PoTovANJE JE KoNČANo, PoT SE PRIČENJA

(Flisarjev Čaroĺlnikoo ĺlajenec kot roman)

Tomo Virk

Čaroĺsnikoa ĺlajenec Evalda Flisarja je s svojim žanrskim sinkre-tizmom, s prepletanjem esejističnih, faktografskih in fikcijskihmomentov vedno sprožal literarno-zvrstna ugibanja. Če so neka-teri v njem videli predvsem avtobiografsko delo in so ga drugibrali kot pustolovski roman, potopis, duhovno vodilo itd., so gazoPet tretji (uspešno!) uporabljali kot biblioterapewsko poma-galo. Te oznake se med seboj sicer res močno razlikujejo, vendarne tudi izključujejo. Po eni strani bi bilo namreč mogoče toraznolikost zvesti pod totaliteto nekakšn ega G e sarntkunstza erka,'ki bi omenjene paľcialne vidike zdruźila v vseobsegajoči sintezi.obenem Pa nam samo delo sugerira še drugo možnost. PravČaroanikou oajenec nas namreč, če smo ga dovolj pozorno Pre-br.ali, nazorno pouči o tem' da je tako svet v celoti kot tudi vsaknjegov posamezni pojav raznolik in večplasten, in da lahko ra-zlični pogledi nanj pomenijo do;'emanje njegovih različnih ravni.Če tedaj Čaroanikooega aajenca pojmujemo (v Lukácsevem smi-slu) kot literarni ođraz totalitete sueta,iz tegajasno sledi sklep, daga je de1ansko možno - in rudi legitimno - brad kot potopis,duhovni priročnik ali biblioterapevtsko pomagalo.

Vendar se obenem tudi zdi, da se ob teh "parcialnih" branjihizgubi neka dimenzi)a, ki je za Flisatjevo uspešnico pravzapravbistvena. Čaroĺlnikov ĺsajenec namreč ob branju vzbuja vtis pre-sežka, ki se ne izč,rpa v nobeni prej omenjenih možnosti, ampakpušča delo v odprtosti, značilni za t.i. lepo literaturo. V pričujo-čem eseju nas zanima predvsem ,rliteraľna struktura.. Čarouniko-aega zlajenca; zato ga bomo presojali v luči tiste literarne zvrsd' kije po Mihailu Bahtinu paradigmatsko protejska oblika neomejenih

' možnosti in se nam kot taka nekako samoumevno ponuja v Pre-mislek: to pa je seveda roman.

370

Da je Čaror.,nikoĺl aajenec res najprej in predvsem roman' nampo svoje potrjuje avtor sam, ki je v enem od interviujev svoje deloeksplicitno oznaći| za avtobiografski roman. Toda to samooz-načbo je treba podrobneje pretresti' sáj utegne - če je napakrazum\jena _ bralčevo pozornosŕ preusmeriti z estetskih odlikdela na druge prvine. (Avto)biografsko pisanje v najožjem smisluje (pol)liter arni źanr na sami meji leposloa ja. Tĺsto namreč, kar jev takšni avtobiografiji "fiktivnega" (npr. dialogi), nikakor neodstopa ali vsaj ne želi odstopati od resnične, historične faktograf-skosti, ampak služi prej kot rekonstrukcija nečesa, kar se jev resnici zgodilo in ima svoj smisel ravno v tej konkretni, indivi-dualni faktografskosti' Pri Čaroanikoĺsem aajencu, kot se zdi, negre za to. Čep."u je nedvomno poln avtobiografskih elementov,njegov cilj kljub ',avtobiografičnemu" postopku nikakor ni na-tančna in do kraja zyesta rekonstrukcija neke življenjske poti alinjenega odseka, ampak - podobno kot, denimo, v ',avtobiograf-skih.. romanih Lojzeta Kovačiča, Vitomila Zlpana ali NedeljkePirjevec _ opis tistega, za |iteraturo specifičnega imaginĺrne4dsveta, ki je nosilec ''višje.., od faktografske dejanskosti vsekakordrugačne resničnosti. Za estetski učinek Čaroanik'oaega rlajencani prav nič pomembno, ali je junak Evald Flisar realni Evald Flisarali literarni konstrukt. Nasprotno, ob pretirani identifikaciji obehutegne biti to za delo celo pogubno, saj lahko izgubi svojoleposlovno >>auro(< in postane zgolj potopis ali "duhovno vodilo".Avtobiografskost Čaroanik ou e ga v aj enca moramo zato razumetiv širšern smislu, v tistem, po katerem je avtobiografsko domalavsako literarno delo, saj skoľaj vsak pisatelj piše iz mkšne alidrugačne osebne izkušnje, prelite seveda v specifični kod litera_ture, in je "avtobiografskost" pač_{s11 stvarna p_odlaga, na kateroawor oPľa svo; lmaginarni svet. Naj bo realna faktografija o Fli-sarjevi iantrični izkusnji še tako blizu tisti v Čarozlnikoĺsemĺ.lajencw, sam roman vendarle ni (zgolj) 'rduhovni priročnik",ampak pľek medija literature transcendira naključnost Posamez-nega (tj. dejanskega) v smeri nujnega (občega, "višje resničnosti<).Če ga presojamo s smlišča literarne umetnine' sveta Flisarjevega

'o*á''á torej ne smemo jemati kot faktografskega, ampak - kljub

371

njegovi nedvomno avtobiografski podlagi - kot imaginarnega, sepravi: kot možni, v skladu z Aristotelom in Heglom v nekemsmislu mdi resničnejši svet.

S tem, da ni predvsem opis življenjske poti oziroma izkušnjenekega konkretnega in zgodovinsko določenega posameznika,ampak v prvi vÍstiizraźauniverzalnejše pogledel pä näm Čarooni-kov uajenec omogoča še natančnejšo literarno-zvrstno klasifika-cijo. Po omenjenih lasmostih se namreč močno priblíźa območjut.i. Bild,ungsTomuna', romaneskne zYrsti' za karcro je vprašanjefaktografske biografskosti sekundarnega pomena. Že \X/ilhelmDilthey, ki je skoval to zvrstno oznako, je pod njo razumelupodobitev mladeniča, ki vstopa v źivl1enje, išče sorodne duše,naleti na prijateljstvo in ljubezen, se bori z realnostjo svera, dozoriskoz izkušnje, najde samega sebe in se zave svoje naloge/vlogev svetu' Ze v njegovem pojmovanju so življenjske disonance inkonflikti le "nujne vmesne postaje posameznika na njegovi potik zrelosti in harmoniji". Dilthey rudi opozarja na podobnosri medBildungsromtnonl in avtobiografijo, a obenem vzpostavi razllko-vanje, ki je odločilno rudi zaFlisarjev roman: Bildungsroman ponjem zavestno in umetniško na Posamezni življenjski usodi upo-dabl1a dsto, kar je splošno človeško, in s tem presegä avtobiograf-ski roman, pri katerem je poudarek vedno na konkretnem posa-mezniku.

Seveda ostaja odprto vprašanje, ali je mogoč.e Čaroĺsnik'oaegavajenca (ki mnoge spominja na Castanedo' po svoji sporočilnostiin braIskem učinku pa na Richarda Bacha, Exupéryja, Hesseja,Krišnamurtija) (op1) brez pridrźkov umestiti v žanr, ki je pravza-prav specifika nemškega romanoPisja. V zvezi s to dilemo veljaomeniti dvoje dejstev. Prvič, izraz Biĺdunysron1an vendarle neoznačuje več. zgol1 ozko omejenega tipa nemških romanov odGoetheja do Manna, ampak raziskovalci vedno pogosteje vanjumeščajo tudi mnoge viteške romane' katerih junake na njihovopot źene podobna želja po srnislu kot Flisarjevega Egona. Indrugič: čeprav nosi nekatere lastnosti idejnih romanov' kot sta naprimer Mencingerjev Abadon in Bartolov Alamut, in čeprav jev marsičem soroden npr. Kornediji človeškega tkiĺsa Vitomila

IZ

Zupana ali _ nadrugi strani _ Romanja za Anirno Marka Uršiča, jeČaroanikoa aajenec po svoji večplastnosti v našem prostoruvendarle tako svojski roman, da ga ni mogoče prepričljivo vzpore-diti z nobenim drugim delom slovenske književnosti in tudi ne

povsem zvesti pod katerikoli romaneskni tip. Ob vsej ',tantri-itični" vsebini tudi ni \iterarna prepesnitev jogijskih, tantričnih alibudističnih naukov, kakršna ;'e na primer _ v zvezi s tibetanskimbudizmom _ Tibetanska knjiga rnrtaib Iva Svetine. Čeprav jevsebinska plast povsem preźeta z miselnostjo daljnovzhodnihreligioznih in filozofskih naukov, se še zdaleč ne izčrpa v rekon-strukciji njihovih idej. Sporočilo, ki ganabra|causmerja roman, je

sicer odvisno od vsakokratnega branja, torej od bralca samega;

a literarno-idejna strukrura - kot bomo skušali pokazati _ ne

dopušča dvoma: Čaroonikoa aajenec upodablja odisejado sub-jekta in njegove subjektivitete, kot se je v zgodovini književnostiudejanila v earopsk,em roma.nu.

)t

Čaro't,nikoa vajenec je - kljub nemara drugačnemu videzu

- roman o značilnem romanesknem junaku zahodne metafizike (v

skladu s Flisarjevo sugestijo ga bomo imenovali kar Egon; Ego/n/je seveda tistí cogito zahodne civí|izacije, ki postane v postmodernidobi vprašljiv). Egon, postavljen v milenaristično intonirani konec20. stol., je _ verjetno ne čisto brez povezave z New-Age tendencočasa (op2) _

"ubežnik ĺz sveta znanstYenega materializma<<' v kate-rem ostaja ,,źrtev idejnega terorja, ki ne dopušča vprašanj, nakatera so možni le subjektivni odgovori". To je svet, v katerem

"ideja odrešenja ni drugo kot eksotična nezrelost, pomanjkanje

Poguma' da bi se sprijaznil s tem' da sem biokemični stroj brezdodatnih dimenzij."

Egon živi torej v času, ki ga je zaznamovala ne le smrt Boga,ampak tudi smrt vseh velikih idej oziroma ideologij in zakateregaje med drugim značiIna splošna relativizaclja, ki je vzrok zlastiontološke ("bivanjske") in gnoseološke (spoznavne) negotovosti.Zato ne preseneča, da ga v tem razpršenem svetu zanima sinteza(celota, smisel), ki pa seveda ni konstrukt v smislu novoveškega

373

racionalizma. Ker želi doseči to sintezo, odide na Vzhod, da bi se

"pľebudil" in prišel do prave, nepotvorjene resničnosti.Ta izhodiščni poloźaj, v katerega je postavljen Egon, se prav-

zapraY ne razlikuje od izhodišča "popotnika" v Flisarjevih potopi-sih Tisoč in ena pot, Južno od' seaera,'Popotnib o kraljestĺsw senc;tudi tam izhaja iz izrazito postmodernistično intoniranega duhačasa. V njegovo spoznanje, opisano v Popotniku ĺl kraljestau senc,da je "pretežni del vsega, čemur oholo pravimo 'znanje o človekuin svetu', na predsodkih zasnovana mitologija", je globoko vsa-jena zavest. o lyotardovski narativni naravi znanja. Mnenje, da je

"opisovanje tujih krajev in razlaganje zgodovinskih dogodkovn el o čl j ivo P ov e z an o z |imitac1j ami j ezika ", o đr aža witt ge n s te in ov -sko zavest o mejah našega jezika kot mejah našega sveta' Prepriča-nje, da "v preteklost lahko kukamo samo skozi dioptrijo današ-njega časa, s koncepti druge polovice dvajsetega stoletja" in da ''otem, kaj se je v resnici dogajalo pred tri tisoč led, lahko izrekamole domneve,,, izraža spoznanje Foucaulta ali H. \ľhitea o narativ-nosti zgodovine in zgodovinske percepcije, po katerem se namzgodovina vedno kaže kot pripoved (kot vsaka literatura je zmesdejstev in fikcije, celota pa je bolj "fiktivna" kot "stvarna").Iniztrditve: ''Resnica o svetu je lahko v najboljšem prirrieru samovsota mojih odzivov,.. gotovo ne razbiľamo le solipsizma, ampaktisto relativizacijo oz. subjektivizacijo resnice, ki je ni spodbudilazgolj filozofija, ampak - vsaj na področju relativnostne in kvantnefizike - tudi znanost.

Vsa gornja dejstva izražajo torej tipično ontološko dezoľienta-cijo, ki je postala v sedemdesetih in osemdesetih letih značilnostpostmodernistične književnosti. Med sanjami in resničnostjo, meddejanskostjo in fikcijo v tako decentriranem svetu očitno ni večrazvidne razlike. In prav ta izguba resničnosti je tisto, kar źeneFlisarjevega junaka na pot. Żeli namreč Ponovno najti izgubljenogotovost in zanesljivost sveta. Kot zapiše v Popotnikw: "Po dalj-šem času se me je znova močno polastil občutek, da je mojeźivljenje le mrgolenje sanjskih podob, poplesavan;'e upov, źelja inmnenj, resničnost pa nekaj, do česar se moram šele prebiti - nekaj,kar me čaka (ali me res?) na drugem koncu sveta.<<

374

Paradigma poti v Flisarjevih potopisih je seveda očitna inprevladujoča; akšna ostaja tudi v Čaroĺsnikouem zlajencu' kjer ješe posebej jasno (kar je sicer razvidno tudi iz drugih njegovih del),da ta pot ni le "geografska.., ampak predvsem duhovna. Klasičnopotopisje sicer nikakor ni zanemarljiv moment Flisarjevega pisa-nja, vendar ga je prav v okviru paradigme poti teba razumetiv nekem drugem kontekstu. Podobno kot, na primer, Poĺ NejcaZap\otn1ka (v źanru, ki od Flisarjevega pisanja ni tako zelooddaljen), se navezuje predvsem na tisto paradigmo poti, ki ieudejanjena v srednjeveških viteških romanih, kjer je vitezova potkot iskanje Grala bistvena prispodoba stremljenja po večnosti,nesmrtnosti, resnici, avtentičnem življenju.

Vendar Flisar - s premikom k vzhodnemu mišljenju - prav tustori korak naprej. Spodbujen s postmodernistično skepso doabsolutne Resnice, končnega ontoteleološkega Cilja Zgodovine inv zvezi s tem linearnega časa, se hoče otresti ontološke negotoYo-sd, ki se v linearni koncepciji poti poraja iz večne, načelneodmaknjenosti Cilja, Smisla, in uvaja drugačen, "vzhodnjaški"koncept: "Pot je vse. Ko si na poti in nikjer drugje, si že skoraj nacilju. Če pa si v mislih ves čas na cilju, sploh še nisi na poti'<< lahkopreberemo v Vajencu. Ta Flisarjev premik je bistven odmik odkrščanskega pojmovanja poti, ki je pravzaprav bagate|izirana naračun v pribodnosĺ pomaknjenega Cilja, in pomeni tudi preobrni-tev eshatološkega, linearnega pojmovanja časa. Če misliš na cilj,po Flisarjevi koncepciji nisi na poti, ker ne živiš sedanjega tre-nutka, ampak neki namišljeni, pribodnjl trenutek' Nedosegljivostpopotnikovega cilja se jasno pokaźe kot posledica tistega dojema-nja časa, v katerem sedanjosti ni "dopuščeno biti", ampak je letisto ''med.. preteklostjo in pribodnostjo. Ena glavnih nalog čarov-nikovega vajenca Egona 1e zato ravno spodbitje, ukinitev telinearne, tridelne časovnosti: "Y źelji, da bi ohranil sedanjost, semprihodnosti obrnil hrbet in se preusmeril k trenutku. Vsak trenu-tek sem želel biti tam, kjer sem bil, zato sem - čudežno - vsaktrenutek čudl, da sem na cilju."

375

Paradigma poti kot iskanja Resnice 1e pojav, skupen kirajski(otoki nesmrtnih), tibetanski (Tibetanska knjiga rnrtĺ:ib), staro-grški in rimski (odiseja, Eneida), biblijski (odhod iz Egipta),arabski (Pripoĺ:ed o ptičw) itd. tradiciji. V zgodovini evropskeliterature je vsaj od srednjeveških romanov o iskanju Grala védnopovezana rudi s temo hrepenenja. Popornik je iskalec, ki ga na potPraYzaprav požene nezadržno hrepenenje. Povezava med para-digmo poti in hrepenenja se seveda pojavi rudi v Flisarjevem äelu.Tudi v območju t'ematizacije hrepenenja pa je pri n1em opazitineko posebnost. Premik v okviru paradigme poti namreč bislvenovpliva na strukfuro hrepenenja. Če je cankarjansko hrepenenjeLepe Vide - Povsem v krščanski tradiciii - brezupno (boleče)uPrto v neizpolnljivo prihodnosŕ' se v Čaroanikoaem oajencudogodi odločilen zasuk: jasno se pokaźe, da je hrepenenje kotgonilo na Pot v biswu nostalgija; izkaže se namreč, da junakov

'rnemir ni hrepenenje po novem, ampak sla po neznanem inizgubljenem".(op3) Hrepenenje pori torej ni uperjeno v prihod-nost, amPak v pretekĺost, ki jo je znova mogoče vzpostavitiv sed'anjern tľenutku. Zato se je nujno odreči novoviškemu,metaÍlz1čnemu, zaradi linearnega časa v prihodnost zazrtem:uhrepenenju. Cilj hrepenenja ni v prihodnosti, je vedno že tu, ,,kotje hrast v želodu... odrečeš se cilju in cilj se preseli Vate.<<

Tudi ob rcmatizaciji hrepenenja Flisar torej zavrača tistoobliko sukcesivnega časa, ki je v skrajni posledici povzročiteljicaontološke breztemeljnosti, katero občuti junak njegovih roma-nov. Vendar Pa s tem zavračanjem problematika hrepenenja nika_kor še ni izčrpana. V doslej povedanem je izraźen samo en vidikhrepenenja: njegova 'formalna srrukrura<. A hrepenenje * vsaj priFlisarju - seveda ni nekaj ''formalnegą.., nedoločenega' brezvse-binskega, neoprijemljivega, ampak ima - nasprorno - povsemkonkretno vsebino: ',V meni je hrepenenje po objektivni resnici.Po resnici in Bogu, ki obsajata neodvisno od mene, od vloge, ki joigrata zame,<< pravi Egon.

Će hočemo vlogo hrepenenja zajeti v celod, moramo toreipremisliti njegovo vsebino. Ustaviti se moramo pri rem, kar Egonpojmuje kot objektiano resnico. Flisarjev junak se naranko z^reda,

376

da to ni resnica, ki bi mu jo lahko posredovala znanosr. Tudinajbolj temeljna znanosą denimo kvanrna fizika, ki se ubadaz najelementarnejšimi dejstvi materije, namreč ne more do objektana sebi v smislu "objektivne resnice... Kot so ugotovili kvantnifiziki (zlasti \ľerner Heisenberg), j. ' rezultat še tako "objek-tivne.. raziskave vedno vloźenametoda kot raziskovalčev "subjek-tivni" vložek. To je nazadnje napeljalo enega od njih, NielsaBohra, k izjavl, da smo ljudje "s smlišča kvantne Íizike v dramieksistence hkrati gledalci in igralci na odru...

Tak odgovor, ki ga subjektu zahodne metafizike ponuja zna-nost' je seveda dovolj razviden razlog za ontološko negotovost.Tovrstni znanstveni rezultati zato nekako sami od sebe napelju-jejo Egona na stališča, ki bi iih sicer lahko pripisali idealizmukakega Humea ali Schopenhauerja: "V stanju običajne budnosti jevse iluzija, vse sanjsko. Duh ne zaznava resničnosti, ampak lesvo;'o interpretacijo resničnosti, svoj opis sveta. Ker ne morezaznati tega procesa, ima svoj opis za svet. To je moja ľ:uzi-ja'"(op4) To je spoznanje, ki ga povsem deli s svojim učiteljemJoganando: ,,Zato sem pa rekel,.-da nisi to, kar misliš, da si, ampaksi to, kar misliš," mu pravi ta. Človek ne zaznava 'objektov..; to,kar zaznaya, je on sam. Misel, ki je sicer srž številnih daljnovzhod-nih religioznih in filozofskih sisremov, do karere pa pridemo tudiPo poti Heisenbergovih razmišljanj ali filozofskega ídeaLizma, jetorej naslednja: človek je le posledica imaginarnih dejanj in vtisov,ki se dogajajo_zgolj v duhu. Podobno kot pri Borgesu tudiv Flisarjevem Čaroĺ'lnikor.lem ĺsajencu človek ni iubstanä, ampakle sukcesija subjektivnih vtisov: "Gledam svoj 'jaz'. Vidim, dá ninobena fiksna enota, ampak le zaporedje zaznay) mentalnih do-godkov (.. .) Svet se rojeva iz praznine zavesti, ki ga zaznava . . .

Duh ni drugo kot zaporedje misli... in vse, kar zaznavam, lezaporedje stanj mojega organizmaĺ, Iz takih razmišljanj sevedalogično sledi skrajna posledica: človek moľa podvomiti tudiv lastno eksistenco, ki očitno ni nekaj nasebnega, ampak povsemnaključno dejstvo, odvisno od sukcesije ,,prividov...(op5) ontolo-ška skepsa doseže s stališča subjekta svojo najnižjo točko'

II

Tovrstno pojmovanje sveta in človeka je, kot je razvidno,seveda vzrok (in obenem posledica) popolne ontološke dezorien-tacije. Človek s smrtjo Boga ni izgubil le "negibne točke" v veso-lju, ampak se mu poruši tudi nasebnost sveta. Ne le, da nitranscendentne gotovosti, rudi zunanje, "obj ektivne.. resničnosti,objekta, ni. Kot pojasnjuje Jogananda: "Skalo vidiš kot nekaj, karje z,lnaj tebe, kar ni del tebe... Motiš se... Barve niso del skale:v tebi so, posebnost čutnega aparata.<< Polrje objektiĺlne resnice, pokateri eksplicitno hrepeni Egon, je do skrajnosti zoženo. "Duhustvarja iluzijo resničnosti. Začrta razdaljo med seboj in stvarmi,ki so zunaj njega, in pozabi, da je stvari, ki so zunaj njega, na)pre)ustvaril v sebi... Zato je ',resnica o svetu lahko v najboljšemprimeru samo vsota mojih odzivov,.. se pravi: subiektivna.

objektivne ľesnice v svetu torej ni. Vendar to še ni skrajnafazanihilizma. V svetu, kjer je realnost mentalna konstrukcija, je

nihilizem popoln: objektivna resnica izgubi še svoje poslednjepribežališče: imanenco' Ce je objekt degradiran na utvaro in S temivet proglaśen za "iluzijo", pa se zđaj objekt preseli tudi v sam

subjekt. ,rZa svoj ego si postal stvar,<< pravi Egonu Jogananda intako nemara najbolj drastično ponazori nihilistično redukcijo,prignano do skrajnosti fudi s stališča objekta. Drama, ki se je pożaslugi kvantne fizike odigravala med subjektom in svetom (ob-jektov), se namľeč (husserlovsko) preseli tudi v samega človeka.

Jogananda skoraj dobesedno ponovi Nielsa Bohra: "Zivlieniedojemaš kot dramo, v kateri si lastiš vlogo junaka. Junak je igralec,ki hoče igrati vse vloge, s katerimi si lahko okrepi iluzijo, da źivivredno źivljen1e. obenem pa sedi pred odrom in spremlja igro:sam svoj junak, sam svoje občinstvo." Njegova parafrazav bistvuzgoščeno Poyzema spoznanje Husserlove fenomenologije, da je,ár"rt' intencional''", '. pravi vedno naravnana na nek objekt.Enako je seveda intencionalna tudi samozavest, v kateri sabjebtsa-m sebi postane odmaknjeni, nedosegljivi objekt in s tem - kajtiobjekt je, kot smo videli, le mentalni konstrukt - lluziia. Nihili-stični razkol se tako preseli v sam subjekt.

ontološka negotovost v tem konteksm izvira iz dejstva, da je

človek hkrati subjekt in (iluzorni) objekt. Tako razcepljen je

postal, ko je izgubil svojo mitološko "nedolžnost<' >>avtentičnost..

oziroma "stik s svetom<< in je ta zanjpostal zgolj svet objektov kotrazpo|ožIjivih, "od-tujenih". To je nujno pripeljalo do tega, da je

tudi v sebi odkril Drugega-Tujca in je samogotovost - prekkartezijanske metode dvoma - lahko doživel le v tej dvojnosti. TarazceP je doživljen z vso grozo in pri Flisarju opisan domalaz istimi besedami kot v Borgesovi zgodbici Borges in jaz: "Kdo je

bil ta, ki je gledal, ta nemiselni'jaz', ki je doživ|ja|, opazovalneukrodjivi ples svojih možganov?..

V luči povedanega se nam na tem mestu odpre nov uvidv problemJdko hrepenenja. Č" '"

junak sprašuje: "Kako najpostanem 'objektivna misel'? Subjekt sem in vse, kar zaznavam,obstaja v razmerju do mene, do moje zaYestí o sebi kot'jazu',,,Potem je očitno, da je hrepenenje po "objektivni resnici" praYza-prav posmlo hrepenenje po preseganju razlike med objektom insubjektom: "Hrepenel sem Po nerazdvojenosti' Po občutju enostis sabo in s svojo izkušnjo in svetom,.. pravi Egon, kajti le v tejenosti je mogoče doseči "ob;'ekdvno resnico... Zato se hrepenenjeeksplicira kot hrepenenje po otroštvu (tudi otroštvu človeštva kotčasu mita) kot dobi, ko še ni bilo begajočega razcepa med subjek-tom in objektom. Kajti "hľepenenje po nerazdvojenosti (je) spo-min na stanje zavesti, v katerem 'jaz' ni ločen od svoje izkušnje."

Hrepenenje je torej - zopet usmerjeno v preteklost - v bistvuhrepenenje po predsubjektivni enosti zavesti in predmetá, Poukinitvi razlike med subjektom in objektom. Preden pa tematizi-ramo samo razliko, moramo osvetliti še nekatere biswene posle-dice razkola med objektom in subjektom.

rt

378

Srečanje z objektom v sebi je srečanje z1|uzijo v sebi, soočenjez lastnim ničem, s smrtio torej. Misel na smrt je seveda neznosna'zato si človek to resnico prikriva. In zato ostaja >>v svetu materi-alne pojavnosti le ujemik, zazidanv ječo predstav, ki niso drugegakot poskus, da bi se preslepil z ĺIuzijo časa in Prostora ter se z njozaščitil pred zavestjo o smľti." Egon se zaveda, da je človek kot bit

379

v svetu (torej na ravni, na kateri je bistveno zaznamovan s kavzal-nostjo Prostor-časa) bit-k-smrti ("$p11 je smisel źivljenja," pravinekje). Vendar bi ravno to rad s svojim iskanjem presegel.

Na tem mestu Egon nemara najodločneje vstopi v tirnicoevropskih romanesknih junakov. Tudi pri njem namreč srečanjez ničem smrti soYpade s spoznanjem čudeža biti in nujnostidopuščanja biti.Le da poteka ta Proces v obratnem vrstnem redukot v tradicionalnem evropskem romanu. Resnice biti Egon neuzre na podlagi niča (smrti), ampak se mu' nasprotno' resnicasmrti razodene šele tedaj, ko je do "sveta" pripravljen zavzetiodnos >pustiti-biti": "Jy6j2 oblast je v tem, da swarem ne puščašsvobode.., gakara Jogananda in kritizira njegov odnos do swarikot razpoložljivih predmetov oziroma objektov tako, da ga učidomala heideggerjanske doktrine pustiti-biti: "Oglej si mesecv podolju. Oglej si sence gora in zvezde. Nebo. Progo reke.Prisluhni vetru, ovohaj zrak. Dotakni se skale. Kaj je vse to? Jutrise bova začelaučiti, da so to sence gora in mesec na nebu in reka inveter in skala. Samo to. Nič drugega."

Šele tedaj, ko uspe Egonu "oniološko" prebujenje, ko lahkoreče: "Moj duh je svoboden, ker si ne lasti pravice do življenja insveta' ampak dopušča toku, da se svobodno giblje", se mu nena-doma razkrije tudi resnica smrti. Zave se, da ',smrt ni edinaizkušnja, ki je izključno moja... Żivljenje 1e prav tako povsemneprenosljiva, individualna izkušnja, saj je vedno vsebina posa-meznikovih izkušenj, njihovo zaporedje, ne pa gibanje v nečemobjektivnem, nasebnem, intersubjektivnem. Pride toľej do prese-netljivega uvida, da je resnica sľnrti pravzaprav žiĺ:ljenje. S tem paje stara modrost, po kateri je ''resnica źiv|jenja smrt<< in ki jis pojmovanjem smrti kot smisla življenjana svoji ego-tistični ravnipritrjuje tudi Egon, postaaljena na glaoo.

ki sijajno odraźa učiteljev "pedagoški" prijem; s preizkušenozenovsko metodo si prizadeva vse učenčevo vedenje in znanje,njegova izkustva ín nazore postar.,iti na glar.,o. Ne le zato, da bispodmaknil tla njegovemu trdovratnemu evropskemu metafiz1č-nemu racionalizmu, ampak tudi zato, da bi m! z "menjavoperspektive" kar najbo|j nazorno pokazal večplastnost sveta'

Spremenjen o zaporedje "ontološkeg a spoznanja" v primerjavis tradicionalnim evropskim romanom je mogoče videti kot odsevte 'rzenovske<< metode. Sicer pa temeljno spoznanje tistih, ki siprĺzadevajo najti resnico biti, ostaja isto.(op6) Egonu njegovo

"ontološko" spoznanje dokončno omogoči odgovor na vprašanjenjegovega hrepenenja, saj mu pokaźe njegovo resnico, njegovoželo, kot bi rekel Tine Hribar. Namreč razliko (ontološko dife-renco). Egon razmišlja akole: ''Ker ne morem sprejeti svojesmrtnosti, ne morem dojeti, da sta biti in ne biti polavzajemnegapara nasprotij, neobstojna sama po sebi." V tej opciji se mu zdibivanje nekaj, ,'kar mu pripada; ne jemlje ga resno.< Če bi ga, bi senamreč zavedal, da izvorno ne pripada njemu, ampak razliki.Bití,źivljenja, ne bi bilo, če ne bi bilo niča, smrti. V svojem "vzhodnja-škem" razmlśljanju pride Egon tako do heideggerjanske ontološkediference. Razlika je položenav samo jedro sveta ln zaznamujevsebivajoče: ,,Vse, kar obstaja, se manifestira v obliki parov nasprotij'ki so neuničljiva in neobstojna drugo brez drugega. . . Bit semanifestira z diÍerencíacijo osnovnega para nasProtij v vse boljkompleksne forme na Yse bolj kompleksnih ravneh. . . Ego in dušasta pola našega psihičnega elektromagneta: Par nasprotii' kiustvarja energetsko polje naše zavesti. To pomeni , da je vse, kar jes svetom narobe, narobe z nami..... Kar je usodno, je dejstvo, daje razlika izvorno vcepljena rudi v sam subjekr, celo v njegovosamozavedanje, in sicer kot razlika med subjektom in objektom(pojmovanje zahodne filozofije) oziroma Egom in Dušo, Animo(vzhodno pojmovanj e). T a r azpoka sredi sub j ekra j e nepres eglj iva,saj leži v sami sredici sveta, kot kozmični princip jin-janga.

"Ideja" po ukinitvi te razlike, ki je vodila junakovo hrepene-nje, je bila torej zmotna; cilj ni "objektivna resnica.. na sebi, saj teni (kot taka bi uha1ala ontološki diferenci); cilj je ravnovesje: ,,Če

381

Stoja na glavi ni le .iogijski poloźaj, ki ga Jogananda demon-strira svojemu učencu. V kontekst'u Ćaroaniĺeooega vajenca kotliterarnega dela funkcionira predvsem kot domiselna prispodoba,

380

sta pola enako močna' je polje nevta|izirano, konfliktov ni, v dušije mir." Toda tega miru Egon ne more (trajno) doseči. Ravnovesjeje v svetu zahodnoevropske metafizike, kjer prevladuie ego, poru-šeno.

Čaroanikoa aajenec se ne sklene kot "duhovno vodilo.., torejz jasnim, optimističnim, odrešenjskim receptom, ampak _ vsaj navidez _ z junakovim porazom. Egonu ne uspe dokončno presečiegotizma, hrepenenja, metaÍizič,ne paradigme poti. Ampak to jebilo mogoče sklepati źe iz prve resne izkušnje z nekim prejšnjimučiteljem, lamo Kutrengom' ki mu še pred avanturo' popisanov Čarovnikoaem aajencu, praYzaprav natanko odgovarja, đa jedokončni cilj ("ľealnost.., ,,na-sebnost< sveta) zanj nedosegljiv, insicer zaradi paradigme Poti: ,rAvanturist ste. Po svetu vas ženenemir... Nikdar ne boste postali zvezda stalnica... Nikdar neboste obvladali tuma. Tumo je cilj, ne pot do cilja," lahkoprebeľemo v Popotniku' Po porazu v lamaseriji se te besedeizkaźejo za preroške. Pokaže se namreč, da so učiteljevi "lepinauki" za Egona "ideja"; zanj, obremenjenega z ,rmetafizićnosubjektiviteto", nikoli ne morejo dokončno postati stvarnost ozi-roma Bit, kot pravi sam. Kot novoveški subjekt je še vednoneizogibno vklenjen v źeIje in hrepenenje, s tem pa tudi v Para-digmo poti. Takole resignirano ugotavlja po svojem >>porazu<<l

"splezal bom navkreber, morda bom dosegel sedlo in naposled,r"i ''" drugi strani. In potem znoYa. Že stokrat, tisočkrát semopravil to Pot. . . Kaj me źene? . . . Żakaj ne morem ostati' se odrečitistemu, kar je na drugi strani...?"

Toda njegoy >>poraz<< ni popoln' Če s" -r' že ni uspelo odrečimetafizični "subjektnosti",

jo je vsaj bistveno ''omehčal..: namrečs spoznanjem, da prebujenje ni vstop v drug svet, ampak le nadrugo raven.(op7) Zaveda se, da je svet sicer vedno le individualnaprojekcija in da te individualnosti ni mogoče transcendirad, kotmdi ni mogoče pľeseči razlike med subjektom in objektom.Vendar pa vidi (možno) rešitev v tantri: ,,Zdi se mi, da je to tisto

382

poenotenje, o katerem govori tantra. Pri uspelem tantričnem aktuse ljubimca znebita krink in dojameta drug drugega hkrari objek-tivno in sub;'ektivno; spojita se in čutita skupaj, kot da čuti leeden... Ta zdrlźitev je na način cilja, ki je vsebovan že v svojemzačetku, z vso sugestivnostjo ponazorjena v univerzalni metafori7r7ost1,!.' ki premošča prepad med Egom in Animo (op8) in ki gaskuša Egon zgradi s tantro' Eno n;'egovih zadnjih razmišljanj šezato sklene takole: ,rTa most ni zunaj mene' v prihodnosti, ločenod mene. V meni je, v mojih možganih. Tántra je gradbenametoda.o

)t

)t

Živi stik z vzhodno miselnostjo Egonu omogoči uvid v tisto"nihilistično.. resnico o svetu' ki je sicér vsebovana tudi v zahodniznanosti in filozofiji, vendar - pod pritiskom heideggerjanskemetafizike - prikrita. Čarovnikoa aajenec se zato presenedjivovklaplja v podobo evropskega romana' kot jo je preditavil DušanPirjevec. Junakova akcija izrazito velja ideji - čeprav eksplicitno"anti-idejni.., namreč ideji o (zopet v heideggerjanskem lmislu)avtentičnem źivl1enju. Kot tradicionalni junak evropskega romanaje tudi Egon nezadovoljen s stanjem, kakršno jr, .- ujetostjov Prostor-čas in pragmatični, "razpoIož|jivostni.. odnos do sveta.Njegova akcija seveda ni družbeno revolucionarna; kot junak, kiima "idejo", se namreč ne odpravi spreminjat sYeta v skladu z njo,lmpak si prizadeva, da bi z "idejo" uskladil sebe.

"Ideja<< se mukaže kot prebujenje, Bog, Bit, oz. najkompleksneje: kot spozna-nje. Junak torej v bistvu išč,e gnozo kot tisto nadčasovno spoz.'a-nje, ki nas iztrga ujetosti v prostorsko-časovno kavzalnosf in naszato približa večnosti, ki je tako kot pri Goetheju ujemljiva lev "tu in zdaj.r, y trenutku torei.

Vendar se _ v tantristični lamaseriji dokončno _ izkaźe ontolo-ška diferenca, razlika med idejo in bitjo oziroma _ v skladus Pirjevčevim pojmovanjem - med junakovim idealom in njego-vim resničnim (subjektnim) bistvom. Egon se kot zahodnoevrop-ski subjekt - kot romaneskni novoveški subjekt! - ne more odľłi

383

želji, torej poti na račun cilja. S tem ostaja na sledi srednjeveškihiskalcev Grala,junakov tistih romanov, ki v marsičem vendarle šenajbolj spominjajo na Čaroanikoaega aajenca'

Čep.ar' je v romanu prisotna deziI,,:zija, pa je končni tonCaro,unikoaega aajenca vendarle obarvan s prijazno svedobo, kijo dolgujemo junakovi spravi s svetom' kakršen je' Po eni stranitak zaključek ustreza Bildungsroľnanu, po drugi strani pa "onto-loškemu spoznanju.. heideggeľjanskega dopuščanja biti. Ta povseh peripetijah "spravljivi" zaključek je PraYzaprav odraz avtor-jevega globljega uvida v nedoumljivosti človeške usode. Egonu jepot usojena. Z nje ne more, saj je - govorjeno s Heideggerjem- kot tu-bit vedno bit-v-svetu. Vendar to ne pomeni, da tega, karišče, torej cilja, ni. Cilj, čeprav navidez odmaknjen' tam' kjer jepot, vedno je. Ta je je tl,stíie ontološke diference, katero namČaroanikozl ĺsajenec razkriva skoz tematizacijo poti, hrepenenja,bipolarne razcepljenosti. Egon je zato po svoji zavezanostipotiinneosvobojenosti od ciĺja (ideje) dedič junakov tľadicionalnegaevropskega romana od Don Kibota do Bratov Karamazorsib.Hkrati pa se - zlasti zaradi skepse do novoveškega metafizičnegaracionalizma, materializmain utilitarizma - od rega modela rudiodmakne. Flisarjev roman se namreč vendarle ne sklene z do-končno katastrofo. Nasprotno. Egon v zadnjihvrsticah sproščenougotavlja, da "ko si svoboden, je spet vse po srarem. Ko se sverpostavi na glavo, stoji spet pokonci."

Kot da v tem sklepnem akordu Čaroĺsniboĺsega rsajenca pozva-njajo sicer znane, toda nikoli iste besede: Potoĺ.lanje je končano,a pot se znova pričenja.

OPOMBE

(op1) Nam Pa je _ iz raz|ogov, ki bi zahtevali podrobnejše pojasnilo- večkrat prihajal na misel Henderson, kralj dežja Saula Belowa'

(op2) Ta tendenca 1", ob'koncu ne le stoletja, ampak tudi tisočletja(milenarizem), prav gotovo eďen raz|ogov, zakaj je Flisarjev romannaletel na tako širok odziv' Njegov junak je po svoji duhovni inpsihološki konstituciji dovolj univerzalno utelešenje Zeitgeista.

384

(op3) V zvezi s tem. je .tudi Flisarjevo poudarjanje arhetipskega (kot

preteklega, a v ponovitvah nenehno navzočega). Moio k +. iidaii o*"r,.prinaša dva nova navedka, verjetno vsaj del o kot odgovor na nekatereinterpretacije in avtorjev poskus, da bi usmeril pozorirost na ne dovoljo.paźene elemente v Č a roa n i k oa e m a aj e n c u. Zlaśtiprvi' daljši, predstav-lja miniaturni povzetek Čaroanihoaega aajenca Ĺot

-d.l", rr.drro-.ro

odraž.ajoćega dobo ontološke negotovđsti, ki jo skuša p..ráči. Obenempa ta jungovski navedek opozori, da ima močno ,rlogo .,r.o-anu arhetip,kar nujno vpliva na naše razumevanje Flisarj.rr. pri"dig-e poti in z njopov ezanega hrepenenj a.

(op4) Bralcu Čaroĺ.,nikor.,e8! aajen9a najbrź ni treba raz?agatí, đa jel"yk'- Po \ateĺem je svet iluzija, bistvena značilnost prakäčno ,rsehindijskih religij' zlasti budizma. Tu naj le še enkrat opoäri..,o, da namv eseju 19 g.. za analizo dalinovzhodne filozofske in ieligiozne misli, nakateri delo temelji. (to so.nazadnje opravili že drugí raziagalci), ampakskušamo - ob predpostavki, da gre zJ 1slovenski' evropskiiro*",r, ŕi 1.kot tak globoko povezan z evropsko metafiziko _'pokazati, káksr'ovlogo imajo te miselnę'vse bine v epopeji romaneskne gä jwnaka, ki kljubsvoji,,vzhodnjaški" miselni nastrojenosti vseeno ostala iubjek t zahoánęmetafizike.

(op5) Ob tem pa je nujno opozoriti na neko dejstvo. Enako kot imadva obr.aza npr. ukinitev ene in edine Resnice _ relátiĺlističnega v kontek-stu nihilizma in plaralističnega v obzorju postmoderne dob-e - ima tudita. "avtodestrukcija ega" v Procesu zahodnoevropske nihilistične metafi-zike drugačen predznak kot v svetu, ki ga uči ,prebujeni. Joganandanpr. v stavku: "In ko si prisoten v trenutku, dobiš občuták, daiešploh niin si le to, kar zaznavaš, da se dogaja." Razlika med obema ."rr..-.ustreza prepadu med egom in animo.

(op6) Od rod vrsra uspelih primerjav med Heideggerjem in budiz_mom' zęnom ali daoizmom tako s strani zahodnih kot vzhodnih Íilozo-fov.

(op7) Zanimivo je, da nekaj podobnega najdemo v Strniševi Driadi.

(op8) Z naslonitvijo na Pray tako ne-zahodnoevľopsko gnozo jevÍomanu Romanje za Animo razmerje med jazom in dušo obáelal tudiMarko Uršič.

385

I

I

I

I

I

I

ł

i

,l

il

I

i

I

I

I,

i

I

II

:

I

I

I

iI

ISKANJE IZGUBLJENEGA DVOJ NIKATea Štoka

,Zuei Seeĺen wołlnen, ach! in nl.einer Brust'o(Goethe, Faust)

V enem od miselno izbrušenih esejev, zbranih v knjigi Sodobničlooeb išče dušo, je Carl Gustav Jung zapisal: "Veliko umetniškodelo je podobno sanjam: kljub navidezni razumljivosti se nepojasni samo in nikdar ni nedvoumno'.. In še: "Skrivnost umetni-škega ustvarjanja in učinkovitosti umetnosti moramo iskati v vr-nitvi v stanje participation rnystique - na tisto izkustveno raven, nakateri živi človek, in ne individuum, in kjer ne šteje dobro ali slaboposameznega človeške ga bit1a, marveč samo človekova eksistenca.Zato je vsaka velika umetnina objektivna in neosebna, a nasvendar globoko gane. In zato pesnik tudi ne more biti pomemb-nejši od svojega dela - temveč je kvečjemu pomoč ali ovira prilastni ustvarjalni nalogi."

Tako postrgani navedki lahko izgubijo smisel, ki so ga imeli,ko so še bili vključeni v kontekst zaokroźeneea poglavja. Nisemjih kar tako, na slepo srečo iztrgala. Nasprotno! Prepričana sem,da Jungove misli popolnoma, takorekoč brez razlike, ustrezajovsebini in učinku Flisarjevega ľomana Čaroanikoa aajenec.

Za rojstvo umetniškega dela je odločilno vizionarno iskustvo.Umetniškega ustvarjanja in same umetnine si ni mogoče zamislitibrezvtztje.Te pa se ne da neposredno razumet| zato potrebujeokostje zgodbe, mitske pripor'edi ali česa podobnega, da se uo-bliči. Vizija je neke vrste notranja moč, nekakšna nuja, ki sepolasti ustvarjalca in ga spremeni v svoje orodje. Psihologijaumetniškega ustvarjanja je slabo raziskano podľočje. Za vstopv nepredvidljivo problemsko področje umetnine mora biti inter-pret opremljen z ustrezno strokovno usposobljenostjo, občutlji-vostjo in življenjsko izkušnjo. Ker so kvalitetne umetnine du-hovno in sporočilno mnogoplastne' pritegnejo raziskovalca tisteplasti, ki so ubrane z njegovo življenjsko izkušnjo in duhovnousmerjenostjo. Ko interpret, primerno metodološko opremljen,

387

prodira proti notranjim plastem umetniškega dela, se skuša inter-pretac1ji čimbolj približati skrivnosti, ki kot diamant źari izumetnine.

,Do končne skrivnosti umetnine ne moremo, saj jo prav ta

skrivnost kot umetnino Vzpostavlja in jo ločuje od navadnegauporabnega predmeta, ali pa tistega, kar imenujemo le slika ali kip,ne pa tudi umetnina,r. mi je v nekem intervjuju zatpal slovenskiumetnostni teoretik in zgodovin ar llre Mikuž. Za umetniško deloje značilna posebna ustvarjalna energija'

Flisarjev roman je nastal na križišču vzhodnega in zahodneganačina mišljenja, čutenja in verovanja. Potrebno ga je doumeti kotsrečanje zahodnjaškega duha z vzhodnjaškim načinom razumeva-nja in gledanja sveta. Tahodna znanost in civilizacija navdajatasodobnega človeka z z|emi slutnjami o uničujočih silah čedaljehitrejšega in vse bolj poblaznelega tehnološkega razvoja.In ko sezazre y globino lastne duše, odkrije tam kaos in temo' kar mupreźene vsakršne iluz1je o racionalnih temeljih resničnosti. Dušani več v ravnovesju med dobrimi in hudobnimi silami, marveč je

postala kraj groze, izvor nedoumljivih distorzii, potlaienih hudo-delstev, zakritih zločinskih źelja in nagnjenj, popolno nasprotjevafnemu zatočišču. Na drugi stľani se je zahodnoevropski nihili-zem razpr| po svoji destruktivni plati. Volja do moči, ki je

osrednje gonilo zahodnoevropske civilizacije, je v temelju samo-uničujoča in uničevalna, kar se posebej jasno pokaže' ko jotransplantiramo na področje neevropskih kultur' Posledice sozastrašujoče. Psihična in duhovna substanca zahodnega človeka seje znašIa v kočljivi situaciji. Ni se treba več slepiti, zahodnjak je

doživel moralni, psihični in duhovni bankrot. In kaj sedaj?Potrebno se je ozreti drugam, poiskati rešitev v miselnih,

verskih in duhovnih sistemih zunaj patoloških evropskih tal. Sepodobno kot junak Flisarjevega Vajenca odpraviti na potovanjev himalajsko pogorje. V zraku je źe nekaj časa slutnja, da pihaYeter' ki prinaša duhovne spremembe, zYzhoda. Kot na dlani je,

da se duhovna preobrazba zahodnega človeka lahko rodi samov globini njegove lastne duše in je rezulrtat njegovih lastnih psihič-nih sil. V iskanju nove duhovne obleke pa mu misli, perspektiva in

388

razni drugi elementi iz spektra vzhodnjaških duhovnosti zadajoodločilni sunek, ki iskanju podeli uspeh in omogoči preskok nakvalitetnejšo eksistencialno raven.

Prvoosebni pripovedovalec, ki je hkrati glavni junak Flisarje-vega romana, na določeni točki svojega źivljenjazačuti zasičenostin nesmiseln balast pravil in norm, na katera je volens nolenspristal kot delček mašinerije v zahodnoevropski visoko specializi-iani kulturi in civilizacijski igri' Življenjski ritem, v katerega je

ukleščen, postaja vse hitrejši, zahtevnejši in vse bolj mehaničen.V pogovoru s čudaškim duhovnim učiteljem in modrecem Joga-nando, ki s svojimi nauki in življenjskim slogom uteleša preplet inkvintesenco vzhodnjaških misli in ver, saj "stari Jogananda je

budist, musliman, hindujec, vse...<<, se razkrije usodna razdvole-nost kultiviranega Evropejca. Izpostavljen je predvsem poudarekracionalistične plasti osebnosti, ki se razvija na rovaš emocionalnepolovice. Vsak del psihičnega źív|jenja, ki izgubi pomembnost invrednost, se pretvori v svoje nasprotje. Za sodobnega Evropejca je

znači|na pľevlada materialnega in racionalnega nad emotivnim insenzitivnim. Junaka žene novim pustolovščinam naproti ravnoiskanje ohromele polovice lastne osebnosti. Roman o vajencu jeporočilo o potovanju k izgubljeni polovici.

Na tej točki vstopi v romaneskno besedilo motiv dvojnika.Avtor vpelje ta motiv źe takoj na začetku in ga kot rdečo nit vlečeskozi celotno besedilo. Dvojnik se človeku razkrije v sanjah,senci, ogledalu in v izvirni umetniški poustvaritvi. Umetnostnasploh, Ć ar oĺs nik ors e ga v aj e n ca pa še poseb ej, v elja dešifrirati s teplad: kot osebni dokument o odkrivanju in zasledovanju drugestrani. V kateri osebi se utelesi junakova izgubliena polovica?Najbliže zamisli dvojnika je mala Dolma, źivahna trinajstlemadeklica, ki junaka popelje v tibetansko lamaserijo in ga nepričako-vano uvede v okultno tantrično sekto, da bi jo Posvetil v obredspolnosti kot čudežnega sredswa duhovne rasti. Poskus telesnezdruźiwe med junakom in doraščajočo Dolmo se izjalovi, junakse v zadnjem hipu ustraši njene rosne mladosti, domišljija insamoprepričevanje ga Pustita na cedilu, tako da ne more prestopitimeja lasmih predsodkov.

389

Njegov umik v ključnem trenutku se da pojasniti v drugi luči.Vsak človek je poźelen.ie po drugem. Toda tisto, kar sproži inpovzľoči čudežno odkritje v najbolj usodnem in skritem delučlovekove biti, je ljubezen' Ljubezen sili človeka, da premišljujeo sebi, se poglablja v lastno notranjost, stopa iz nje, da bi se

dopolnil v drugem človeku' v ljubljeni polovici. V odnosu medjunakom in Dolmo umanjka glavni člen _ l;'ubezen, čudeźnadrugačnost.

Kaj to pomeni za Proces junakovega osveščanja in notranjegadozorevanja? In kdo je potemtakem njegova dvojnica? Kdo je Lilaiz preroških sanj? Jo bo morda srečal kje drugje, recimo v kateremod evropskih mest, ko bo nanjo notran)e pripravljen, očiščennavlake narcisizma? odgovor sega źe onkraj meja Flisarjevegaromanesknega teksta. Bralčeva domišljija bolj sluti nakazane situ-acije in rešitve.

Vajeništvo, ki ga na lasmi koži doživi junak v pričujočemromanu) lahko razbiramo tudi drugače. Iniciacijsko potovanje popustih planotah Ladaka inZanskarla, nekje na goratem robu medIndijo in Kitajsko, je pravzaprav junakov boj z zmajem. Todasovražni zmaj,ki bo ubit s sulico svetegaJurija, je junaksam. Sveti

Jurij se zoperstavlja temačnemu delu lastne psihične notranjosti,po robu se postavlja oceanu prikritih źe|)ain nizkotnih nagnjenj,da bi se lahko prerodil na novi, zrelejši stopnji. Vajenčeva pripo-ved je. hkrati dnevnik introverzi;'e in zgodba o energiji, ki jeusmerjena navzyen' V notranjem prostoru se pritajena oglašanapoved potresa. Harmonična intelekmalna geometrija se naskrajnem robu dotika paranoične obsesije. Na ta način razpadenjegova podoba na dva lika, v dve vlogi: v zmagovitega heroja, kiv diru naskakuje divjo zver, in v zma1a, ki hrope v poslednjihkrčih. Sovražnik ni zunaj, pač pa v nas samih.

Ali kakor avtor sam položi na usta svojemu junaku: "Razkol jeosnova moje duševnosti. RaYnoteźje v sebi vzdrź,,|em na star'privzgojen način: z oblastjo razvma nad mračnimi silami podza-vesti. Sem krotilec upornih źivaliv zverinjaku.Tantra je (kot zdajrazumem) nekaj naspfotnega: ne diktatura, ampak miľoljubnakoeksistenca, psihološka demokracija, v kateri se ravnotežje ohra-

390

nja s harmonizacijo vseh prizadetih. Tantra zahteva za vse psiho-loške vzgibe popolno enakopravnost."

Pľavkar sem navedla eno od nosilnih resnic romana, ki se

v preprostem povzetku glasi: namesto diktature zavestne plastidutevnosti haimonično ravnovesje vseh njenih plasti, emoci-onalna vrednost se mora uskladiti z razumsko, intuitivna s senzi-tivno. Samo takšno ravnovesje je pogoj in garant notraniega miru'

Pozornosti, sreče in zadovoljstva. Usklajen psihični razvoj, kiżagotavlja posamezniku notranjo celovitost in enotnost, se dadoseči s čudežno tro;'ko, kjer tao prispeva metafizično osnovo'zen metodo, tantra akcijo.

V romanu je tantra ponazorjena na več načinov. Tr|je zahod-njaki, poleg naslovnega junaka pripovedi še Američan HenryAbrahim Napoleon Alexander in Švicar Manfred, se znajdejov tibetanskem samostanu neky'e visoko v gorah, kjer jih mojsterdiamantne kočije, Veliki lama, uči skrivnosti tantrične prakse.,rBistvo tantre,<< razlaga Henry Napoleon, "ie talno znan)e, ki iedostopno samo izbrancem. V tvojem duhu so yrata, ki jih morašodpreii, tajno tantrično znanje pa je ključ, s katerim jih lahkoodpreš. Povezano je s prepričanjem, da je človek nedokončan. Datakten, kot je, ni takšen, kot lahko postane. Možna je tľansforma-cija z niźjega v višje, iz nevrotika v polboga, iz s|uźabnika ega

v uresničevalca evolucijske težnje. Evolucija śe traja. Tantra omo-goča, da se ji postaviš na čelo."

Mojster diamantne kočije skuša tantrični nauk predstavitis pomočjo rokometa, pri katerem si igralci podajajo nevidno źogo.Kdor hoče postati dober igralec, mora biti vsak trenutek pozorenna vse' kar se okoli njega dogaja, ne da bi karkoli pričakoval. Samotako se lahko ustrezno odzove situaciji, ne da bi tratil energijo.Yaźnaje tudi hitra in pravilna presoja stanja stYari' ki se protejskospreminja, je v neprestanem toku. Nedvomno je prizor rokometainevidno žogo trik, ki najnazorneje kaźe, kako se s predstavnomočjo domišljije vźiveti v igro źiv|jenja'

Glavni poudarek mojstrovega učenja je na procesu osebnerasti. Kdor ne čuti potrebe po izmenjavi naklonjenosti' izkušenj,ljubezni do soljudi, še ni človek v polnem pomenu besede. Sele ko

391

je človek popolnoma odkritosrčen do sebe' do lastnih źelja inpričakovan1,kar pa doseže le, če ;'e odkrit in pošten v medčlove-ških odnosih, je dosegel tisto raven samooblikovanja, ko si lahkoprízna, da je človek. Veliki lama uči zahodnjake kompleksnodialektiko razmerja med posameznikom in družbo, v kateri nitežko prepoznati elemente daoizma,budlzma in hinduizma, trehtečajev Prastare azijske misli.

V njegovem nauku igra pomembno vlogo spolnost, ki kotsredsffo duhovne rasti prispeva pomemben delež k spajanju posa-meznikovega bistva z jedrom sveta kot manifestirane energetskepolarnosti, spajanje posameznika z univerzalnim kozmičnim du-hom, katerega temelj je božanski. Ko si enkrat príznamo, da imajosilnice psihične energije, ki vodijo in usmerjajo naša tavnanja,božanski izvor in naravo' se je veliko |aže zliti s kozmičnozavestjo' S pomočjo jogijskih vaj tantra uči, kako ukaniti preklet-swo dvojine in postati znova eno. Za ta preboj je potrebnanotran1a moč, ki izvira iz erotičnega hrepenenja po drugem.V erotični predaji dveh, v delčku sekunde človek začuti svojopopolnost. V pripovednem tkivu pričujočega romana je večkratnakazana pa tudi upovedena točka ljubezenske izpolnitve kottrenutek čudežne preobrazbe, kjer je telo le zunanja manifesacijanotranjega duha.

Za az1jske duhovne tokove so značilni paradoksi, logičneaporije. Zahodnoevropskemu bralcu se zdi, da azllski miselni toklovi svoj lastni rep prek duhovitih in iskrivih preobratov, kotzmaj,ki bi samemu sebi najraje odgriznil glavo. Avtor je uspešnoprenesel aporetično odprtost in paradoksalnost v svoj rokop1s. Žeuvodni takt odzvanja na takšni duhovni frekvenci. Ko se naslovnijunak razoěaran sesede pred vhodom v enega od neštetih ladaškihsamostanoY, iščoč duhovnega učitelja Joganando, slednji nepriča-kovano stopi predenj z besedami: "Ti me iščeš, jaz te panajdem."V tem duhu se razvija nadaljevanje poti in s tem rudi romana.

Enega ključnih obratov predstavlja misel, da se svet rojeva izpraznine zaYestí' ki ga zaznava. V tej koncepciji naj bi bila bistvosveta praznina, nič. Edina vsebina praznine je duhovna projekcijazaznay, ki jih zahodnjak ima za predmete. Medtem ko si kartezi-

392

janski subjekt prizadeva, da bi ustvaril distanco med zavestjo, kiopazuje in motri svet, in med tem, kar je zunaj, objektom, sivzhodnjaška modrost prikliče pred oči Prazno obliko. Zaveda se,da je "jaz" le tok vtisov, mrgolenje zaznav) zato se skuša potopitiv bistvo kamna, potoka, gore, oblaka na nebu. Z vźivetjemY opazovani predmet briše razliko med subjektom in objektom,na kateri je zasnovana zahodnoevropska metafizika.

Zahodnjaku je težko, morda celo nemogoče doumeti posledicevzhodnjakovega vźivetja v bistvo resničnosti. Preveč je obreme-njen s težo in pomenom nekajstoletnega evropskega metafizičnegamišljenja. Ta način razumevanja in manipuIiranja s svetom stvarije nekaj, kar živi z nami kot sledi dolgotrajne bolezni, s katero seje treba spríjazniti in jo sprejeti. Lahko vdano prenašamo bolezen,lahko pa jo razumemo kot priložnost za sPremembo, za kritičnopreobrazbo. Spodbujen z vzhodno modrostjo praznine se lahkozahodnjak na novo ozre okrog sebe, da bi osmislil lastno eksi-stenco in bit' Z radikalnejšo metodološko predpostavko lahkougleda eksistenco kot enkratno možnost sprejetja sveta. Sebe instvarstvo lahko ugleda v luči posebnega poslanstva, ki ga vsakposameznik nosi, in v dopuščanju drugačnosti in edinstvenosti tehposlanstev.

To lahko dosežemo z mišljenjem, ki ni več funkcionalističnonaravnano, v smislu manipuliranja in gospodarjenja s stvarmi,ampak dopušča osebam in stvarem, da so, kakršne so, kar sproźaosvobajajoče učinke. odprtost in aporetičnost vzhodne modrostinas napeljuje k drugačnemu, bolj igrivemu razmišljanju in obnaša-nju. Namesto da bi skušali z zdravo Pametjo in logičnim jezikom

Poenotiti mnogovrstnost posamičnih izkustev, jih skovati v verigevzroka in posledice, v prej in kasneje, nas usmerja k praznimmestom in odprtim Prostorom' da bi prek njih dešifrirali mnogoz-načne in večplastne vsebine sodobne razpršene zavesti. Potrebnoje previdno in trepetaje vstopiti v nov prostor skozi vrata dru-gačne, erotično ÍazpÍte in igrive resničnosti, kjer odpadejo dihoto-mije subjekt-objekt, resnično-izmišljeno, pravilno-napačno, inkjer se etika preobrazi v erodko in vodi stvarstvo princip ugodja.V tej novi resničnosti je pomembna vloga odmerjena igri. Joga-

393

nanda med drugim pove svojemu vajencu tudi to življenjskoresnico: ,,Samo, ko se življenja več ne oklepaš, se lahko z njimigraš. "

Vsaj na papirju nam je uspelo svet sestaviti v celoto, povezatikoščke moza1ka v zgradbo sveta. Da bi svet ne bil iluzionističnaigra slepil, se je potrebno dokopati do skrajnih meja predstavlji-vega. Jedro sveta ;'e prazno, kot orehova lupina. Vsemirje se vrtiokrog niča. okrogpraznine se giblje množica elementov, kateľihkombinacije se množijo v neskončne milijarde' Ko misel najdeobliko, se za trenutek zariše na ozad)rs' praznine, zahip zasveti inse mkoj razblini v večnem pretoku kozmosa. os stvaľstva je tao,prazna točka, ki se magično širi nayzyefl, na obod mandale.

Kaj se v tem primeru dogaja z orodjem, ki omogoča igrofikcije, ki se obrača v resničnost? Z instrumentom' s katerim je

podana vajenčeva zgodba iskanja psihične celovitosti? S sred-stvom' ki prinaša v bralčevo domišljijo živopisane podobe, jihpremika, povezuje in menjuje kot otrok, ki vrti kalejdoskop? Brezjezika, silne energije, ki źarči s strani romana in spľoti razkrivapodtalno plast samega avtorja, narobno, senčno stran civilizacije,kateri pripada, bi ne bilo slasti in muke zgodbe, prizorov, slepilnemenjave podob. Vprašanje o statusu jezíka si na koncu poti, dkpred vrnitvijo v civilizirano evropsko vsakdanjost, zastavi junaksam: 'rBesede so kamni, s katerimi lomimo okno sveta in gaspreminjamo v nepresojen zaslon. Zato me najbolj skrbi ravno to,kakšno vlogo bom dodelil besedam, ko se vrnem domov. Bomlahko živel hkrati z njimi ín brez njih?"

Kaj je pravzaprav lezik? Je zgolj sredstvo, s katerim se razliku-jemo od źivali, ali jekaj več? Jezik verjetno ni entiteta, ki bi jo bilomoč popolnoma podrediti racionalnemu nadzoru. Do tega od-kritja se je v radikalni obliki dokopala že Freudova psihoanaliza.Z znanstveno doslednostjo in hladnokrvnostjo je v lapsusih,spodrsljajih vsakdanje govorice razkrivala simptome potlačeneganezavednega, ki z arzena|om strašljivih podob dobi patološkovrednost. Besede, brž ko so izrečene, uporabljene, obrnejo svojomoč zoper intelekt. občutek imamo, da se da z besedami začrtatijasno ločitveno črto med predmeti, dogodki in osebami. Kasneje

394

se izkaźe, da bolj ko si prizadevamo premakniti to razmejitvenočrto, bolj nas pri tem početju ovira;'o ravno besede, saj pogojujejonašo misel, nehote usmerja;'o naš način razmłšI)anja. Namesto dabi "zgrabili.. stvari, ulovimo besede. Iz zagate se skušamo izvlečiz ízgrajevanjem strogega, čim bolj natančnega jez1ka' ki bi bilzgrajen ĺz kar se da točnih opredelitev, definicij. In takrat seovemo' da takšen jezik napotuje na druge besede' namesto nastvari' Stvarnost se nam je nepoprav|jívo izmuzníla iz jezikovnihmreź. Kaj storiti? Navsezadn;'e smo bitja govorice. Da ne ome-njamo pisatelja, ki se jeziku kratko malo ne more izogniti, razenza ceno molka.

Zdi se, da jezik poleg sporoč.anja doźivljajskih vdsov, brbotanjzaYestí, mrgolenja asociacij, utripov srca, skriva tisto, česar se boljpovršno zavedamo, kar pa je ravno tako pomembno. Jezik po-stane v ustvarjalnem pÍocesu pisateljev orakelj, s katerim avtor, čega pravilno uporabi, spravlja na površje monstrume in himerelasmih psihičnih globin, da bi se tako očistil. Posredno pa preksvojega osebnega v7oźka, s pomočjo osebne zgodbe, skratka ti-stega, kar je v njegovem pisanju pristno osebno, opozarja napodobne usode drugih, s tem pa kaže v smer katarzičnega očišče-nja krivde.

Zavest o izmikajočih se, spolzkih tleh pod nogami, o praznini,iz katere izvirajo vse stvari, zvesto odseva sam kreativni procespisanja. Pogostokrat se avtor znajde pred vrtoglavim občutkomvakuuma, pred nepričakovanimi zdrsi, odprtinami in praznimimesti. Toda resnična moč mojstra se pokaže takrat, ko virtuoznoźong|ira z besedami, medtem ko prečka prepad na nevarnemmostu, ki se ziba pod njegovimi koraki, ne da bi za trenutekizgubil izpred oči lastno poslanstvo. In če se za hip vrnemo nazač,etek: močna osebna vízija )e garancija, ki bo besednega iluzi-onista ponesla č,ez prepad nočnih mor in psihičnih pošasti. Moč-neje se PrePusti vrtincu podob, misli, doživljajev, ki mu jihnarekuje demon ustvarjalnosti, bolje bo opravil nalogo svojegaposlanstva. Umetniški tekst zahteva smrt avtorja. Dobro delovedno zasenči svojega ustvarjalca.

Cena polnokrvnega umetniškega organizma je visoka. Sporo-

395

čilna vrednost in izvirna izpovedna energija, ki ju tekst vsebuje,gresta na račun avtorjevega življenja. Sposobnost, da iz sebe rodiumetnino, kot Ateno iz Zeusove glave, ki bo v interakciji z bral-čevo domišljijo zaźivela ločeno, neodvisno živl)en1e, je navsezad-nje moral od nekod vzeti. Zaradi skrivnosti, ki jo pojasnjujeumetniško de|o, vizije, ki jo ponuja, odpustimo ustvarjalcu vsa-kršno njegovo muho, značajsko hibo in pomankljivost' pretirannarcisizem ali pa ekshibicionizem. Umetnika varuje umetnina, kijo je ustvaril z muko in slastjo lastnega genija. Nepotrebno ga jesoditi po konfliktih in pomankljivosti njegove nravi. In sploh ne

Bre za pretiravaryą če zapišemo, da je Caroanik,o,tl ,sajenec opre-delil Evalda Flisarja, ga na svojevrsten način ustvaril.

In naposled, vprašanje zvrstne opredeljenosti' V kateri lite-ľarni źanr uvrstiti Flisarjev doslej najuspešnejši roman? Kamv resnici sodi Čaroĺ.,niko,U ĺ'lajenec? Da gre ża veliki tekst sodobneslovenske književnosti, ne more biti po vsem povedanem nobe-nega dvoma več. Zarađi eksotične snovi, ki jo Flisar popisuje, inpripovedne kompozicije, s katero organizira mnoštvo dogodkov,oseb in prizorov, gre za potopisni roman. Le da se junakovapopotna leta ujemajo z njegovo osebno rastjo in duhovnim dozo-revanjem, tako da bi ga pogojno lahko šteli med razvojne romane'značilno obliko nemškega romanopisja, ki je bila zelo razširjenav obdobju predromantike in romantike in katere predstavniki so'sľieland, Goethe, Novalis, Keller in E.T.A. Hoffmann. Zaradidialogov med Joganando in naslovnim protagonistom, v katerihudeleženca vsak iz svojega zornega kota vodita duhovne spopadeo bogu, naravi resničnosti in sanj, meji med fikcijo in resnico,o izvoru in zakonitostih vesolja in podobno, ki imajo skratkamočan refleksivni značaj, vsi po vrsti Pa razkrivajo življenjskofilozofijo oseb v romanu, bi ga lahko imenovali filozofski roman.Če bi tehtne dialoge iztrgali iz konteksta romana in jim pripisalistatus resničnosti, bi dobili svojevrstno parafrazo platonskegadialoga, znamenite napol literarne zvrsti iz antike.

Poleg oPaznega deleźa sPoznaYno-refleksivne komponente j e

v romanu Caroanikoa aajenec močno prisotna etično-moralnaplast. Pogovori med Joganando in naslovnim junakom, kot tudi

396

pogovori, ki iih ima vajenec s Henryjem Abrahamom Napole-onom Alexandrom, z vodjo lamaserije, s Sivo in kasneje z Avstral-cem v jami, vsebujejo nespregledljivo etično komponento. o po-membnem vzgojnem učinku te knjige priča tudi dejstvo, da segajopo njej udeleženci posebnih terapevtskih skupin, ki se zdravijozasvojenosti z alkoholom, drogami in drugimi psihoaktivnimisubstancami. Je potemtakem Čaroanikoa aajenec romansiranididaktični priročnik, nekakšen učbenik zđravega in srečnega živ-ljenja?

S takšno oznako bi ga degradirali in mu vzeli literarno vred-nost. Morda smo še najbliže ustreżnemu odgovoru, če pustimozvrstno pľedalčkanje ob strani in se sprijaznimo s PreProsto'a dovolj nazorno oznako roman. Návsezadnje, ali ni za resničnovelike umetniške tekste značilno, da se izmikajo literarno zvrst-nim in obdobnim opredelitvam, da s svojo vsebino in slogomsegajo onkraj literarno zgodovinskih kategorij? Flisarjev tekst jev prvi vrsti roman, ki pa je zgrajen iz več'-plasti in kateregasporočilo se razcepi na več pomenskih ravni. Caroanikov aajenecpostavlja spomenik plodnemu srečanju dveh kultur in dveh civili-zacij. Yoz|išče problemov, ki jim skuša pridi do dna, pletev mrežo z dvema koordinatnima sistemoma, ki si stojita diame-tralno nasProti' in sicer s kooľdinatami daljnoazijske in zahodnoe-vropske kulture r.er civilizacije. Popotnik, prek njegovih dvomov,negotovosti, muk in teźav pa bralec sam, skuša doumeti tistoosnovno načelo, ki to kaotičnosĺ urejuje v nekoliko znosnejšikozmos. odveč je ponav|1ati, da se skozi popotnikovo iskanjeizgubljene ali pr ezrte polovice lastne osebnosti zrcalljo lastnosti infilozofska prizadevanja dveh civi|lzacij, v ozadju katerih tičiogromna materialna in duhovna zgodovina.-

Fikcija ali resničnost? Če podrobneje pretehtamo vprašanje,ugotovimo , da zastavl1a|aźno dilemo. Pred očmi se nam odpirajostrani, ki so plod fikcije, neustavljivo privlačne podobe izmi-šljije, ki jo je porodil bIazen ali pa vsaj ustvarjalno izviren duhčarovnika. Nakazano dilemo si lahko razrešimo v luči aristotelov-ske logike' Flisarjev roman je fikcija, ki je resničnejša od vsakršnedokumentirane resničnosti. Potovanje č.ez himalajske strmine,

397