se pa v modri in rja­vi barvi ter v velikostih od 46 do 54. Vprašajte za model AN ATOL. Cena: 1050 din

V delavnici čevljarstva K E R N v Kra­nju, te dni pa tudi na sejmu obrti, se dobe kvalitetni otroški čevlji za jesen in zimo. Spodaj guma, zgoraj pa meh­ko goveje usnje. Posebnost so dvojni ortopedski vložki in Thomasova peta. Barve: rdeča, modra in rjava. Veliko­sti: od 20 do 34. Cena: 140 do 190 din

Breg, Jama, Mavčiče, Meja, Podreča, Praše (2. zapis)

K pr ipoved i o Bregu ob Sav i m o r a m še pr i ­pomn i t i : s lov i ta vo t i vna (»zaobljubljena«) s l i ­ka je lepo res tavr i rana in v is i še sedaj na s t ransk i cerkveni no t ran j i steni . Res, vredna ogleda! — K o m u r pa n i , da b i hod i l na Breg , naj si s l iko — v ob l i k i vel ikega osvetl jenega d iapoz i t i va — ogleda v t rgov in i s slaščicami in pijačami »Bonboniera« v K r a n j u (poleg knj igarne »Simon Jenko«).

Poprav i t i m o r a m tud i neko zmotno trditev. Tako kot D ru l o vka spada Breg še vedno pod šmartinsko faro (in ne »včasih«).

Imajo pa Brežani tudi imen i tno gost i lno, k i se j i p rav i »pri Alešu«, v sakourno avtobusno zvezo s K r a n j e m in celo vrsto nov ih , res ličnih s tanovanjsk ih hiš in hišic. Lep , zdrav kra j ob Sav i !

STARE F R E S K E

P riložnost je sedajle spregovor i t i še o dveh podobah svetega Krištofa, k i sta nas l ikan i na vnan j ih stenah cerkve v

D r u l o v k i in cerkve na Bregu. Ločiti j u je treba kar brž: podoba na bre-

ški ce rkv i je prava freska, k i je b i l a stolet ja dolgo sk r i t a pod ometom. Spre tn i restavrator jo je izluščil (odkril ) i zpod debelega ometa komaj pred nekaj let i . Seveda je s l i ka precej poškodovana — s ta r im z idar jem očitno n i b i l a dost i mar , ko so jo zasekaval i i n ometava l i . . .

Druga podoba pa predstav l ja svetega K r i ­štofa na drulovški ce rkv i . Ta pa je novejšega d a t u m a (prejšnje stoletje) in ne sodi med prave freske, ka j t i s l i kana je ka r na površino že suhega in zglajenega ometa (pri p rav ih fre­skah svež sprot i delan omet barvo vpija).

Vendar pa naj o podobi drulovškega K r i ­štofa — čeprav ni »prava« f reska — steče še drugačna beseda!

PESNIKOV O B R A Z

Najbrž je vsem Slovencem znana in l juba vnanja podoba pesn ika S i m o n a Jenka : lepo mlado lice, v i soko belo čelo, f in

nos in košata, po lna brada . Takega poznamo s številnih fotograf i j , k i so se ohran i l e ter s še bol j številnih poznejših s l i k a r s k i h in k i ­pa r sk ih ponazori tev.

Vendar pa čtivaželjni Jenkov častilec izne­nada izve, da ima drulovški Krištof obrazne poteze pesnika Sorskega po l ja !

V letu 1924 je v l i t e rarn i rev i j i D o m in svet izhajala v nadal jevanj ih nove l i z i rana bio­graf i ja »Smonca«. Av to r tega nenavadno suge-

I *

st ivno pisanega dela je s lov i t i s lovenski pisa­telj I van Pregel j , do lgo letni profesor na kranj ­s k i g imnaz i j i . (Delo »Smonca« je pozneje izšlo v I zb ran ih de l ih Ivana Pregl ja pod nas lovom »Simon iz Praš«).

V novel i preberemo, da je pisatelj (ki je tako rad pešačil po k r a n j s k i bližnji in da l jn i okol ic i ) v podob i svetega Krištofa na drulov­ški c e rkv i c i v pesniški v i z i j i zagledal obraz pesn ika S i m o n a Jenka . . .

Tako le piše o tem: »Lepo bradato l ice z ža-lobno zas t r t im pog ledom pod m i r n i m , k a k o r v zno ju u m i t i m čelom. Zagonetne oči . . . K a m ste se zagledale? Obraz svetega Krištofa v D r u l o v k i ! Lepo moško lice z d r o b n i m i , stis­n j en im i ustnicami.«

Seveda je Pregl jeva mise l le p lod pesniške svobode. Saj je b i l s l i ka r Ma t i j a Bradaška, k i je to podobo naprav i l , med Jenkov im biva­njem v K r a n j u star šele 17 let i n je živel v Po l janah, k jer se je p r i mo j s t ru Sub i cu učil s l i karske in podobarske ob r t i . — Mogel pa je nadar jen i mladenič (z nesporno i z v r s tn im r i ­s a r s k i m spominom) v k a k i h p ros t ih dneh sre­čevati S i m o n a Jenka , ko je spreml ja l svojo poslednjo Lav r o M a r i j o Mandeljčevo po S tar i cesti pod mestom.

ZAOBLJUBLJENE PODOBE

K ar sem v p rvem zap isu povedal o bre-ški vo t i vn i (»zaobljubljeni«) podob i , je b i lo najbrž za nekatere radoznale bralce

in b ra lke premalo . T a k o sod im po odmev ih in vprašanjih, k i m i j i h mo j i glasovci za­stavl jajo.

Zato povem o vo t i vn ih podobah neka : splošnega: v s tar ih r o m a r s k i h cerkvah je nek­daj viselo po stenah vse po lno prepros t ih barvn ih podob (poleg odvrženih bergel i n od­rezanih kit ! ) v zahvalo za k a k o nenavadno ozdrav l jen je . '

Podobe so bi le nas l ikane na p la tnu , na lesu a l i na s t ek lu . Navadno predstavl ja jo v ob l ak ih priprošnjika-svetnika. spodaj pa ne­srečnega zeml jana-bo ln ika .

Včasih pa je na zaob l jub l j en i podobi na­s l ikana ka r cela družina, k i se pobožno zahva­ljuje za rešitev iz take a l i drugačne st iske, za ozdravl jenje očeta, matere a l i o t r oka .

Ve l j a povedat i , da so že antični narod i poznal i take zahvale svo j im bogovom. Prav od tedaj je že znani zapis Ex voto uz zaobl jube) , uporab l jan tud i v krščanski eri skoz i več sto­let i j , ponekod še dandanes.

C. Z.

b e l i n k a 1 tovarna kemičnih izdelkov 6 1 0 0 1 L j ub l j ana

p o š t n i p r e d a l 5-1

t e l e f o n h . c . 0 6 1 / 3 1 4 1 7 7

t e l e x 31 2 6 0 y u b e l

Sadolin P X 6 5

Z a h t e v a j t e p r o s p e k t e i n

n a v o d i l a z a u p o r a b o

- uživa mednarodni sloves - odl ikuje ga bogata tradicija

in novi tehnični dosežki - najbolj iskano sredstvo

za dolgoletno zaščito lesa - uničuje plesen in zajedalce ter

je odporen pred v remensk imi vpl iv i

- služi za osnovni ter končni premaz m je izdelan v 13 barvah

V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadalje­vanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Celo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba.

Sinoči s e m šla n a svečano o t v o r i t e v n o v e g a P a u l o v e g a l o k a l a , Seau Grenuja v u l i c i des M a r t v r s . Z d e l o se m i je , d a s em t o dolžna s t o r i t i . D o n j ega s e m b i l a z m e r a j k a r n a j b o l j i s k r e n a . Z m e r a j j e z a h t e v a l , na j b o m takšna do n jega , m e n i p a se j e t o zde l o v e d n o p o p o l n o m a n a r a v n o . Drugače s i n a j u n i s e m m o g l a z a m i s l i t i ! B o l j s k r i v n o s t n o k o živiš, m a n j s k r i v n o s t i j e t r e b a i m e t i m e d s ebo j ! Živl jenje, k i se s p r e m i n j a , ne m o r e s p r e m e n i t i tega. T o d a danes s e m s p o z n a l a , d a s e m t e m e l j n i k a m e n n a j i n i h odnosov , k i ga j e s a m s t r a s t n o z a h t e v a l o d p r v i h t r e n u t k o v , k o s v a se s p o z n a l a — od tega j e natančno dva j se t l e t ! — d o s l e d n o spoštovala s a m o j a z , m o r d a z a t o , k e r j e v s k l a d u z m o j i m značajem.

L j u b i m J e a n a M a r c a . O t e m pišem to j u t r o k o t o nespor ­n e m d e j s t v u , k o t o z a d n j i r e s n i c i , d o g n a n i h v z a d n j i h d n e v i h i n t e d n i h n a vse mogoče načine, pišem o r e s n i c i , k i s e m j o začutila že p r e d mesec i , p a s i j e n i s e m h o t e l a p r i z n a t i . L j u b i m ga n a vse načine. T o j e g o t o vo n a s p r o t j e tega , k a r s e m s p o z n a l a p r e d n j i m . R e k l a s em m u , d a se b o m z n j i m poročila. N i m i ver j e l . V e r j e l m i bo n o c o j , k o m u b o m p o v e d a l , d a ne m a r a m več n j e g o v i h k o p i j . S r a m m e je , d a s e m ga p o t e g n i l a v t o s t v a r . S r a m m e je, d a ga n i s e m m a r a l a vključit i v svo j e v s a k d a n j e življenje. P r o s i l a ga b o m , na j m i o p r o s t i . T a k o j se b o v a poročila i n o d p o t o v a l a . Odšla b o v a , na j n a j u b l a g o s l o v i n ebo V a n G o g h a . P u s t i l a m u b o m s l i k a t i , k a r bo h o t e l : n a p o s l e d se l a h k o v t a k o d o c e l a n o v i h r a z m e r j i h ka j p o r o d i , t a k o m l a d j e še! K a r n a j h i t r e j e b o m p o v r n i l a škodo k u p c e m k o p i j . N ihče j i h ne bo moge l n i k o l i s p o z n a t i z a p o n a r e j e n e , t a k o so čudovite, t o d a preveč se b o j i m , d a b i ga o v a d i l i . P a u l , s eveda . S a m o m i t r i j e s m o t o vedel i . «

C L A U D E A V E L I N E MAČJE OKO V s e t o s e m to noč p o v e d a l a P a u l u ( ra zen z a d n j e bo j a zn i ) .

B i l a s v a v p r v e m n a d s t r o p j u v n j e g o v e m s t a n o v a n j u . Z a p u s t i l a s e m d v o r a n o , k o t d a o d h a j a m , p r o s i l a s em ga, na j p r i d e z a neka j m i n u t gor. Z a s l u t i l je r esn i co . N a j i n i o d n o s i so se od začetka l e t a prece j poslabšali. N i k o l i n i i m e l pri ložnosti, d a b i me v i d e l z a l j u b l j e n o , r a z e n v a n j . P r a v z a p r a v ga že do l go n i s e m več l j u b i l a i n privoščil s i j e l a h k o vse ženske, k i se m u j i h j e z a h o t e l o , ne d a b i se j a z z a t o s p l o h z m e n i l a : on j e t o v ede l i n se iz t e ga norčeval, saj n i s e m l j u b i l a n i k o g a r d rugega . Spočetka se m u j e zde l J e a n M a r c utelešenje P r e v i d n o s t i ! Njegove p r e v i d n o s t i . O n je p r v i p o m i s l i l n a kop i j e . Z a r a d i lepe n a v a d e , k i se j e j e n a v z e l , d a me j e namreč r e d n o o v i r a l , v e n d a r z m o j i m p o l n i m sog l as j em, z a p i s a l a b o m t u d i to , n i m o g e l p r e n e s t i , d a se m o j e premoženje manjša. Razmišl ja l je , k a k o b i z a p r a v l j e n o n a d o m e s t i l . P o s v e t i l o se m u je. Z a g o t o v i l m i je , d a J e a n M a r c ničesar ne t vega , j a z p a t u d i ne , k e r j e s a m p r e v z e l vse s t i k e n a v z v e n . P o s v o j i n a v a d i s em s p r e j e l a t o k o t vse d r u g o z določenim olajšanjem. O d k a r so se začele težave, s e m se spraševala, a l i m e ne bo p r i s i l i l , d a p r o d a m s v o j a p l a t n a . P r i v o l i l a b i , v e n d a r se ne b i n i k o l i ločila od s v o j i h najljubših s l i k ! T o d a b i l e so še druge , k i so m i b i l e p r a v t a k o p r i s r c u . N j e ­gova d o m i s l i c a m e j e z a v e d l a . N i k o l i se m i n i z d e l o s r a m o t n o izkoriščati zaničevanja v r e d n o m i s e l n o s t z b i r a l c e v , k i so t u d i s a m i p o n a r e j e v a l c i i n se požvižgajo n a to , od k o d , kakšna j e i n k a k o j e plačana k a k a s l i k a , s a m o d a j i m l a s k a i n j i m poveča premoženje. Z l a s t i p a p r v e m p o s k u s u s em o d k r i l a , d a gre z a s e n z a c i o n a l n o ig ro . P r e v z e l a me je, k o t j e r u l e t a p r e v z e l a P a u l a . V i d e l a s e m , k a k o se p o r a j a V a n G o g h ! J e a n M a r c je t a k o v i r t u o z e n , d a j e s l i k a l p o m o j i h z a m i s l i h t a k o , k a k o r k a k u s t v a r j a l e c p o s v o j i h . T o d a tega pričevanje ne pišem za t o , d a b i a n a l i z i r a l a čustva. P a u l o v a r e a k c i j a j e b i l a g r o z l j i v a . V n a j i n i h p r v i h l e t i h s e m večkrat s p o z n a l a n j e govo n a s i l n o s t i n se b a l a najhujšega. T o d a t a k r a t s e m ga l j u b i l a i n z m e r a j s e m t a k o j p o p u s t i l a . V s e j e b i l o drugače. V b i s t v u ga n i s e m p r e s e n e t i l a . Še p r e d e n s em s i t o p r i z n a l a s a m a , j e u g a n i l , ka j čutim do J e a n a M a r c a . D o b r o m e p o z n a . T o d a takšna odloč i tev ! N i s e m ve r j e l a , d a m e bo u b i l . T o j e b i l o n e u m n o z m o j e s t r a n i , r u l e t a n i d roga , z m e r a j se l a h k o d o določene m e r e še nadzoruješ. P a u l me n i m o g e l u b i t i pri sebi. T o d a t u k a j , v t e j hiši, od k a t e r e i m a s a m o o n kjuč?

O d k a r s e m se z b u d i l a , s e m prepričana, d a išče način, k a k o b i uničil o b a , i n s i c e r t a k o , d a b i m o j o s m r t p r i p i s a l i J e a n u M a r c u . T o m i j e d a l r a z u m e t i d a n e s ponoči, k o s e m ga z a p u s t i l a . D o b e s e d n o m i j e r e k e l : , P a z i se ! Će boš v z t r a j a l a , če

m e izdaš, če se m e odrečeš, b o s t a plačala oba. ' ' R a d a b i č imprej g o v o r i l a z J e a n o m M a r c o m , ga v i d e l a , d a ne b i b i l a več s a m a , j a z , k i s e m t a k o uživala v s a m o t i . A l i p a bo že z a vse p r e p o z n o ? S a j se v e n d a r r a v n a m po n j e g o v e m n a s v e t u i n se v a r u j e m . 2 e z d a v n a j s em z a p u s t i l a s v o j o z b i r k o i n premoženje n a r o d n i m m u z e j e m , o s t a l o m i j e s a m o še ž ivl jenje. K d o r k o l i bo našel te s t r a n i : če b o m u m r l a n a s i l n e s m r t i , i z j a v l j a m i n z a t r j u j e m , d a bo m o r i l e c P a u l M e r c i e r , n a j s i bo s m r t p r i k a z a n a kakorkol i . «

B e l o t s p r a v i z a d n j i l i s t p o d d ruge , j i h p r e gane i n v t a k n e vse s k u p a j v o m o t , ves z a t o p l j e n v t o o p r a v i l o . P i c a r d u j e d o v o l j , d a o p a z u j e M e r c i e r a ; v o b r a z j e p o s t a l škrlatno rdeč, z g o r n j e z o b e je z a s a d i l v s p o d n j o u s t n i c o . Počaka n a m o r e b i t n o s p o n t a n o r e a k c i j o , i n k e r je n i , s p r e g o v o r i :

»Pos lušamo vas , P a u l Merc ier . « Zob j e i z p u s t i j o u s t n i c o , oči zamežikajo. P i c a r d se vpraša,

a l i so mežikale m e d b r a n j e m , z d i se m u , d a n i s o , d a p a s o n e p r e s t a n o s t r m e l e v l i s t e , j e prepričan. M e r c i e r nakaže p o r o g ­l j i v n a s m e h i n o d v r n e :

»Gospod k o m i s a r , če ne b i v moji prisotnosti i z z v a l i n e spo r ­nega p r i z n a n j a , b i b i l zda j v l e p i kaš i ! «

P i c a r d z g r a b i svo je r a v n i l o . »Vaša navzočnost n i b i l a p l o d naključja, gospod M e r c i e r .

T a k o vas l a h k o zda j soočimo s s a m i m sebo j . V precejšnji kaši ste , zares ! «

B e l o t j e položi l o m o t n a v o g a l m i z e . Z m i r n i m g l a s o m z a m r m r a :

»Prišl i ste , d a b i j o u b i l i , m a r ne? O h , o p u s t i t e s vo j e ugovo r e , zda j v a m n i t r e b a s t r a h o v a t i n i k o g a r več, i n v p r i m e r u , d a b i t o h o t e l i , v a s bo m a j h n o p e h a n j e s p r a v i l o k p a m e t i , sa j n i daleč, n i k o l i vas n i z a p u s t i l a ! Razen v noči od s obo t e n a nede l j o , p o t e m k o v a m je gospodična S a r r a z i n o v a r e k l a , d a se bo v nede l j o zvečer s e s t a l a z m l a d i m B e r g e r o m . Prišli s te , d a b i uresničili t o , k a r s i j e p r e r o k o v a l a s a m a — b i l a j e z e l o r a z u m n a ženska. Prišli ste, d a b i j o u b i l i , n a t o p a b i v u l i c i d e l a F e r m e počakali n a mladeničev p r i h o d , n a t a n k o t a k o , k o t s t e res čakali, d a bo prišel i z u l i c e B o n a p a r t e , šli b i z a n j i m i n ga .zasačili p r i d e j a n j u ' i n p o k l i c a l i nas ! «

» In v i , « o d v r n e M e r c i e r , k i se j e dokončno odločil z a p o g o v o r brez bušk, »bi p r a v t a k o našli t o p i s m o , m a l i p o t e p u h p a b i se b r a n i l , n a m e s t o d a b i p r i z n a l . N e u m e n b i b i l , če b i r a v ­n a l t a k o . . .«

»Bili s te neumni,« ga z a v r n e B e l o t . » N a kakšno takšno p i s m o n i s t e p o m i s l i l i . R a z e n če . . . R a z e n če n i s t e sobe še bo l j r a z d e j a l i z a t o , k e r s t e i s k a l i p i s m o , ne p r s t a n ? D a , b i l i s t e n e u m n i i n p r a v s t e i m e l i ! Zločin, k i s t e ga p r a v k a r zagrešili i n ga n a p r t i l i d r u g e m u , j e t a d r u g i že zagrešil i n ga n a p r t i l v a m , p r i t e m p a u p o r a b i l p r e d m e t , k i j e b i l vaš ! «

»Stvar i n a t e g u j e t e n a s vo j o k o p i t o , gospod p o l i c a j , v r o k a h p a n i m a t e nič d rugega k a k o r pričevanje z a s l ep l j ene ženske, k i m e j e h o t e l a p o g u b i t i ! N o b e n s o d n i k se n e bo z a d o v o l j i l s t e m ! T o d a p r a v i m a t e , k o p r a v i t e , d a s e m h o t e l u s t a v i t i p e k l e n s k i s t r o j , k i na j b i m e b i l uniči l ! M a r nedolžnim o d r e k a t e p r a v i c o , d a b i se b r a n i l i p r e d k r i v c i , z l a s t i še, če v a m j i h n a p o s l e d izročijo? A l i s te prepričani, d a b i b rez r o k e v kovčku — boljše b i b i l o , če b i o d s e k a l t i s t o , k i m i j e l a h k o p r i p i s a l a vse t e g r o zo t e — l a h k o p r i p r a v i l i m o r i l c a do p r i z n a n j a pre j k o t v e n e m t e d n u , d a b i ga l a h k o u l o v i l i pre j k o t v e n e m dnevu?«

»O vašem odličnem s o d e l o v a n j u b o m o o b v e s t i l i p o l i c i j s k e g a prefekta,« reče P i c a r d . »Poslal v a m b o m z a h v a l n o pismo.«

M e r c i e r n a g l o o d g o v o r i : »Oba s t a besna , k e r m e ne m o r e t a obdolžit i u m o r a . B o g u

b o d i z a h v a l j e n o , tega ne boste mogli!« » D a , « o d v r n e P i c a r d , »navsezadnje i m a t e lepe ra z l oge , d a

se z a h v a l j u j e t e b o g u . T r u f l o t ! D v a p a z n i k a , d a o d v e d e t a gospo­d a M e r c i e r a v n j egov n o v i nočni br log . N j e g o v e p a p i r j e b o m o u r e d i l i j u t r i z j u t r a j — danes z jutraj . «

»Ničesar n i s e m u t e g n i l v z e t i s seboj,« potož i M e r c i e r , »ni t i pižame n i t i o b l e k e . . . «

»Smoking s o d i k vašemu d e l u . K a r z a d e v a pižamo, p o t r e b u j e nedolžni s a m o vest , d a ga o b v a r u j e more ! «

V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupan­čiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest F.rana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozme­tika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo bro­širan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli Se knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975.

Vpišite se v Prešernovo družbo pri vaiem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27.

S l o v e n i j a ^ a v t o v am nudi na Gorenjskem sejmu« v Kranju od 10. do 19. oktobra >% popust za dvokolesa in motorna kolesa partizan in Unis Tomos Rog

8 %

Tomos APN-4 Tomos APN-4 Hipy Tomos 14TLS Tomos 15 SL Tomos 14 TLC Avtomatic "3 KI K Avtomatic 3 s pedali Avtomatic 1 Avtomatic NT Pony expres PE 2 Pony expres PE 4 R og moško kolo To u ring

7.705.35 8.928,00 8.216,24 9 461,20 8.009,16 6.363,68 6.209,92 5.394,00 4.414,40 4.302,80 5.375,40

popust 579,15 671,05 617,54 711,10 601,96 478,28 466,77 405,40 331,80 323,40 404,00

1.119,70 84,15

Rog moško kolo Sport 28 Rog Hajrajzer Rog žensko kolo Touring Rog žensko kolo šport 28 Rog žensko kolo rekord 28 Pony Pl 20 Pony Pl 24 Pony 20 na prestave

1.138,00 1.995,15

1.107,30

1.179,25

1.418,55 1.283,40 1.454,50

popust

85,25 149,95

83,20

88,65

106,65 96,45

109,30

1.587,20 119,30

Vsi popusti veljajo za artikle dobavljene v času trajanja sejma Dvokolesa in motorna kolesa Tomos partizan in Unis Rog tudi

na kredit

2 % 0 popust za vozila Zastava in Cimos, žage Alpina, konfekcijo

Toper in potrošniško blago

S l o v e n i j a § E a v t o

G R A D I T E L J I , P O Z O R ! Obveščamo graditelje, da smo s 1. oktobrom 1975 odprli poslovno enoto za prodajo opečnih izdelkov v prostorih Gorenjske opekarne Dvorska vas.

NOVOST: moderniz iran transport opeke v paketih — opeko naložimo in razložimo sami s kamioni , opremljenimi z nakladalno-razkladalno napravo

UGODNOSTJ ZA KUPCE

10% POPUST

Naročila sprejema

OPEKARNA K O Š A K I / M A R I B O R Prodajna enota Dvorska vas, telefon 75-335.

p. o.

Do zdaj še niste vozili tako lahke samokolnice

PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU

SAMOKOLNICA

6-901 I z d e l a n a j e i z j e k l e n i h c e v i i n j e k l e n e p l o č e v i n e

prostornina posode: 40.1 nosi lnost : 100 kg kolo: 0 4 0 0 x 100 pnevmatika ali 0 320 x 65 - polna guma teža: 15 kg

BETONSKI MEŠALEC PRIHRANI VEČ KOT STANE

vsebina posode: 100 1 in 130 1 kapacitete: 3,5 m3 betona na uro pogon: enofazni ali trofazni elektromotor, bencinski motor

Betonski mešalec lahko dobite v dveh izvedbah: z jeklenim zobniškim vencem z litoželeznim zobniškim vencem POSTOJNA - SLOVENIJA

tel. 21-232

N A J C E N E J Š I m SO B E T O N S K I MEŠALCI LIV V PAVILJONI

K I B L A G O V N I C E FUŽINAR NA N O V O L E T N E M • S E J M U , K J E R L A H K O IZKORISTITE TOVARNI ­

ŠKO ZNIŽANJE.

JKKOVINOTEHNA E X P O R T - I M P O R T

blagovnica FUŽINAR Jesenice

Na sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. oktobra

T o p l o v o d n i k o t e l

e r r o t h e r m

Po izredno ugodnih sejemskih cenah

I V I L - A Kranj TOZD Maloprodaja

Obiščite nas na VIII.mednarodnem sejmu obrti in opreme od 10. do 19. oktobra 1975

R e v o l u c i j a v P o d k o r e n u Čeprav ne gre r a z u m e t i te r evo ­

l u c i j e dobesedno , j e v e n d a r važ­n a . G r e z a v e l i k e s p r e m e m b e v k m e t i j s t v u i n z a rušenje s t a r i h , u k o r e n i n j e n i h n a v a d . C e n e , trži­šče i n s t e m ekonomičnost t e r možnost živl jenja n a k m e t i j a h že dese t l e t j a pes t i j o k m e t e . Z l a s t i odda l j ene , v višinskih p r e d e l i h .

T e težave t u d i v P o d k o r e n u n i s o prizanašale k m e t o v a l c e m . K j e r so b i l e včasih močne k m e t i j e z v e l i k i m i družinami i n k r u h o m z a vse, so z a d n j a dese t l e t j a le peščice l j u d i . Razšl i so se p o sve­t u . V najslabšem p r i m e r u so se z a p o s l i l i n a J e s e n i c a h .

Z a d n j a l e t a p r o d i r a m e d k m e t e n o v a »zvezda rešitel j ica«. S t a r i način, k o j e v s a k k m e t z a p o t r e b e svo j e družine se ja l , s a d i l i n prede­l o v a l d o m a vse, se ne obnese več. Najboljša j e u s m e r i t e v n a de jav ­nos t , k i je p r i r o d n o pogo j ena . T a k o so p o v e d a l i n e k a t e r i p o d k o -r e n s k i k m e t j e , k i s m o j i h o b i s k a l i .

P r v i t a k j e Jože G r e g o r i , k i j e s i ce r z a p o s l e n n a J e s e n i c a h , d o m a p a se u k v a r j a s k m e t i j o ves p r o s t i čas brez nede l j e , p r a z n i k a a l i l e t n i h počitnic. I n t a k o v s a družina. L a n i so i z m e d v s e h p r o ­da j a l c e v m l e k a i z G o r n j e s a v s k e d o l i n e i m e l i največji u s p e h . O d d a l i so s k u p n o n a d 41.000 l i t r o v m l e k a a l i 112 l i t r o v d n e v n o povprečno čez vse l e to .

Še z večj im p o g u m o m se l o t e v a nove d e j a v n o s t i F r i d e r i k R a z i n -ger. O b e t a , d a bo d a j a l z a o d k u p v s a k o l e t o o k r o g l o 100.000 l i t r o v m l e k a ! K o t p r a v i , m o r a doseči t o p r o i z v o d n j o , d a bo l a h k o odplače­v a l d ena r , k i ga j e ( in ga še po t r e ­bu j e ! ) p o r a b i l z a s p e c i a l i z a c i j o n a mlečno p r o i z v o d n j o . P o s t r g a l j e po v s e h o m a r a h , žepih i n ce lo p r i s v o j c i h t e r s i p r i K Z v R a d o v l j i c i i n p r i G G n a B l e d u t u d i s p o s o d i l 20 s t a r i h m i l i j o n o v . R a z e n vrača­n j a t ega d e n a r j a m o r a o s t a t i neka j še z a r edno živl jenje i n

po t r ebe hiše. S i c e r p a p r a v i , d a bo z a de l o 25 g lav živine d o v o l j en p a r r ok , saj j e vse m e h a n i z i r a n o i n , k j e r se le d a , zmanjšano a l i o d p r a v l j e n o ročno de lo . Povečal i so h l e v i n ga u r e d i l i p o današnjih izkušnjah v s v e t u , zda j p a u r e j u ­j e j o m l e k a r n o t a k o , d a bo m l e k o t e k l o takorekoč k a r » izpod k r a v e v h l a d i l n a kor i ta « . Z a k r m o so po­s t a v i l i d v a s i l o s a s po 60 kubičnih m e t r o v z m o g l j i v o s t i .

R a z i n g e r , k i m u j e že 70 le t , a j e še p o l n ide j i n moči, p r a v i , d a j e n j e gova računica o r e n t a b i l n o s t i t a k e g a k m e t i j s t v a pogo j ena t u d i z n j i v a m i i n košenicami, k j e r j e mogoča r a b a m e h a n i z a c i j e . T o n j egovo v n e m o b o n a d a l j e v a l s i n . J e že o d v o j a k o v i n s s vo j o k m e ­t i j s k o šolo navdušen z a živl jenje n a domačij i .

V r a z g o v o r i h s k m e t o v a l c i j e b i l o slišati r a z l oge , z a k a j se vse bo l j odločujejo z a s p e c i a l i z a c i j o p r i p r o i z v o d n j i m l e k a . O t e m s t a g o v o r i l a Jože Pečar, z l a s t i p a Jože G r e g o r i . » N e m o r e m o i n ne s m e m o s i izmišljati k a r k o l i s a m i . M o r a m o z n a t i i z k o r i s t i t i n a r a v n e pogoje. T o j e sočna t r a v a , k r m a i n ob t e m živ ina.« T o prepričanje j e z a d n j a l e t a vse bo l j p r o d i r a l o m e d k m e t o v a l c e , k i so j i h t ep l e težave ob s t a r e m načinu d e l a . T a k o so s a m o l a n i v v a s i n a p r a v i ­l i 6 v e l i k i h s i l o sov , u r e d i l i h l e ve i n še z l a s t i začeli n a n j i v a h opuščati k r o m p i r , žita i n ze l je t e r začeli se­j a t i silažno k o r u z o , de t e l j o i n k r m n e r a s t l i n e .

N o v ve t e r k m e t i j s k e »revoluci­j e « p a n i le p o s l e d i c a križev i n te­žav s t a r e g a načina k m e t o v a n j a . V e l i k delež i m a k m e t i j s k a pospe­ševalna služba n a čelu z inž. J a ­n e z o m S t a r e t o m i z K o o p e r a c i j e R a d o v l j i c a , k i z n a prepričlj ivo i n še z l a s t i e k o n o m s k o p r i k a z a t i p r e d n o s t določenih p r e u s m e r i t e v v današnjih tržnih p o g o j i h k m e ­t o v a n j a . K . M a k u c

Zopet sejmi plemenske živine na Gorenjskem?

V prejšnjih časih, ko smo na Go­ren jskem red i l i še čisto gorenjsko c i -kasto govedo, je b i l o sejmov precej v B o h i n j u , na B l e d u , v Lescah in Radov­l j i c i . T i se jmi so b i l i v jesenskem času, ko se je živina v rn i l a s p lan inske paše in spomlad i v a p r i l u preden se je za­čela spomladanska paša.

K u p c i so b i l i z gorenjsko živino za­dovo l jn i , saj je pašna živina v h levu dobro priraščala, krave s pašne reje so l ahko dolgo obdržali v h levu.

Cas pretap l jan ja c ikastega goveda v l isasto pasmo je zavr l t rad ic i j o gorenj­ske c ike in sejmov. Po to l iko let ih pre­tapl janja pa smo s selekci jo dob i l i na Goren j skem kval i te tno govedo, k i po sposobnost i za pašo in po priraščanju še prekaša c iko .

Na razstavi živine v Lescah dne 7. sep­tembra so se živinorejci z Gorenjske

Obiščite na* paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste

Na mednarodnem sejmu obrti in opreme od 10. do 19. oktobra boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah.

MODNO ČEVLJARSTVO KERN STANKO, Kranj, Partizanska 5.

Borci na izletu K r a j e v n i odbor Zveze združenj bor­

cev N O V Planina-Cirčiče je o rgan i z i ra l v soboto, 4. ok t ob ra , za svoje člane iz­let na grad Socerb. Udeleženci smo k r e n i l i iz K r a n j a ob pol sedmih z jutraj in prek L jub l jane , Postojne in Koz ine ok rog deset ih dopoldne pr i spe l i do gra­d u Socerb. G r a d leži 390 metrov nad mor j em i n je znan zarad i mogočnih o b r a m b n i h z idov in sto lpov, z njega pa se ponu ja ob i skova l cu prekrasen pogled na P i r a n , Izolo, Kope r , M i l j e in Trs t . V bližini je kraška j ama , o kater i je p i sa l že Va lvasor . I z l e tn ik i smo nato k r en i l i v d o m vojaških vo jn ih inval idov v S t run j an , k jer smo k o s i l i , popoldne pa i z k o r i s t i l i za kopanje v novem po­k r i t e m bazenu i n sprehod na bližnji h r i b , od koder se v id i t a K o p e r in Trs t . Ze lo zadovo l jn i smo b i l i i n želimo, da b i se ob t ak ih priložnostih še zb ra l i .

I. Petrič

12 Petek, 10. oktobra 1975

dogovor i l i , da je potrebno vpel jat i sej­me za p lemensko živino. Za sejem so i zbra l i pros tor v Lescah, k jer je b i l a razstava, saj je tam pros tora dovo l j . Tore j letošnji p r v i sejem bo 18. okto­bra z začetkom ob 9. u r i dopoldne. Do tega t e rmina se p lemenska živina po večini že vrne s p lan inske paše in take živine s p l an in bo na se jmu največ.

Interesentov za nakup dobre plemen­ske živine je dovo l j . Oglašajo se tud i k u p c i iz štajerskih krajev, k jer pre-tapl ja jo domače govedo in vpel jujejo l isasto pasmo.

V a b i m o vse rejce, da na sejem pr i ­ženejo p lemensko živino i n konje, saj je sejem odprt za vso živino. N a sej­m u se bodo izdaja l i po tn i l i s t i .

d i p l . ing. Mas tnak Tone K Z B l ed

Planinsko dru­štvo v Jelovici

Prve samostojne korake je p lan insko društvo v tovarn i Je lov ica v škof j i Lo­k i naredi lo j un i j a , ko so člani ob i ska l i L u b n i k . K l j u b s labemu vremenu so se na tej p r i l jub l j en i izletniški točki zbra l i delavci iz vseh temel jn ih organizac i j .

Ju l i j a in avgusta ter septembra pa so p r i p rav i l i še več izletov v gorenjske hr ibe. B i l i so na K a l u in Ko f cah , na Kriški gor i , na Begunjščici, Ra t i t ovcu , ob i ska l i so Kočno, Gr intovec in še ne­katere druge vrhove. .jjj

Zakaj tako? Naj odgovorni ne razumejo ta pri­

spevek kot slabonamerno kritiko. Kra­jani le telimo, da bi bila gostilna na Posavcu bolje oskrbovana in da bi bil gost bolje postrelen kot je sedaj.

Letos so lokal nekaj časa odpirali šele ob 11. uri, potem ob 9., zdaj pa je le nekaj časa zaradi čiščenja zaprt. Ni še tako dolgo, ko. je podjetje dalo v ča­sopis reklamo, da se v tej gostilni dobi­jo vsak dan svete ribe, žabji kraki in druge dobrote. Vendar je gost največ­krat dobil odgovor, da takšnih dobrot nimajo, ali pa da nimajo kuharice. Men­da niso mogli dobiti osebja. Kako naj bi ga dobili, če so morali zaposleni de­lati tudi po štirinajst ur?!

Povem naj še, da je na Posavcu do­kaj razvit zasebni turizem, da pa so turisti, ki so se želeli okrepčati v go­stilni, bili nemalokrat razočarani. Do­gajalo se je na primer, da niso imeli niti kruha, čeprav je v stavbi tudi tr­govina, kjer je kruha vedno dovolj. Skratka, prevečkrat se je v tem lokalu letos dogajalo, da si dobil odgovor, da nimajo te ali one stvari, da natakarica ni mogla streči gostom in še zraven kuhati in podobno.

Cas bi te bil, da bi lastnik tega lo­kala vendarle te rešil vprašanje dobre­ga poslovanja. 7.elja vseh krajanov je takšna, če pa je za lastnika to vpra­šanje pretežko, bi bilo prav, da bi lokal predal drugemu.

KOJO

K m e t i j s k o ž i v i l s k i k o m b i n a t K r a n j — z n . s o l . o .

T O Z D Komercialni servis z n. sol. o. e n o t a A g r o m e h a n i k a C e s t a J L A 2 , t e l e f o n 2 3 - 4 8 5 , 2 4 - 7 7 8

K m e t o v a l c i ! Obveščamo vas, da odslej pa do 31. decembra 1975 lahko kupite traktorje T O M O V I N K O V I C - P A S Q U A L I 15 in 18 K M s priključki n a k r ed i t po zelo ugodnih pogojih:

kredit do 30.000 din s t r i l e tn im r o k o m vračila

Pod enakimi pogoji kreditiramo vse traktorske priključke pro­izvodnje S IP Šempeter.

O b i š č i t e n a s n a V I I I . m e d n a r o d n e m s e j m u

o b r t i i n o p r e m e v K r a n j u

o d 1 0 . d o 1 9 . o k t o b r a

r

KREDIT; PRODAJA ZA DEVIZE; DOBAVA NA DOM

S e j e m s k a h a l a S a v s k i log K r a n j v č a s u VII I . m e d n a r o d n e g a se jma

obr t i i n o p r e m e od 10. d o 19. o k t o b r a 1975

L J

mali oglasi • mali oglasi

prodam Prodam obžagan L E S za ostrešje in

borove P L O H E . N a k l o 67 5454 Prodam leseno B A R A K O , p r imerno

2 3 garažo. J a m a 23, K r a n j 5460 Prodam Z I D A K E (modelarec) po zelo

ugodni ceni. Marinšek F ranc , Zupan­čičeva 11, K r a n j 5477

Prodam afganistanskega H R T A . Ra­dovljica, G radn ikova 2, tel.75-504 5478

Prodam dnevno sobo F L O R I D A , P E C na olje in dva soda po 200 l i t rov . K r a n j , Zupančičeva 7 5479

Prodam drobn i K R O M P I R — 300 kg . Jezerska 99, K r a n j 5480

Prodam Z I M S K A J A B O L K A voščen-ke, I. vrsta. žura Janez, Zg. B r n i k 1 a

5481 Prodam PRAŠIČE za zako l . C. na

Brdo 66, K o k r i c a , K r a n j 5482 Prodam malo rabl jeno tra jno žarečo

in manjšo KNJIŽNO rabl jeno t ra jno žarečo

PEC kt ipperbusch in manjšo KNJIŽNO OMARO, p r imerno za otroško sobo. Be gelj, Nak lo 194 5483

Prodam Z I M S K A J A B O L K A . Glo-bočnik, Vogl je 85 5484

Prodam kasetni T R A N S I S T O R ITT Schaub Lorenz, še v garanc i j i . Zadni -k a r , Nar tn ikova 9, K r a n j , Labore 5485

Otroški ŠPORTNI VOZIČEK ugodno Prodam. Naslov v ogl. odde lku 5486

Prodam E L E K T R O M O T O R 9 K W . Na-s l ° v v oglasnem odde lku a l i tel.41-037

5487 Prodam dve T E L I C I s imenta lk i , viso­

ko brej i , in K R A V O s imenta lko po pr­vem teletu. Žirovnica 59 5488

Ugodno p rodam B R Z O P A R I L N I K , Strmole, Zasip 87 5489

Prodam K R A V O , k i bo četrtič te l i la . Ljubno 8, Podnart 5490

Prodam B I K A , 1 leto starega, 1 klaf-tro D R V , 2 kub . m smrekov ih D E S K 25 mm. V rhovn ik , Apno 11, Cerk l j e 5491

Prodam S P A L N I C O z vložki. Remic , R u p a 3, K r a n j 5492 . Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE m K R A V O , k i bo konec meseca te l i la . Prešeren C i l k a , Zas ip 16, B l e d 5493

Prodam mostno T E H T N I C O . Gor i ­ce 30, Go ln ik 5494

Prodam poceni Z I M S K A J A B O L K A . Soklič, Selo 28, B l ed 5495

Prodam K R A V O , dobro mlekar i co , 8 mesecev brejo T E L I C O in tračno ŽA­GO. Moše 10, Smledn ik 5496 • Prodam P O N Y E X P R E S S znamke

Rog. Ogled po 12. u r i . škarja, K i d r i ­čeva 11, K r a n j 5497 ~*-»«» u , K r a n j yvti

Ugodno p rodam 2000 kosov STREŠNE U P E K E folc in tra jno žarečo P E C k i i -Perbusch. H u d o b i v n i k , Suha 1 a 5498

Prodam vrt l j i vo P O M I V A L N O M I Z O Predoslje 16 549< 5499

Prodam PSA mešanca, 1 leto starega'. Predoslje 80 5500

K A D za namakanje sadja p rodam. J e lar , Zadraga 5. Dupl je 5501

Prodam P L E T I L N I S T R O J S T A N ­DARD 6/100. Možen kredi t . Markič, Zla­to Polje 6, K r a n j 5502

Prodam Z E L J E v glavah. Žeje 10, Duplje 5503

Prodam električni ŠTEDILNIK in ced i ln ik na drva . Pav l in Peter ; Senič-n o 34, Tržič 5504

Pričeli smo s prodajo O K R A S N I H I G L A V C E V za parke , crobove, vrtove, skalnjake i td . Odpr to vsak dan razen [»edeljc. D R E V E S N I C A I. TUŠEK, Pod-b r ez je 5505 V ( f o c e n i p rodam e lektronske O R G L E y ° X J A G U A R . Cegnar F ranc , Dorfar-J e 26, Zabnica 5506

Prodam PRAŠIČE, 30 kg težke. Je-S e £ko J a n c z ž i g a n j a v a s 32, Tržič 5507

Prodam dva rabl jena KAVČA in OMA-KO. Zadružna 9, K r a n j 5508

Prodam težkega K O N J A in 2 kub . m ; u n i h smrekov ih desk 25 in 50 m m . Ja-g°aic, Podbrezje 12, Dupl je ' 5509

p r o d a m 35 vreč A P N A . M l a k a 28 a 5510

P r o d a m K R A V O s i m e n t a l k o , 9 me­secev b r e j o . F i s t e r J a n k o , P r e z r e -n j e 8, P o d n a r t 5540

P r o d a m K O T E L z a žganjekuho, 6 0 - l i t r s k i , i n m l a d o K R A V O s i m e n ­t a l k o p r e d t e l i t v i j o , E L E K T R O M O ­T O R 7,2 K W R a d e Končar s s t i k a ­l o m p r o d a m a l i m e n j a m z a 11KVV . C r n g r o b 5, Žabnica 5541

P r o d a m 2 P R I Š I Č A p o 150 k g . Ža­gar , S t a r a L o k a 49, škof ja L o k a

5542 Več j o t r g o v s k o O M A R O s p r e d a l i

i n p o l i c a m i , p r i m e r n o z a skladišče a l i o b r t n o D E L A V N I C O , p r o d a m . Kašman, M e s t n i t r g 7/1, Škofja L o ­k a 5543

P r o d a m 9 0 k v . m I V E R N E P L O ­ŠČE, d e b e l i n e 19 m m , i n m l a d o K R A V O , pe t m e s e c e v b r e j o . Poliši-c a 26, Z g . G o r j e 5544

P r o d a m dve K R A V I — e n a 5 me­secev b r e j a , e n a z a v s k r i n j o . S t a r e V i n k o . B r e g o b S a v i 20 5545

P r o d a m 8 k u b . m s u h i h b u k o v i h D R V A . P U N T E i n n e k a j L E S A ža ostrešje. A p n o 7. C e r k l j e 5546

P r o d a m s u h a D R V A . Z g . B r n i k 70. C e r k l j e 5547

P r o d a m K R A V O s t e l e t o m . S p . B r n i k 37, C e r k l j e 5548

P o c e n i D r o d a m d o b r o o h r a n j e n Š T E D I L N I K G o r e n j e n a t r d o go­r i v o . L j u b l j a n s k a c. 26, K r a n j

5549 P r o d a m v o d n o Č R P A L K O H I D R O -

F O R i n Š T E D I L N I K G o r e n j e n a t r ­d o g o r i v o . Demšar, Z g . B i t n j e 76. n a s p r o t i samopostrežne 5550

P r o d a m 6 t e d n o v s t a r e PRAŠIČ­K E . Pšenična p o l i c a 3, C e r k l j e

5551 P r o d a m 1 l e to s t a r e K O K O Š I nes-

n i c e a l i z a z a k o l . P a v l i n , P i v k a 45, N a k l o 5552

P r o d a m K O B I L O dve i n p o l l e ta s t a r o a l i z a m e n j a m z a G O V E D . B r e g 15, P r e d d v o r 5553

P r o d a m o h r a n j e n o otroško P O ­S T E L J I C O z v ložkom. B r i t o f 182

5454 P r o d a m Š T E D I L N I K n a t r d o go­

r i v o a l i z a m e n j a m z a m a l o r a b l j e n o trajnožarečo PEČ. Eržen A n d r e j , J e z e r s k a 10, K r a n j 5555

P r o d a m t r a j n o žarečo PEČ. J e s i h , N a k l o 200 5556

P r o d a m k o p a l n o K A D — Mtoželez-n o i n d v e P E Č I n a t r d o g o r i v o . C a n ­k a r j e v a 35, R a d o v l j i c a 5557

P r o d a m n e k a j s t a r e g a P O H I ­ŠTVA . Z a v r l J e l a , P o t n a Jošta 12, K r a n j 5558

P r o d a m 1 mese c s t a r o T E L I Č K O s i m e n t a l k o . C e g e l n i c a 1, N a k l o

5559

U g o d n o p r o d a m R E N A U L T 6, let­n i k 1971, r e g i s t r i r a n d o m a r c a 1976. V z a m e m t u d i ček z a potrošniški k r e d i t v v r e d n o s t i d o 20.000 d i n . P a v l i n , P i v k a 45, N a k l o , t e l . 47-136

5560 P r o d a m d o b r o o h r a n j e n M O P E D

T O M O S n a t r i p r e s t a v e . Z g . B r n i k 24, C e r k l j e 5561

K u p i m d o b r o o h r a n j e n a v t o hrošč V W . N a s l o v v o g l a s n e m o d d e l k u .

5562 P r o d a m a v t o Z A S T A V A 750, let­

n i k 1974. Z g . B r n i k 35, C e r k l j e 5563

U g o d n o p r o d a m M O P E D n a štiri p r e s t a v e , r e g i s t r i r a n do m a j a 1976. G r a d 5, C e r k l j e 5564

Z A S T A V O 1300, l e t n i k 1968, p ro ­d a m . Ančik, K e b e t o v a 16, K r a n j , t e l . 22-541 5565

U g o d n o p r o d a m V O L K S V V A G E N V A R I A N T . O g l e d v t o r e k 14. t. m . o d 16. d o 17. ure» S v e t B o g d a n , L j u b l j a n a , š trosmajer jeva 5 5566

Simon Prešeren Trbiž, tel. 2137

potrebščine za centralne kurjave

nadomestni deli za pralne stroje

znižane cene

Obiskovalci obrtnega sejma! Mercator TOZD Preskrba Tržič vas vabi v svoj paviljon v hali A in C

V p a v i l j o n u M e r c a t o r j a s i l a h k o n a b a v i t e

p o k o n k u r e n č n i h c e n a h

— pohištvo — belo tehniko — akustiko — preproge — lestence P o s e b n o p a pr iporočamo og l ed i n n a k u p novega M e b l o v e g a p r o g r a m a » G O R I C A « , k a t e r i je z a c a . 3 0 % cenejši o d o s t a l i h p r o g r a m o v M e b l a . M e r c a t o r p a ga r a z s t a v l j a v s v o j e m p a v i l j o n u v h a l i A .

Ugodnosti pri nakupu so:

p o s e b n i s e j e m s k i p o p u s t , p r o d a j a n a p o t r o ­

š n i š k a p o s o j i l a d o 2 m i l i j o n a S d i n s 1 5 0/<>

p o l o g o m b r e z p o r o k o v t e r b r e z p l a č n a d o s t a v a

n a d o m .

M e r c a t o r v a s p r i č a k u j e !

N a s v i d e n j e p r i M e r c a t o r j u !

stanovanja

U g o d n o p r o d a m trajnožarečo PEČ k i i p p e r s b u s c h i n t r i p a r e k o m ­p l e t n i h SMUČI . O g l e d v s o b o t o o d 11 do 14. u r e i n v n e d e l j o o d 8. do 12'. u r e . K r a n j Gregorčičeva 19

P L E S N A G L A S B A v h o t e l u B o r v P r e d d v o r u v s a k p e t e k i n s o b o t o I g r a a n s a m b e l M o d r i n a .

kupim

Prodam Z I M S K A J A B O L K A - vO * n k e •

Duplje Ič enke in carevič.

29 R o z m a n Jože, Sp.

5510

Stare kovance, obveznice, odlikovanja in medalje, sli­ke na steklo, stare lesene *ipe, skrinje, kozarce, por­celan in staro orožje vza-ttiemo v komisijsko prodajo a H odkupimo.

POSREDNIK L J U B L J A N A , POSLOVALNICA ANTIKA , MESTNI T R G 19, L J U B ­L J A N A

j J * r o d a m 60 l e s e n i h , o k o v a n i h G A J -f.1^- J a n k o v e c , S t a r a L o k a 66, Ško-\hoka 5538

P r o d a m m a j h n e g a K O N J A i n k u -f l r n K R A V O z a z a k o l . Berčič, S t a r a

52, škof ja L o k a 5539

Jjdaja CP Glas, Kranj , Ul ica Mose | j l ) a d j i « L Stavek: GP GorenJHki 1 f J ™ R A N J . t isk: Združeno podjetje 'JUduk,, p r a v j c a t Ljubljana, kopi-

^fjeva 2. - Naslov uredništva in «Prava l ista: Kranj , Mose Pijadeja • "~ Tekoči račun pri SDK v Kra-

lef S * e v i l k « » 51500-801-12594 - Te-«ni: glavni urednik, odgovorni

j r«dnik in uprava 21-190, uredni­c o 21-835, novinarji 21-800, malo-2 K'"mi i j n naročniški oddelek b-",}94- - Naročnina: letna 140 din. j i ' l e tna 70 din, cena za 1 številke

dinarja. — Oproščeno promet­n a davka po pristojnem mnenju

421-1/72.

K u p i m V R A T A za krušno peč — ne­rjaveča. Breg ob Sav i 33 5519

K u p i m otroško K O L O za pet let sta­rega o t roka . Nag l i c Jože, C. na Rupo 39, K o k r i c a 5520

K u p i m C I R K U L A R za žaganje drv , trajno žarečo P E C in otroško S T A J I ­C O . Jenko Ivan, Vodice 9 nad L jub­l jano 5521

K u p i m m a l o r a b l j e n T E L E V I Z O R . S m o l e , G l i n je 5, C e r k l j e 5567

vozila Poceni p rodam AM1 6. Pretnar Zvon­

ka , Bečanova 6, Tržič 5463 Poceni p rodam nereg istr i rano ŠKODO

1000 M B v voznem stanju. Demšar, Mar-t inj v rh 44, Železniki 5511

Dobro ohranjeno ŠKODO, V W 1200 al i Z A S T A V O 101, od le tn ika 1972 dalje, k u p i m . Plačam 4000 d in tako j , ostalo po 2000 d i n mesečno. Ponudbe pod »Po­godba« 5512

P rodam Z A S T A V O 750, rahlo karam-bo l i rano . V račun vzamem ponv ex-press. Nas lov v oglasnem odde lku 5513

P rodam eno leto rabl jen T R A K T O R P A S O U A L I T V 18 s kos i ln ico in plu­gom. Muhovec , Hraše 32. Lesce 5514

Ugodno prodam P R I N C A 1000 po de­l i h . L jubno 27, Podnart 5515

Poceni p rodam Z A S T A V O 750 zaradi odhoda k vo jakom. Jc ra la Janko , C. na L ip ice 14, Lesce 5516

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1965 ter P R I N C N S U , Zadn ika r , Nak l o 218

5517 Prodam V W 1200, letnik 1967 po de l ih

in P R I K O L I C O za osebni avto. Zupan Štefan, Cerk l j e 71 5518

P r o d a m k o m b i I M V , l e t n i k 1963, a l i p o d e l i h . U t i k 41, V o d i c e

P r o d a m V W K A R A V A N , r e g i s t r i ­r a n d o j u n i j a 1976. T r i l a r F r a n c , P u -štal 103, Škofja L o k a 5583

Iščem G A R S O N J E R O al i dvosobno S T A N O V A N J E po možnosti opremlje­no. Plačam za 1 leto napre j . Ponudbe pod »Kranj« 5522

Zaročenca t ik pred poroko iščeta SO­B O in K U H I N J O a l i G A R S O N J E R O v K r a n j u a l i oko l i c i . Ponudbe pod »Nuj­no« 5523

V K r a n j u iščem ogrevano S O B O z možnostjo kuhan ja . Ponudbe pod »Iz­redna študentka« 5524

V K r a n j u a l i oko l i c i iščem družinsko enosobno S T A N O V A N J E . Fre id Šupuk, PTT , K r a n j 5525

Pod nu jno išče mlajši moški S O B O v Sko f j i L o k i . Cenjene ponudbe na te­lefon 23-452 (064) 5526

Iščem G A R S O N J E R O v K r a n j u . Šorli-jeva 8, K r a n j , Be rn ik 5527

Enosobno a l i dvosobno S T A N O V A ­N J E v K r a n j u išče zdravn ik za 4-član-sko družino. Ponudbe pod »Samo za par let«. Telefon 25-008 5528

Iščem ustrezno S O B O v K r a n j u oz. bližnji oko l i c i . Zaželeno centra lno ogre­vanje, lastna uporaba sani tar i j in po­sebni vhod. Ponudbe pod »Solidna stranka« 5529

P r o d a m G A R S O N J E R O s c e n t r a l ­n i m o g r e v a n j e m v K r a n j u , t a k o j v s e l j i v o . I n f o r m a c i j e t e l . 25-615, po­p o l d n e

F a n t i n d e k l e iščeta p r a z n o S O B O i n K U H I N J O k j e r k o l i n a G o r e n j ­s k e m . P o n u d b e p o d 1000 d i n me­sečno. Pišite n a n a s l o v : G o s a k M a ­r i j a , T o v a r n a E l a n , 64275 B e g u n j e

5568 D v e študentki iščeta S O B O v

K r a n j u . P o n u d b e p o d »Predplač i lo « 5569

D a j e m n a g r a d o z a S T A N O V A N J E — t a k o j . Pankovič R a d o v a n , S a v s k a 52, K r a n j 5570

Z a k o n s k i p a r b r e z o t r o k n u j n o p o t r e b u j e S O B O . P r o s i m og l a s i t e se n a t e l e f on št. 22-481 i n t . 301 o d 13. d o 14. u r e . 5571

Študent V S O D išče o g r e v a n o S O ­B O v K r a n j u , p r i m e r n o z a študij — n e k a d i l e c . P o n u d n i k e p r o s i m , d a p i ­šejo n a n a s l o v : Bombač Dušan, T u -m o v a 6, 63211 Škofja vas , C e l j e

5572

K m e t o v a l c i !

Na sejmu obrti in opreme in po sejmu v našem skla­dišču lahko dobite traktorje, traktorske priključke in vse kmetijske stroje vključno žitne kombajne.

Za nekatere stroje poseben popust

Se priporoča

KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ

G a s i l s k o društvo C e r k l j e s p r e j m e H I Š N I K A , p o možnosti g a s i l c a . Prošnje o d d a t i v t r a f i k i C e r k l j e

5575

obvestila Poprav l j am vse vrste H L A D I L N I ­

K O V . Oglasite se na tel. 60-801 5341

ostalo 6 10. sem izgubi l na območju K r a n j a

ZAŠČITNO S T I K A L O . Najdi te l j naj sporoči na naslov: A r h Lojze, Mače 5, Preddvor 5537

V s obo t o , 11. 10. 1975, p r i r e d i Š T E R K T I N C A v L O M U n a d Trži-čem T R G A T E V . K o l i n e , p r i s t n a k a ­p l j i c a , p l es . I g r a a n s a m b e l J E V Š E K .

Z o p e t Lukežev s e j e m v L e s c a h . Konjeniški k l u b B l e d p r i r e j a v so­d e l o v a n j u k s m e t i j s k o z a d r u g o R a ­d o v l j i c a i n B l e d , v s obo t o , 18. o k t o ­b r a , o b 9. u r i d o p o l d n e S E J E M P L E M E N S K E 2 I V I N E I N K O N J v L e s c a h n a n o v e m h i p o d r o m u . V a ­b l j e n i 5584

M A Ž E L E Z N I K I p r i r e j a v s obo t o , 11. 10. 1975 P L E S . I g r a a n s a m b e l N O C T U R N O , p o j e S O N J A G A B R -ŠČEK. 5585

zahvala P o d p i s a n i se najlepše z a h v a l j u j e m

v s e m s o s e d o m , sovaščanom, za n j i ­h o v o požrtvovalnost i n pomoč ob p r i l i k i naše nesreče 29. s e p t e m b r a . Z a h v a l j u j e m o se rešilni p o s t a j i K r a n j , z d r a v s t v e n e m u o s e b j u k l i ­ničnega c e n t r a v L j u b l j a n i za nji?

t r u d . Družina H u d o b i v n i k ,

Za čiščenje obraza uporabl jaj te L O T I O N D R O G E S A N za nego kože kamelično kremo D R O G E S A N Kozmetična obrt P . Šinkovec, K r a n j , Prešernova u l . 19

hov loterija

posesti HIŠICO (60 kv. m), novo, p r imerno

tudi za v ikend, ugodno p rodam na Do­lenjskem p r i T rebn jem a l i zamenjam za zaz id l j ivo P A R C E L O v oko l i c i K r a ­nja. Ponudbe na tel . 23-270. Nas lov v oglasnem odde lku 5530

T R I P L E K S GARAŽO v zgornj i etaži p rodam najboljšemu p o n u d n i k u pod »Sorlijeva u l . vzhodni del« 5531

K u p i m GARAŽO v Sor-lijevi u l i c i a l i v u l i c i M . Pi jade. Plačam v d ina r j ih al i devizah. Telefon 24-585 od 7. do 8. ure 5532

P r o d a m d v o s o b n o s t a n o v a n j e v s t a r i hiši v c e n t r u m e s t a b l i z u av to ­b u s n e pos ta j e . O g l e d s t a n o v a n j a v p o p o l d a n s k i h u r a h . Poljanšek, B l a -ževa 3, škof ja L o k a 5573

P r o d a m G O Z D p r i V o g l j a h . Ce r ­k l j e 59 5574

5581

zaposlitve V redno delovno razmerje l ako j

spre jmem P L E T I L J O . Ponudbe pod »takoj« 5475

Službo dob i s 15. novembrom izučen al i priučen D E L A V E C v P E K A R I J I Šen­čur, K r a n j s k a c. 6, tel . 41-036 5476

Iščem starejšo žensko za V A R S T V O dveh o t rok . Stanovanje zagotovl jeno, osta lo po dogovoru. L i k a r , T reb i ja 4, Goren ja vas nad škof j o L o k o 5445

Takojšnjo honorarno zaposl itev za so­boto in nedeljo nud i G O S T I L N A MA­RINŠEK v N a k l e m 5533

Ins t ru i r am ANGLEŠČINO. Telefon 23-180 5534

D v o r j e p r i C e r k l j a h

prireditve OO Z S M S MAVČIČE prereja vsako

nedeljo M L A D I N S K I P L E S . Igra an­sambel T I G R I . Vab l j en i 5387

T R A D I C I O N A L N I P L E S v Z A L O G U bo vsako nedeljo ob 16.30. Igra ansam-

'be l T R G O V C I . Presenečenje! 5388 M L A D I N S K I P L E S vsako nedeljo na

K o k r i c i ob 17. u r i . Igra ansambel MO­D R I N A . Vab i j o hoke j i s t i ! 5390

H O T E L POŠTA J E S E N I C E pr i re ja vsak petek in soboto P L E S s pričetkom ob 20. u r i . Igra ansambe l M . P R A P R O T -N I K A 5448

G O S T I L N A p r i J A K U v K r i z a h p r i Tržiču pr i re ja vsako soboto P L E S . Igra ansambel T R I O A L P E . Vab l j en i . 5535

OO Z S M S P O D B R E Z J E pr i re ja vsako soboto P L E S . Igra skup ina D A R . P r i -četek ob 19. u r i v ku l tu rnem domu. — Vab l j en i 5536

O O Z S M S i n S V O B O D A Š E N Č U R v a b i t a n a z a b a v n o g l a s b e n o p r i r e d i ­tev G L A S J E S E N I z z a b a v n i m p ro ­g r a m o m s k u p i n e D A R , v nede l j o , 12. o k t o b r a , o b 15. u r i n a J e z e r s k e m i n o b 19. u r i v o s n o v n i šoli v P r e d ­d v o r u . 5576

V s a k o s o b o t o ob 20. u r i P L E S v h o t e l u K A Z I N A n a J e z e r s k e m . I g r a a n s a m b e l V I A T U R I S T I . 5577

V nede l j o , 12. 10. 1975, o b 17. u r i p r i r e d i P O P O D L J U B E L J P L E S . I g r a a n s a m b e l V I A T U R I S T I 5578

V s a k o n e d e l j o P L E S v P o l j a n a h . I g r a a n s a m b e l J E V Š E K . L 1 G H T S H O W . V a b l j e n i . 5579

28124 22734 82474 90964

5 92045

28016 20726 83206 81846

57 16287 78377 38177

393737 036207

38 89488 23878 05208 07498

207738 251758 402618 079228

69 49

179 01449 93829

073339

C •5

4,2 "o 4 a N X z o * "O 800 800

1.000 1.000

10 600

600 600 800

1.000

40 600 600

1.000 5.000

10.000

40 600 600 800

1.000 5.000 5.000

10.000 150.000

30 30

100 800 800

10.000

x -*

10 50 60 40

22320 07520 50800

218240

41 981

6671 0671

30851 94631

435531 593131

062 222

25842 02152

262712 315172

71543 078273 291313

94 24

434 2004 77724 94494

TJ * a .r N x = .2 n "C

20 20 20 50

600 1.000 1.000

10.000

20 80

200 300 800

1.000 5.000 5.000

60 80

600 800

5.000 5.000

10 600

5.000 10.000

20 30 60

500 800 800

E k s k l u z i v n a p r o d a j a

n o v e g a p o h i š t v e n e g a p r o g r a m a

c>

p o p o s e b n i c e n i

P r i r e d i t v e

o b k r a j e v n e m

p r a z n i k u O b p r a z n o v a n j u p r a z n i k a k ra j e v ­

n i h s k u p n o s t i Kr iže , P r i s t a v a , Se-ben j e i n Seničo j e b i l o t u d i več z a n i m i v i h športnih p r i r e d i t e v . T a k o j e b i l že v p o n e d e l j e k množi­čen p o h o d m l a d i n e v p a r t i z a n s k o v a s i c o G o z d . P o h o d a se j e udeleži lo 430 m l a d i n k i n m l a d i n c e v . V t o r e k j e b i l a k o l e s a r s k a a k c i j a V s i n a k o ­lo z a z d r a v o te lo , k i se j e j e ude le ­ži lo 120 k o l e s a r j e v . T a k o j z a t e m p a j e b i l a z a n i m i v a k o l e s a r s k a d i r k a k r a n j s k e Save , K o k r i c e i n Kr iž . Z m a g a l j e Kranjčan R o p r e t . . V ša­h u j e v s r e d o m e d 18 t e k m o v a l c i z m a g a l S t a n e V a l j a v e c . R o k o m e t n o srečanje m e d K r i z a m i i n Trž ičem p a se j e končalo v k o r i s t e k i p e K r i ­že, k i j e o s v o j i l a l ep p o k a l . Šolar­j i s o p r i p r a v i l i t u d i o r i e n t a c i j s k o t e k m o v a n j e , n a k a t e r e m so z m a g a ­l i p i o n i r j i ŠŠD Kokršk i o d r e d Kr iže , p r e d ŠSD Po l e t Tržič. V p r o p a g a n d ­n e m t a b o r u p a j e z m a g a l taborniški o d r e d Kr iška g o r a . J . K u h a r

O g e n j

v k o z o l c u V ponede l j e k , 6. o k t o b r a , popo l ­

d n e j e začel g o r e t i k o z o l e c v Šut n i last A n g e l c e Pe te re . Ogen j je pogo l t ­n i h o k o l i 2 t one o tave last A n t o n a J e n k a , k i i m a ko zo l e c v n a j e m u . Škode je pribl ižno za 3500 d i n . Ogen j so z a n e t i l i o t r o c i .

Z A H V A L A O b boleči i z g u b i našega očeta, s t a r e ga očeta i n s t r i c a

J a n e z a V r e č k a K r u m p č e v e g a a t a

se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m s o r o d n i k o m , s o s e d o m , z n a n c e m , p r i j a t e l j e m , društvu u p o k o j e n c e v , d e l o v n e m u k o l e k t i v u Je lo ­v i ce , s o d e l a v c e m S G P P r o j e k t Sav e i n v s e m o s t a l i m za da ro ­v a n o cve t j e , izrečeno sožalje i n pomoč. P o s e b n a z a h v a l a d r . H r i b e r n i k u z a d o l g o l e t n o z d r a v l j e n j e . H v a l a t u d i g o s p o d u župniku z a p o g r e b n i o b r e d i n v s e m o s t a l i m , k i ste ga s p r e m i l i n a n j e g o v i z a d n j i p o t i .

Žalujoči : žena M a r i j a , s i n o v a Jože, J a n e z , hčerki" M a r i j a i n M e t k a z družinami

Tupaliče, 8. o k t o b r a 1975

Na sejmu obrti in opreme v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških co­pat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah.

Priporoča se MARKIC KATARINA Bečanova 1, Tržič

Z A H V A L A O b boleči i z g u b i našega d r a g e g a moža, a t a , s t a r e ga a t a , b r a t a

i n s t r i c a

J a n e z a T i č a r j a P l e v n i k o v e g a a t a — p o s e s t n i k a i z V o g e l j se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m s o r o d n i k o m , s o s e d o m , p r i j a t e ­l j e m in z n a n c e m , k i ste ga s p r e m i l i n a n j egov i z a d n j i p o t i , m u p o k l o n i l i v ence i n cve t j e i n n a m i z r a z i l i sožalje. I s k r e n o se z a h v a l j u j e m o b o t r o m Žumrov im i n Pirčev im. P o s e b n a z a h v a l a d o b r i m s o s e d o m C e b u l o v i m in P u r g a r j e v i m za nesebično po­moč, g o s p o d u župniku z a p o g r e b n i o b r e d t e r M a r k o v e m u A n d r e j u za p o s l o v i l n e besede .

Žalujoči : žena, s i n o v a M a r k o in J a n e z , hčerki A n i c a in M e t k a z družino t e r b r a t j e i n sest re .

V o g l j e , 6. o k t o b r a 1975

14 Petek, 10. oktobra 1975

Z A H V A L A O b n e n a d n i i n boleči i z g u b i naše d r a g e žene, m a m e , bab i c e ,

ses t re , tete, s v a k i n j e i n tašče

J o ž i c e S l a v i č se z a h v a l j u j e m o v s e m p r i j a t e l j e m , z n a n c e m i n s o s t a n o v a l c e m za neštete i z raze so/a l j a i n n j i h o v e tolažilne besede . Z a h v a l j u ­j e m o se v s e m , k i so d a r o v a l i cve t j e i n vence i n jo p o s p r e m i l i n a n j e n i z a d n j i p o t i . P o s e b n o se z a h v a l j u j e m o č. d u h o v n i k o m a z a p o g r e b n i o b r e d i n g l o b o k o občutene p o s l o v i l n e besede.

H v a l a t u d i p e v c e m za gan l j i v e p e s m i ob s l o v e su .

Žalujoči : mož M i r o , hčerka M i r a z možem i n o t r o c i t e r ostalo s o r o d s t v o .

K r a n j , 8 / o k t o b r a 1975

Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel.21-611

G r a d i t e l j i !

Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — cement — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 I

Pri nakupu stavbnega pohištva »Inles« vam nudimo 5 °« popusta. Izkoristite ugoden nakup.

Pogoji:

Gorenjska predilnica Škofja Loka

razpisuje prosti delovni mesti

1. k o n t r o l o r j a k v a l i t e t e

2 . k u h a r i c e

pod L : s r e d n j a s t r o k o v n a i z o b r a z b a k e m i j s k e a l i t e k s t i l n o k c m i j s k c s m e r i i n 3 l e ta p r a k s e , l a h k o je t u d i p r i p r a v n i k ,

pod 2.: K V k u h a r i c a i n 3 l e ta p r a k s e , p o s k u s n i r o k je 3 mesece

Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni P° objavi v časopisu.

Cesta ni bila prosta V ponede l j e k , 6. o k t o b r a , o b 6.30 se j e n a r e g i o n a l n i c e s t i m e d K r a ° _ i ^a

i n S m l e d n i k o m p r i p e t i l a p r o m e t n a ne zgoda . D v a n a j s t l e t n a k o l e s a r k a n a

K r i s t a n i z Smledniške ces te v K r a n j u j e p r i p e l j a l a s s t r a n s k e c e S o S t a ,

p r e d n o s t n o Smledniško i n K a v i j a l a l evo , ne d a b i v i d e l a , če j e ces ta P . y k e r j i j e p r e g l e d z a p i r a l a v t o b u s n a postajališču n a n j e n i d e s n i s t n \ v s e r t e m j e i z k r a n j s k e s m e r i p r i p e l j a l v o s e b n e m a v t o m o b i l u Jane z - 0

( r o j . 1944) i z Trž iča, k i j e k o l e s a r k o z a d e l s p r e d n j i m d e l o m voz i l a z b i l p o c e s t i . H u j e r a n j e n o so p r e p e l j a l i v l j u b l j a n s k o bolnišnico.

Nezgoda motorista &

V s r edo , 8. o k t o b r a , o b 16.35 se j e n a l o k a l n i c e s t i v G o r e n j i vastPj p e t i l a p r o m e t n a ne zgoda . V o z n i k k o l e s a z m o t o r j e m R o m a n M u r n ^ z j j (

I9b9) i/. G o r e n j e v a s i je v o v i n k u p r i p e l j a l p o s r e d i n i ceste . K o je opaz»' o t i pe l j e o s e b n i a v t o m o b i l , v o z i l ga j e V a l e n t i n P i v k ( ro j . W53' d a m u n a s p r o t i p c i j e o s e o n i a v i o m o D i i , v o z i l g a j e V a l e n t i n P i v k ( r o j .

iz K r a n j a , j e močno z a v r l , p r i t e m p a ga j e z anes l o v l evo p r a v v av . m o b i l . V nesreči s i j e v o z n i k M u r n r a n i l n o g o i n se z d r a v i v l j u b i j a n

bolnišnici.

Zbil pešca . V s r edo , 8. o k t o b r a , o k o l i 20. u r e se j e n a ces t i d r u g e g a r eda *

f a r j i h p r i p e t i l a p r o m e t n a ne zgoda . V o z n i k o s ebnega a v t o m o b i l a K a • Voič jak ( r o j . 1951) i z V i rmaš j e voz,il a v t o iz Žabnice p r o t i Školj i L°>.j V D o r f a r j i h j e p r e h i t e v a l n e k i a v t o m o b i l , p r i t e m p a j e n a lev i s t I ' -j ceste z ade l Jožeta Hafnerja ( r o j . 1927) i z D o r f a r j o v , k i j e h o d i l py lL.0

s t r a n i ceste . V nesreči h u j e r an j enega H a f n e r j a so p r e p e l j a l i v l j u b i j a n s

bolnišnico.

Padel s kolesom . V s r edo , 8. o k t o b r a , o b 18.20 se j e na r e g i o n a l n i c e s t i m e d V o p o v l j a .

i n Lahovčami p r i p e t i l a p r o m e t n a nezgoda . K o l e s a r V i n k o A n t o l i n \ -0

1944) i/. Lahovč se je p e l j a l n a k o l e s u b r e z luči p r o t i Lahovčam. M e d voz ^ pa se m u j e s n e l a p o g o n s k a v e r i ga , za to j e z a p e l j a l l evo z u n a j ceste , b a n k i n o , k j e r p a j e s p r e g l e d a l k a k e 10 c m g l o b o k o k o t a n j o . Z a r a d i teg i z g u b i l o b l a s t n a d v o z i l o m , p a d e l i n u d a r i l z g l a vo o b t l a . R a n j e n se zu v l j u b l j a n s k i bolnišnici. L. M-

s sodišča P o t i s n i l a v t o n a c e s t o

Dokaj nenavadno potezo si je privoščil V i tomir Gros, 33-letnl dipl-strojništva iz Kranja . K e r se m u je zdelo, da ne bo mogel peljati s s V J , e d avtomobilom z dvorišča hiše št. 4 na cesto prvega reda, ker je bilo ^ parkiranima avtomobi loma' premalo prostora, je potisnil avtomobil« mu je bi l na poti, enostavno na magistralno cesto. $

Dogodek se je pripetil 29. julija letos popoldne. Nekaj pred tflJtK* je na savskem mostu pripetila lažja prometna nezgoda zaradi Pre^r.a^ varnostne razdalje. Avtomobil švedske registracije po trčenju ni D |Sjce sposoben za nadaljnjo vožnjo, zato so ga potisnili k steni stanovanjI ^ hiše št. 4, vendar tako, da je bilo med tem avtomobilom in nekim ^ r ^ 3 ( l avtomobilom še dva metra prostora, tako da se je z dvorišča dalo p e 'Kg. ven med . tema dvema avtomobiloma. Razdaljo med parkiranima a ^ mobi loma pred izhodom z dvorišča je izmeril prometni miličnik & $ tako prepričal, da je izhod prost. Avtomobil švedske registracije je l a s l

pustil v prvi prestavi in zaklenjenega. ..pri Okol i 15.45 pa je hotel V i tomir Gros s svojim avtomobilom zaP^JL*

z dvorišča na magistralno cesto. Zdelo se m u je, da bo premalo P r ° j,jil, med parkiranima avtomobiloma pri mehanični delavnici in ker je i " ' | da m u je z avtomobilom deloma zastavil pot sosed, je vzvratno zap* ' v

do švedskega avtomobila, vstavil med odbijače karton in avtoniobi j vzvratni vožnji potisnil čez pločnik na cesto. Avtomobil se je ustavil I i e , co manj kot ob sredinski črti in je praktično povsem zapiral desno p o l ° ^ cestišča gledano po Jelenovem klancu navzgor. Nato sta se z ženo °®fee ljala. Zaradi švedskega avtomobila pa je na magistralni cesti nastal ^ do Labor prometni zastoj, saj so se morali avtomobili izogibati ovir* desni polovici ceste. Tistega dne je bil dokaj močan promet, saj so vo/J1

j 0

opozarjali na previdno vožnjo celo po radiu. Okol i 16.20, potem ko j občani poklicali miličnike, so avtomobil s težavo, ker je bi l pač v prest spravili s ceste. . 8 V

Občinsko sodišče v Kran ju je zaradi kaznivega dejanja ogrožanja nega prometa po čl. 271/1 K Z Vitomira Grosa obsodilo na 3 mesece odločilo pa se je tudi za odvzem vozniškega dovoljenja za 6 mesecev Fjj prestani kazni. Sodišče je ocenilo, da je s tem, ko je potisnil a v t o m

f ° J g e na cesto, hote postavil tako oviro, k i bi lahko spravila v nevarnost d«"*1* udeležence v prometu in le od sreče je bilo odvisno, da ni prišlo do P metne nesreče. L. M-

F r a n c e B o ž i č : P r e p o r o d

j e s e n i š k e g a h o k e j a j Začetek letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu so na esenicah dočakali bolj pr iprav l jen i kot prejšnja leta. Nov i trener tastimil Bubn ik , pomladitev članskega moštva, d isc ip l ina i n t rd i

reningi; to so najpomembnejše pridobitve v letošnji hokejski se-k a V n a z e n i c a h . Hoke j sk i delavci so optimistično razpoloženi,

ajti v celoti so se začeli uresničevati sklepi i n smernice izrednega ra7 n e £ a . z r j o r a hokejskega društva, kjer je b i la začrtana nova pot cii V° JH J e s e n * škega hokeja. Sedanja uprava je odločno stopi la v ak-treh ° t r a n J e v a n J a napak iz preteklosti . Železarskim Jesenicam je v d V *?" - t * n e k d a n j i ugled, k i so ga leta i n leta hokej ist i uživali t r ° m a č i i n svetovni hokejski areni. Hokej ima v tem mestu bogato t u j - l c y ° ' y k o v a n je v src ih železarjev, k i za njegov razvoj prispevajo lop 1* n a r °d dohodka, k i ga zaslužijo s težkim delom. Povsem j ? l c n ° Je, da so v zadnj ih let ih vzkipel i , ko so b i l i priča vsakodnev­

e n arer, sporov in trenj. več P r a v a . s e da j odločno stoji na stališču, da se kaj takega ne sme

ec ponoviti. Prv i korak i , in to zelo odločni, so storjeni, čas pa bo Pnnesel rezultate.

t 0 letošnjih pr ipravah, o vzdušju na začetku državnega prvenstva nilf ° r u ^ h zanimivost ih smo se pred dnevi pogovarjali s predsed-

jj? hokejskega društva Jesenice Francetom Božičem. „. Kako so potekale priprave na novo sezono na Jesenicah in kako ste zadovoljni z nj imi? ^ .»o pripravami so jeseniški hokejisti letos začeli zelo zgodaj. led^re^ S O s e z v r s t t i i suhi treningi, že avgusta pa so se preselili na

ae«o ploskev med turnejo po ČSSR. že uvodoma moram reči, ziv S° V-S* tren{ngi potekali izredno disciplinirano in z veliko inten-vo?°St-°i /^ O V I trener Bubnik je na turnejo popeljal štiriindvajset P jencialnih kandidatov za prvo moštvo. Prve tekme, odigrane

/varvim in Brnu, so pokazale, da je pomlajeno moštvo neuigrano, so P°5arnezniki igrajo zastarel in neučinkovit hokej, poleg tega pa

igralci zaradi intenzivnih treningov čutili tudi močno utrujenost. ener Bubnik je sistematično vključeval v igro vse hokejiste, s či-

rnoštvo ^°te^ Preizkusiti sposobnosti slehernega kandidata za prvo

• ^° Prvih odigranih tekmah na domačem ledu v septembru se ko^A?zal°' da so bile priprave res najboljše doslej in da je moštvo z d " l.ls^° r e s dobro pripravljeno. Pred dnevi so imeli vsi igralci n & ? V m 5 ^ preglede, ki so dobro pripravljenost tudi potrdili. Zdrav-

L s o nad vsemi pričakovanji, tako zdravstveno stanje kot natcijska sposobnost igralcev. Tukaj moram poudariti, da so vsi

u.Sodni rezultati plod trdega in sistematičnega dela novega tre-rj,a vlastimila Bubnika. Z njim smo prve tri mesece, kolikor je

,M , nami, izredno zadovoljni, saj je v tem sicer kratkem obdobju <-nat pripraviti moštvo.«

8. novembra 1974 je b i l v Beogradu podpisan družbeni dogovor s n a H ^ U S U s t i m u I a c i J i v rhunsk ih športnikov v S F R J . K e r sem padajo tudi hokej ist i , nas zanima kako so nov sistem nagrajevanja

s Prejeh jeseniški hokejisti? Vei- • Stvorimo o novem sistemu nagrajevanja, ki je danes v lie^h* družbenim dogovorom, sem že večkrat omenil, da ni živ-kJ1^ AA l-n s * c e r predvsem zato, ker igralci ne dobijo niti tistega, J~r oddajo, v mislih imam kalorije. Zdi se mi, da je tu pravzaprav napravljen velik spodrsljaj. AQu-yU^m? s e n a vseh forumih, da bi igralci te oddane kalorije

. 0 l u nazaj. Nov sistem so naši hokejisti sprejeli brez negodovanja, vin 5 6 P°znalo na treningih, nas na Jesenicah praktično nov sistem naŠrgievanja bistveno ni prizadel.

Kakšni so sedaj treningi? prviA^ei*st* sedai trenirajo redno dvakrat na dan. Doslej je bil 5 0 j - del namenjen pridobivanju kondicije, sedaj pa prehajajo vse Tuk ^ • ° uigravanJa, kjer pa rezultatov ni moč doseči čez noč. enep l m a na^ največji tekmec Olimpija veliko prednosti, saj ima d0u trenerja že nekaj let. Lahko je uvedel popoln sistem igre,

C° Pa pozna tudi igro našega moštva. Pri jeseniških hokejistih o se vedno prisotne stare napake, ki jih je težko izkoreniniti

y kratkem času. Kljub temu lahko rečemo, da so naši treningi, v Pftjneri s prejšnjimi leti veliko bolj intenzivni in kvalitetni, seveda

taktirko trenerja Bubnika, ki je pri svojem delu resnično oaiocen

Kaj je pomlajeno moštvo pokazalo na prv ih letošnjih tekmah? bo prye.m mestu je pokazalo to, kar je najvažnejše, da se zna sat ^u{iniranosti in kvalitet zaenkrat še ne moremo pričakovati v \ i - 6 P°vsejn logično, da mladi hokejisti še niso uigrani. Iz tekme »i«, i ° kažejo viden napredek in trdno sem prepričan da čez leta Uspeh ne bo izostal.

Kaj pričakujete od letošnjega državnega prvenstva? A m . o r e m reči, da na prvenstvu igramo podrejeno vlogo, da bi

Pnadrejeno pa skoraj ni mogoče. S takšnimi ukrepi, ki smo jih aal napravili, ni pričakovati, da bi letos osvojili prvenstvo, vendar

in n i s m o odpovedali nobeni stvari. Borili se bomo po vseh močeh vpvt n e o s v o J i m o naslova, bo prav ta borbenost za prihodnja leta v l j.Prednost. Naj bo tako ali drugače, mi gremo smelejše naprej sli A ^ase- Tu je naše zaledje mladina, ki jo imamo dovolj. Mi-

t n i : da naš cilj ni neuresničljiv, da čez nekaj let spet nameravamo topiti v jugoslovanski hokejski vrh.«

J . Rabič

1 22:10 0 15:8

13:10 12:14 14:13

7:15 6:28 8:16

gorenjska n o g o m e t n a l i g a

P r i m s k o v o š e v e d n o b r e z p o r a z a jjV 6. ko lu gorenjske nogometne Primskovo 5 A8 — 1. razred je Pr imskovo v go- Šenčur 4 weh premagalo Kok r i c o i n še naprej Medvode J

na lestvici s točko prednosti Preddvor P r e<l ekipo Trbo j . Rezultat i : Pla- F i lmar j i 5

: Preddvor 1:4, Br i t o f : Kon - Trboje J ?°r 2:0, F i lmar j i : Jezero 1:3, Pod- Podbrezje 5 P^ z Je : Grintavec 7:1, K o k r i c a : Alpina : (Timskovo L 3 , Trboje : Reteče 3:2. ^estvica: C^mskovo Trboje feddvor £ o k*1ca geteče ?*1tof J**ero £°ndor Jodbrezje g f m e n g m a r j i ^»Jntavec ^.Mladinsk glav

6 5 1 0 25:6 11 6 5 0 1 20:10 10 6 4 1 1 20:11 9 6 4 0 2 25:13 8 6 4 0 2 15:7 8 6 3 0 3 9:11 6 6 2 1 3 9:10 5 6 1 3 2 7:9 5 6 2 0 4 18:21 4 6 1 1 4 10:24 3 6 1 1 4 5:16 3 6. 0 0 6 4:19 0

a l iga, A skupina: T r i -d-i J. Bohinj 6:1, Nak lo : Alples sen; l e , d : Koro tan 0:2, Lesce : Je-

c n t c e 2-4

S a n i c e

i^g lav Ai° r o tan ? l Ple s

S e r i v S kup ina : A lp ina : Medvode 4:6, d v 0 r

u , r : Trboje 5:1, F i lmar j i : Pred­l a • i ;0, Podbrezje : Pr imskovo 2:9.

C aS t v i e a : a 4 4 0 0 21:4 8

Pionirska liga, A skupina: Sava B Lesce 0:4, L T H : Jesenice 1:0, Alp-

Medvode A 2:1, Bohin j : Šen­čur 4:0, B led : Medvode B 6:0, Les­ce : B l ed 0:1. V vodstvu je L T H z 8 točkami.

B skupina: Sava : Triglav 2:0, Tr­žič : Nak lo 3:0, Kondor : A lp ina 0:5, Pr imskovo : Korotan 4:0, Pod­brezje : Preddvor 3:5, Nak lo : Tr i ­glav 3:1, Preddvor : Pr imskovo 3:3, Podbrezje : Sava 1:2. N a lestvici vo­di Sava z 11 točkami.

P. Novak

les

5 5 0 0 24:6 10 5 3 1 1 15:12 7 4 3 0 1 12:10 6 4 2 0 2 17:11 4 5 2 0 3 15:18 4 5 2 0 3 11:18 4 4 1 0 3 12:13 2 4 1 0 3 8:14 2 4 0 1 3 6:18 1

T r i g l a v : L e s c e 4 : 1 (1 : 1 , 0 : 1 ) Kranj, stadion Stanka Mlakar ja ,

področna finalna nogometna tekma za pokal maršala Ti ta.

Po razburl j ivem in enakovrednem srečanju je zmaga pripadla Trigla­vu šele po izvajanju enajstmetrovk. Izkazal se je triglavanov vratar Cve­to E l jon , ki je ubrani l kar štiri enajstmetrovke. R. Gros

V s a p r v a mesta

za T r ig lav V organizaciji smučarskega k luba

Trig lav je bi la v nedeljo v zadnjih let ih doslej najmnožičnejša smučar­ska skakalna prireditev za mlade skakalce. N a 15-metrski skakalnic i v Stražišču, pokr i t i s plastiko, je bilo prvenstvo Slovenije za cicibane in meddruštveno tekmovanje pionirjev in cicibanov za memorial Bojana Bogataja. N a letni prireditvi je nastopilo okoli 100 mladih skakalcev iz vseh slovenskih klubov, razen Logatca. Največ uspeha so imeli skakalci organizatorja, izkazal i pa so se tudi mladi naraščajniki iz 2irov i n Križev. Največ nastopajočih je bilo iz vrst smučarskega k luba Žiri i n Triglav. V ekipni konkurenci je zanesljivo zmagal kranjski Tr ig lav pred ekipo Žirov in Part izanom K r i ­že.

Rezultati: CICIBANI: 1. Dušan Šiler (Triglav) 189,6 (12,5, 12), 2. Igor Mandeljc (Križe) 159,2 (10,5 10), 3. Brane Jesenovec (Žiri), 157,4 (10, 10), 4. Robi Pogačnik (Križe), 156,0 (10,5 10,5), 5. Peter Slatner (Triglav) 150,7 (11,5 11,5 P), 7. V ik i Jekovec (Križe) 147.0 (9,5 9), 8. Tomaž Zabkar (Križe), 145,1 (9,5, 10), 9. Borut Mur (Ziri), 141,2 (9, 9), 11. Martin Škrjanc (Triglav) 114,2 (9, 9), 12. Matjaž Žura (Triglav) 109,2 (6, 7); MLAJŠI PIONIRJI: 1. Krištof Gašpirc (Triglav) 197,1 (12, 12,5), 2. Roman Beton (Triglav), 194,5 (13, 13), 3. Zvone Barnard (Tri­glav) 192,9 (12,5 12,5), 4. V i l i Tepeš (Ilirija) 191,8 (12, 12), 5. Jožko Osvald (Jesenice) 188,8 (12, 12), 6. Miran Pegam (Tri­glav), 188,6 (12, 12,5), 7. Dušan Kavčič (Žiri), 187,3 (12, 12), 8. Robi Kaštrun (Križe) 187,2 (11,5 11,5), 10. Zvone Pečnik (Triglav) 181,4 (11,5 11), 11. Miha Tominc (Žiri) 176,4 (11 11,5), 13. Milan Primožič (Žiri) 172,9 (11 11,5), 14. Robi Cimžar (Triglav), 168,8 (11 10,5), 15. Milan Erznožnik (Žiri) 165.1 (11, 11); STAREJŠI PIO­NIRJI: 1. Leon Bevc (Triglav) 227,9 (15, 15), 2. Drago Krolnik (Žiri) 203,8 (13, 13,5) in Peter Jereb (Žiri) 203,8 (13, 13,5), 4. Peter Jezeršek (Žiri) 195,1 (12,5, 12), 5. Vinko Lavrenčič (Jese­nice) 194,6 (12,5 12), 6. Bojan Globočnik (Triglav) 194,4 (15, 15 p), 7. Rajko Stare (Triglav) 193,0 (12,5 13), 8. Andrej Robret (Triglav) 191,4 (12, 13), 9. Janko Jamnik (Žiri), 189,9 (12,5, 12,5), 10. Franci Jelovčan (Žiri) 189,1 (12, 12,5), 11. Janez Mandeljc (Križe), 187,9 (12 5, 12,5), 13. Tomo Praprotnik (Žiri) 186,8 (12, 12), 14. Slavko Martelj (Jesenice) 186,8 (12, 12), 15. Rado Simnovec (Triglav) 186,5 (12,11,5). J J

J o ž e R e b e c

g o r e n j s k i b a l i ­

n a r s k i p r v a k . Zadnjo septembrsko soboto je bilo na vseh treh baliniščih balinarskega kluba Lesce gorenjsko balinarsko pr­venstvo v izbijanju. Pomerilo se je osem moštev gorenjskih balinarskih klubov.

Na tekmovanju so bili doseženi zelo dobri rezultati, kar potrjuje podatek, da je bil porušen dosedanji odlični re­kord Janeza Humerce iz balinarskega kluba Radovljica kar za 20 točk. Nov rekord in prvo mesto je dosegel njegov klubski tovariš Jože Rebec, ki je zbral kar 600 pozitivnih točk. Drugouvrščeni Jože Novak iz balinarskega kluba Vodo­vodni stolp Kranj je dosegel 310 točk in enako število tudi Janez Macuh iz ba­linarskega kluba Lesce, ki je osvojil tretje mesto. Četrto in peto mesto sta si delila Stane Fister in Franc Šifrer iz balinarskega kluba Borec Kranj, ki sta zbrala vsak po 260 točk, šesti pa je bil s 120 točkami Jadran Kozamernik iz balinarskega kluba Jesenice.

Jože Rebec je dobil pokal gorenjske balinarske podzveze.

JR

G i m n a z i j a

i n E A Š C Med kranjsko gimnazijo in EAŠC

Kran j se razvija vsako leto vse bolj plodno sodelovanje. Da bi se ti do­bri s t ik i na športnem polju še bolj okrep i l i , je bi lo pred dnevi tekmo­vanje med di jaki in d i jak in jami teh dveh srednjih šol v štafeti 4x 800 m.

Rezultati — dijakinje: 1. Gimna­zija 11.06,6 (Marjeta Pogačnik, Mar i ­ja Potjačnik, Vesna Sladoje, Lučka Vrabič), 2. EAŠC 11.46.0 (Jana Ple­vel, Zdenka Pšenica, Tatjana Cvet­ko, Breda Oštir); d i jak i : 1. Gimna­zija 10.22,7 (Branko Roblek, Stane Jalovec, Bor is DoMnar, Tomaž šink), 2. EAŠC 10.33,7 (Si lvo Pra­protnik, Uroš Feldin, Jure Fre l ih , V inko Ušeničnik). L B.

Rokometaši Kamnika letos ne igrajo dobro in so že izgubili dve tekmi. Foto: J. Kuhar

J u t r i d e r b i K r i ž e : S a v a Tud i v petem kolu sta ostali ne­

poraženi še dve ekipi . Rokometaši kranjske Save so katastrofalno pre­magali drugo ekipo l jubljanskega Slovana in zadržali prvo mesto. Po­membno zmago so zabeležili tudi rokometaši Križ nad tokrat grobo ekipo Jesenic. Rokometaši K a m n i k a so na spolzkem igrišču in ob nal ivu premagali ekipo Dupelj , tekma pa ni navdušila gledalcev. Preddvorča-n i so izgubi l i derbi z dna lestvice z ekipo P ru l v L jubl jani . V soboto zvečer pa se obeta najzanimivejše srečanje do sedaj neporaženih ekip Križ in Save ob 19. u r i v Križah. Zmagovalca je težko napovedati, bo pa po vsej verjetnosti tudi jesenski prvak. Zanimiv i pa bosta tudi sre­čanji v Železnikih ob 19.30 (Alples : : Mokerc ) i n na Jesenicah ob 16. u r i (Jesenice : Duplje) .

Rezultati: Križe : Jesenice 27:20 (12:7), Sa­

va : Slovan B 32:13 (14:8), Ol impi ­j a : Alples 20:20 (10:13), K a m n i k : : Duplje 16:11 (6:6), Prule : Pred­dvor 22:20 (15:11), Mokerc : Škof­l j ica 33:16 (19:9).

Lestvica: 1. Sava 2. Križe 3. Mokerc 4. Duplje 5. K a m n i k 6. Alples 7. Jesenice 8. O l impi ja 9. Prule

0 0 0 0 0 1

1 1

131:84 116:87 137:97 121:109 105:95 103:93 121:121 135:144 89:110

Križe : Jesenice 27:20 (12:7)

KRIŽE, igrišče T V D Partizana, gledalcev 250, sodnika Bašar in Zu­pan, oba iz Kran ja .

Križe: S i tar M., Jazbec 6, Sitar J . 6, žepič, Studen 1, Perčič 3, Gosar, Primožič J . , Lipovac 11, Primožič R., Ahčin.

Jesenice: Boldežar, šporar 3, Ra-dinovič 2, Korenč, Šubic 2, Prešeren 3, Peternel 3, Pavlic 1, Pogačnik 6, šporar.

Zaradi nal iva je bi la tekma pre­kinjena za 25 minut v i l . minut i pr i rezultatu 6:1 za Križe. Po prekini tv i so Križani zaigrali še boljše ter po-vedli celo 10:3, prv i polčas pa so odločili v svojo korist s pet imi goli prednosti.

Pr i kriških rokometaših se pozna odsotnost Perneta, k i letos zaradi poškodbe ne bo mogel več nasto­p i t i .

V drugem polčasu je tekma pri­dobi la na grobosti s strani Jesenic, igralec Prešeren pa je b i l izključen do konca tekme, ker je udar i l igral­ca Križ.

J . K u h a r

O l i m p i j a

k l o n i l a v T r ž i č u Najzanimivejše srečanje petega

kola je bi lo v Tržiču med ekipama Tržiča in Olimpije. Zmagale so Tr-žičanke kar s šestimi goli prednosti in stopile v korak z ostal ima dvema vodećima ekipama. Preddvorčanke so brez težav premagale v Železni­k ih Alples B, rokometašice Šeširja pa so gladko odpravile ekipo Škof­ljice. Sava B pa je izgubila srečanje v Cerknem prot i ekipi ETA, k i za­vzema drugo mesto na lestvici.

Rezultat i : E T A : Sava B 30:14 (15:6), Še­

šir : Škofljica 21:12 (12:7), Tržič : : O l impi ja 12:6 (7:4), Šentvid : Slo­van B 16:8 (10:4), Alples B : Pred­dvor 11:26 (6:12)

Lestvica: 1. Preddvor 2. ETA 3. Tržič 4. Šentvid 5. O l impi ja B 6. Šešir 7. Mokerc 8. Slovan B 9. Alples B

Škofljica 11. Sava B

91:44 92:53 80:68 72:62 89:74 70:65 56:65 55:71 75:101 53:74 41:87

10. Slovan B 5 1 0 4 84:126 2 11. Preddvor 5 0 1 4 110:134 1 12. Škofljica 5 0 0 5 100:151 0

J . Kuhar

Š p o r t n i

t e m p e r a m e n t Na treningu in posebno na tek­

movanju se nazorno, neposred­no in pestro razodeva vnanja iz­razitost — mimika, aktivnost živ­cev, menjanje počutij in čustev. Športna igra ni le tekmovanje moštev, temveč je prava igra temperamentov. Posamezne pa­noge se ločijo po temperamentu. Hokej je bolj temperamenten kakor golf. Nogomet se po tem­peramentu razlikuje od smučar­skega teka.

Temperament ali kakor danes pravimo višja živčna dejavnost je prirojena sestavina osebnosti, čeprav je tudi ta plastična, daje pa poseben čustveni ton našemu delovanju, vedenju, odzivanju in doživljanju večkrat vznemirljivih trenutkov športnega tekmovanja. Temperament se kaže pri šport­nikih in gledalcih.

Klasična teorija o štirih tempe­ramentih je danes presežena in ni popolna. Govorimo pa o zna­čilnostih vročekrvnega, srborite-ga, vihravega, nebrzdanega, žol-čnega, živahnega, črnogledega, vedrogledega, zagrenjenega, zavr­tega, mirnega, počasnega, ustalje­nega in neustaljenega tempera­menta.

Temperament je eden od me­ril usmerjanja mladine pa tudi odraslih v primerno panogo. Kar najbolj naj bi se ujemala in pri­lagajala narava človeka športni dejavnosti. Tako bo mladinka, po videzu primerna za metanje di­ska, s svojim mirnim in uravno­vešenim temperamentom bolj uspešna v strelstvu.

Zgodovina športa nas uči, da so posamezniki z ne preveč pri­merno postavo za svojo panogo dosegli izredne storitve, medtem ko športniki idealne postave ni­so presegli povprečja.

Tekmovalni šport zahteva živ­čno močne, uravnovešene in gib­ljive temperamente, športna re­kreacija pa omogoča vsakemu iz­raziti, doživljati in uresničevati sebi lasten temperament, če smo bolj živahne in družabne narave, bomo našli zadovoljstvo v kolek­tivnih športih. V teh je več priložnosti medsebojnega komu­niciranja, je več govorjenja in vnanjega izražanja.

Mirne razmišljujoče, poetične in bolj filozofsko usmerjene osebnosti bo sprejela pesem go­zda, snega, sonca in zelenja. Hi­tra hoja ali tek bosta ogrevala njihova čustva in spodbujala ži­vahnost, športna aktivnost je vzgoja temperamenta. šport uglaja pretirano impulzivnost, kroti srboritost in napadalnost, preprečuje nesmiselne in nepre­mišljene postopke, spodbuja k navdušeni, zavzeti dejavnosti, preprečuje malodušje In ohranja splošno vedrino.

Temperament se z leti menja. Mladost je značilna po večkrat pretirani zagnanosti, robatosti in nebrzdanosti. V mladosti je več neugnanosti, v starosti pa pre­udarnosti. A prav bi bilo, da bi nas mladostna živahnost in po­let ogrevala skozi življenje, va­rovala pred zagrenjenostjo, da bi bolj vedro in radostno stopali skozi življenje.

Jože Ažman

Petek, 10. oktobra 1975 J . K u h a r

V s a k o b č a n

n a j z n a

s t r e l j a t i Na strelišču v Struževem

pri Kranju bo občinska strel­ska zveza Kranj pripravila v nedeljo, 12. oktobra, množič­no strelsko tekmovanje z vo­jaško puško pod geslom Vsak občan naj zna streljati. Tek­movanje se bo začelo ob 9. uri in bo trajalo do 16. ure. Ude­ležba je brezplačna. Pet naj­boljših posameznikov bo na­grajenih s spominskimi diplo­mami in praktičnimi darili. Občinska strelska zveza Kranj vabi na tekmovanje vse ob­čane, zlasti pa pripadnike enot civilne zaščite in SLO, člane Z S M S ter člane stre lskih orga­nizacij, ZB in ostale.

B. Malovrh

Želel i niste - posluša j te

Katja Razinger in Mateja Dolin-šek z Jesenic sta se silno razhudili: »Tako kot že tri nedelje septembra sva šli tudi 28. 9. drsat na jeseni­ško drsališče, kjer pa je bil led za tri prste prekrit z vodo. To se je zgodilo že večkrat, vedno po dveh urah drsanja. Še nikoli niso povsem očistili ledu, saj so se vedno pozna­li sledovi treninga hokejistov. Se­dem dinarjev vedno plačava in ker sva šolarki, je za naju kar precej. Ne, ne greva več plavat na jeseni­ško drsališče! Le kaj mislijo odgo­vorni in kakšni so njihovi nameni?«

Hudobni , gledano i z moje per­spektive. Br idke izkušnje imam, ko me- je pred sedmimi leti za sedmi­mi gorami l is ica por in i la v vodo, brrr , jaz pa lisičji zlodej hop za rep in še sedemkrat sem ga ugr izni l . Izkustveno znanje, sedem let sko­min in vajina tožba so me gnali do vaj inih odgovornih, da j i h pogrizem, a j i h nisem našel. Že ravno bojno nabodičen sem se hotel lot i t i kar jeseniških hokejistov, a sem, ska­kajoč z »bande«, pr istal naravnost v poplavi znoja, k i naposled ven­darle curkoma lije na t r e n i n g i h . . . • • •

Naš »star bralec«, kakor se je bil podpisal, je jezen na našo razsip­nost, ki je očitna tudi v tem, da li­trske kozarce mečemo v smeti, družno s steklenicami z navoji.« Ali je steklo res tako poceni? Zakaj tovarna v Kamniku ne more zame­njati praznega kozarca za polnega, mi pa bi plačati le vsebino? Ce ku­piš kozarec v Steklu, je kar drag!« Nazadnje sprašuje še o nekaterih, strogo gospodinjskih zadevah.

Na zadnji skupščini ježev delega­tov sem pod »tekoče zadeve» postavil delegatsko vprašanje. Razprave n i bilo, ker so ježki bolj šibki v uče­ni govorici za današnjo rabo (»te­koče zadeve« itd.) in se ob nazna­n i lu »tekoče zadeve« pač družno za­kadimo v bife. Ampak tam sem pa le pocukal financ min is t ra Ježka iz Jugobanke, k i se je referatorsko raz­vnel o vsesplošnih varčevalnih pr i ­zadevanjih, nazadnje pa je pod vpli­vom »tekočih zadev« zdivjal , da je mi l i j onska škoda -v smerih prava svinjar i ja in gospodarski k r im ina l . Zal kdaj drugič o gospodinjskih problemih, kaj t i moja delegatka Je-ževka po naših tekočih zadevah uva­ja t ih i teden. • • •

Peter iz Kranja kar ne more pre­našati sodobne reklame, ki je vča­sih tako bedasta, neizvirna, popa­čena, da je groza. Takšna »skrpuca­la« vabijo v izložbah, na TV in v Radiu in včasih mora kar krepko premisliti, kaj hočejo povedati. Mo­tijo predvsem strašno imenitna ime­na ponujenih proizvodov pa tudi spremno besedilo se hudo izmika naši lepi besedi in tako dvoumno ovinkari, da je smešno. Kaj ne bi šlo lepo naravnost in po domače?

Se, roko na bodice, povsem stri­njam. Spomin m i beži na davna le­ta, ko me je v jeseniškem hotelu Pošta pozdravi l napis: »Kje si ho­d i l , kje si b i l , da se ga nis ' na Pošt' napil?« in se otožno spominjam ma­lo bolj učenega: »Piješ-umrješ, ne piješ-umrješ, kaj je bolje?« še zdaj pa sem togoten na jeseniške sani­tarne inšpektorje, ker so zaprl i bi­fe pod pokopališčem na Dobravi , ka j t i zanamcem se ne bo možno učiti na izv i rn i , zgledni rek lami . V bifeju pod pokopališčem je namreč visel fletni, že tragično pr is tn i na­pis: »Tle ga p i ' , gor ga ni«!

V dobesedno nabito po ln i dvorani Prešernovega gledališča v Kjranju ( in še kakšnih sto a l i več j i h je osta­lo brez vstopnice) je v torek zvečer gostoval satirični kabaret Met la . Da bo dvorana polna, je bi lo pričako­vati. V o k v i r u Ljubljanskega festi­vala je kabaret, v katerem nastopa-pata Janez Hočevar-Rifle in Nadja Strajnar, gostoval že -v nekater ih kra j ih Slovenije in povsod požel aplavz.

Naslov predstave je Želeli niste — poslušajte avtorja Toneta Forne-zzija-Tofa. S poldrugo uro zbadlj ivk, skečev i n satiričnih pr ipomb in do­mis l ic povezanih v tekoče dogajanje se je avtor prvič predstavi l 22. av­gusta v okv i ru prireditev Ljubljan­skega festivala. Prvotno so bile predvidene štiri predstave. Potem

Š e m o ž n o s t

z a š t i p e n d i j o Skupščina Titovega sklada SR

Slovenije za štipendiranje mlad ih delavcev in otrok delavcev je v po­nedeljek podeli la štipendijo 37 mla­d im delavcem, 33 učencem srednjih šol in 15 študentom. Ke r število šti­pendij za mlade delavce in učence srednjih šol še ni doseglo predvide-vanega, je skupščina skleni la po­daljšati razpis do konca meseca.

Razpis za štipendije je b i l objav­ljen konec maja. Skupščina je raz­pisala 60 štipendij za mlade delavce, 15 štipendij za študij na univerzi in 45 štipendij za učence srednjih šol. Do konca ju l i ja , to je do konca raz­pisnega roka, je prispelo komaj 51 predlogov, v podaljšanem razpisu — do konca avgusta pa 182 predlogov. Izvršni odbor skupščine, ki je vse predloge temeljito pregledal, je ugo­tovil , da veliko predlogov ne ustreza mer i lom. Zato je skupščini predla­gal, da podeli štipendijo le t is t im kandidatom, k i izpolnjujejo vsa predpisana meri la . Vloge za še raz­položljive štipendije pa bodo zbira­li še do konca oktobra. Ce pa do te­daj ne bo dovolj predlogov za p o delitev štipendije mlad im delavcem in učencem srednj ih šol, bodo šti­pendije podeli l i študentom. Iz vrst študentov je bi lo več upravičenih predlogov, kot je razpoložljivih šti­pendij.

Predloge za štipendijo lahko skla­du pošljejo občinske konference mladine, osnovne organizacije v de­lovnih organizaci jah in samouprav­ni organi. L. B.

Srečanje mladi­ne v Preddvoru J u t r i , v soboto, 11. oktobra, bo v

Preddvoru srečanje mladih iz kra­jevnih skupnost i v kranjsk i občini. Začelo se bo s sejo konference mla­dih iz K S , na kateri bo predsednik občinske konference Z S M S C i r i l Si­tar spregovoril o delu in nalogah mladinske organizacije, sprejeli bo­do poročilo o dosedanjem delu ter sprejeli program dela za prihodnje in podel i l i pr iznanja najboljšim os­novnim organizaci jam mladine.

Po konferenci se bodo začele pri­reditve z naslovom »30 let v svobo­di«, s kater imi bodo počastili spo­min padl ih borcev. Popoldne pa bo­do razna športna tekmovanja.

Srečanje se bo sklenilo z nasto­pom folklorne skupine iz Preddvo­ra in podelitvi jo pri/nanj ekipam, ki se bodo najbolje odrezale v športnih tekmovanjih. -Ib

Stanovalci devetift hiš v Zgornjih Bitnjah urejujejo te dni 181 metrov dolgo kanalizacijo. Vsako hišo ho urejevanje katializacije veljalo 7000 dinarjev, razen tega pa je potrebne­ga še veliko prostovoljnega dela. Krajanom je priskočila na pomoč krajevna skupnost, ki jim je kupila cevi. (jk) — Foto: F. Perdan

pa j i h je zaradi izrednega zanima­nja bi lo kar šestnajst.

Preprosta, a učinkovita scena, za­res odličen nastop Janeza Hočevar-ja-Rifleta z doživetostjo in poznava­njem svojstvenega Tofovega humor­j a in zbadlj ivk in posrečdno ter uspešno vključevanje ter povezova­nje posameznih scen Škofjeločanke Nadje Strajnar, daje poldrugo uro smeha. Janez Hočevar pravi , da je imel za studiranje te predstave ozi­roma 60 t ipkanih strani dolgega tek­sta vsega teden dni časa. Nihče, ta­ko avtor kot izvajalca, na začetku ni pričakoval tolikšnega uspeha. Priznavajo tudi , da so morda neka­teri vložki na trenutke malce po­greti, vendar v celotni predstavi to prav nič ne mot i in ne kvar i učin­kovitost i ter originalnosti .

Po nastopih v okv i ru Ljubl jan­skega festivala je kot rečeno kaba­ret gostoval že v nekaterih kra j ih Slovenije. Torkova predstava v Kra ­nju je bi la že trideseta po vrst i . Do konca tega meseca pa bo Satirični kabaret Met la imel na Gorenjskem še več nastopov. V okv i ru kulturne akcije v radovljiški občini bo ju t r i ob 19.30 nastopil na Bledu, v nede­ljo ob 19. ur i v Žireh, v ponedeljek, 13. oktobra, ob 19. ur i v Železnikih, 15. in 16 oktobra, ob 20. u r i pa v kul turnem domu v škofji L ok i . V petek, 17. oktobra, ob 17. in 19. ur i bodo gostovali v kinodvorani v Trži­ču, v nedeljo, 19. oktobra, ob 19. ur i v domu T V D Partizan v Ljub­nem in 22. oktobra v Radovl j ic i . Ra­zen tega so predvideni še nekateri drugi nastopi, tako novembra pono­ven nastop v Kran ju .

Ce si torej želite poldrugo uro za­bave in smeha, n ikar ne zamudite tega nastopa. In še to. Tone Forne-zzi pravi , da te predstave niso za najmlajše, čeprav nastopa Rifle.

A. Z .

Janez Hočevar-Rifle in Nadja Strajnar sta v programu zares odhčnd

Poldruga ura smeha — Foto: F. Perdan

Republiška konferenca mladine je razpisala tekmovanje za najboljšo osnovno organizacijo Z S M S v te­mel jni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, za naj­boljšega mladega delavca-samo-upravljavca, za najboljšega mladega inovatorja in za najboljšo konfe-

Mladi delavec- samoupravljavec pin in posameznika v n i ladinsk^. ganizaciji v prizadevanjih z a . ,V a Cjjo čevanje ustave in za štabu' ^ Q

gospodarstva. Tekmovanje spremljale občinske konference g

dih delavcev in "republiška renca mladih delavcev. ^

renco mladih delavcev pri občinski konferenci Z S M S . Tekmovanje se imenuje M l a d i delavec-samouprav-ljavec in bo trajalo do apri la pri­hodnje leto. Namen te akcije je po­živiti delo osnovnih organizacij v te­meljnih organizacijah združenega dela, okrepiti delo mladinskih sku-

lesna g o z d a r s t v o i n

l e s n a i n d u s t r i j a

s l o v e n j g r a d e č o . s o l . o .

S SVOJIMI TOZD V A M NUDI:

- V S E V R S T E G O Z D A R S K I H S O R T I M E N T O V

- TURIST IČNE U S L U G E - P R E V O Z N E U S L U G E -

ŽAGAN L E S I G L A V C E V L A D I J S K I P O D I V E R N E PLOŠČE: N A V A D N E I N O P L E M E N I T E N E O B L A Z I N J E N O POHIŠTVO

- S T A V B N O POHIŠTVO

S U M O V R A T A I N T R O O K N A I Z O L I R O K N A I Z O L A C I J S K E S I P E R O L E T E Z A O K N A K L A S I Č N A O K N A S T E N S K E I N S T R O P N E O B L O G E

_ O G R O D J A ZA KAVČE

_ I Z V A J A M O : G O J I T V E N A D E L A G R A D B E N A D E L A I Z G R A D N J A C E S T

I ^ C f l C I g o z d a r s t v o i n l v y l I C I l e s n a i n d u s t r i j a

s l o v e n j g r a d e č o . s o l . o . Na Gorenjskem lahko kupite naše izdelke v tesni ni — poslovalnica Kranj Primskovo in Slovenijalesn — poslovalnica Vižmarje

Oglejte si razstavo na sejmu obrti in opreme od 10. do 14. oktobra v Kranju