Z a s a v s k i t e d n i kz a b o l j š e Z a s a v j e

četrtek, 14. avgust 2014

Karel Vukovič o energetiki

7 8 10

Kopalni dan za Patricio

Prva svetovna vojna in pesem

17

Medijske toplice nekoč in danes

www.zasavskitednik.si info@zasavskitednik.siwww.facebook.com/zasavskitednikLetnik 1, številka 6

Pozdrav z Raba. Arhiv Milana Cerinška, objavljeno v publikaciji Gregorja Jermana Sindikalni turizem, ZMT, 2013

Tako se svojih počitnic v 80-letih spominja Trboveljčanka Anita Ža-gar. Podobne spomine ima večina Slovencev, ki jim spomin seže pred leto 1991, saj so dopustovali na hr-vaški obali po dostopnih cenah. To je omogočala množica počitniških domov, apartmajev in prikolic, ki so jih imeli v lasti podjetja in sindi-

kati. Sindikalni turizem v Zasavju od osvoboditve do slovenske samo-stojnosti je raziskal in o tem napisal knjigo kustos Zasavskega muzeja Trbovlje Gregor Jerman. Zanimalo ga je, »kaj je lokalno gospodarstvo omogočilo svojim zaposlenim. De-lavci in njihove družine so dobili priložnost, da za kratek čas zbežijo iz

težkega vsakodnevnega življenja. Po večini so z gradnjo sindikalnih poči-tniških domov Zasavčani prvič prišli do možnosti, da gredo na morje, tam preživijo deset brezskrbnih dni in spoznajo, da je morje precej večje kot trboveljski bajer, pa še slano je.«

Na počitnice prek sindikata

Naselje Tri Krasne na Rabu danes. Foto: FB profil naselja

»Na Rab smo hodili, ko sem bila v osnovni šoli. Šli smo z avtobusom sredi noči. Prevoz je organiziral Rudnik in bilo je doživetje. Spomnim se dolgih kolon na Jablancu pred traj-ektom. Na dopustu so se družili ‘kameradi’, pa tudi veliko naše žlahte je šlo, tako da družbe ni manjkalo. Organizirane so bile igre, pa glasba ob večerih, skupaj smo hodili v mesto ogledovati ponudbo na stojnicah. Bilo je luštno. Jedli smo v menzi, torej so bile počitnice brezskrbne tudi za mamice.«

»Če je bilo v Jugoslaviji pred letom 1991 v okviru sindikalnega turizma kar 153.000 ležišč …. se je kasneje ta segment turizma bistveno spremenil, praktično ukinil. Vzroki so v procesu divje privatizacije družbene lastnine, kjer so skupaj s podjetji divje privatizirali tudi počitniške zmogljivosti. Ko se je začel propad gospodarskih družb, so vodilni lahko zelo poceni kupili stanovanja na morju, v hribih ali planinah. Delavcem je ostalo zelo malo.«

Gregor Jerman, iz knjige Sindikalni turizem, ZMT, 2013

nadaljevanje na strani 6

PočitniceSi zamišljate: avtobus, poln prepote-nih ljudi, nestrpni otroci, tečni možje, tudi kakšna ženska, počasi pripelje do pristanišča s trajekti. Tam pa mno-žica, ure čakanja. Za nami pa nočno vstajanje okrog treh in dolga vožnja. Ja, tako se je hodilo včasih na morje.

Pa vendar so spomini lepi. Zaradi druženja, brezskrbnega uživanja, po-ležavanja na plaži, morskih anekdot, špricerjev in kart. Pa večernih spreho-dov v mesto, vabljivih »štantov«, glas-be na terasah gostiln in nove oblekice, kupljene, da bomo izgledali fajn na večernem sprehodu na morju.

Včasih tako, danes je seveda druga-če. Sindikalnih domov praktično ni več, ponekod so ostale še kakšne hi-šice, stanovanja, prikolice. Pa še tega je malo. Saj ne bomo rabili, so v času divje privatizacije po osamosvojitvi polagali na dušo zaposlenim. Težka situacija je v podjetju, prodati mora-mo vse, kar lahko, da bomo preživeli, je bila druga mantra. Tretja pa, da na Hrvaškem, kjer je bilo mnogo lastni-ne, Slovenci tako ne morejo gospoda-riti s počitniškimi kapacitetami. In so jih prodali. Slovencem. Pravzaprav jih poznamo. Tam, kjer so znali, so apart-maje kupili in uredili kar tisti, ki so bili tako ali drugače pri koritu. Poba-sali so lastnino delavcev, ki so jo zgra-dili z denarjem njihovih regresov, tudi s prostovoljnim udarniškim delom in odpovedovanjem. Sindikalnega turiz-ma danes skoraj ni več. Pa bi ga vse bolj potrebovali. Povsod.

No, počitnice pa so. Takšne in drugač-ne. Nekateri jih preživljajo s premož-nimi starši v tujini, drugi se vozijo po Jadranu, počitnikujejo v hribih ali to-plicah. Spet drugi bodo preživeli poči-tnice doma. Morda pri starih starših, te so verjetno najlepše čez leta, ko se spominjamo mladih dni. Nekateri za dopust nimajo denarja. Z drobnimi radostmi pa lahko vsaj otrokom po-živijo počitniške dni. Navsezadnje to tudi delavnice društev prijetna pope-stritev poletja.Mi bomo dali počitnicam dovolj pros-tora tudi v naslednjih številkah. Mla-de fotografe, samo mladoletne, da ne bo pomote, vabimo, naj pošljejo svo-jo najboljšo fotko počitnic. Tema ni omejena, nagrade pa so visoooooke in zabaaaaaavne. Tako, kot se spodobi za poletje.

Še naprej ga uživajte, pa če je sonce ali dež. Saj veste, za dežjem vedno posije sonce.

Marko Planinc

2 četrtek, 14. avgust 2014ZASAVJE

Kolofon: Zasavski tednikIzdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Pla-nincOdgovorna urednica: Sabina LokarUredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kiso-vec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža), Katja Markovič (projekti), Vid Šteh (glasba), Slavko Garantini (grafika), Mateja Forte (oglasi).Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/56-60-568Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

Hopla konopljaPolicisti Policijske postaje Zagor-je ob Savi so julija s preverjanjem informacij in pregledom terena odkrili večji nasad prepoveda-ne droge konoplje. Sadike kono-plje, bilo jih je kar za vsak dan v letu – 365, so bile že velike in bi jo pridelovalci kaj kmalu poželi. Vendar so jo na težko dostopnem gozdnem terenu v okolici Zagor-ja poželi kar policisti, ki so žetev tudi ustrezno zavarovali. O kme-tovalcih pa pristojni še zbirajo ob-vestila.

ZT

Radio Kum se sicer zadnji dve leti sooča s težavami, ker je ministrstvo za kulturo zahtevalo vračilo 28.000 evrov, kolikor so jih prejeli na razpisu za financiranje lokalnih vsebin. Na ministrstvu so se namreč obregnili v

Gre za koordinacijo, promocijo in skrbništvo programa HRT, izvajanje česar je ministrstvo zaupalo Regi-onalnemu centru za razvoj Zagorje (RCR) in RRA Posavje. 431.225 evrov

Poletni razmisleki II.Ne vem kaj je letos, a zdi se mi, da se je poletje šele začelo, pa je mimo pol avgusta in v vsa-kodnevnem besednjaku se že omenja jesen. Z njo pa prihaja

tudi vročica lokalnih volitev. Še tri tedne in znane bodo liste kandidatk in kandidatov. Ste kaj vznemirjeni, s kakšnimi programi nas bodo presene-tili naši bodoči izbranci?

In pa - ste že razmislili, kako jih boste skozi čas nadzirali, da začrtan program resnično izvajajo? Kako boste preverjali njihove namene in re-zultate? Nenazadnje - ste razmislili, kako boste v prihodnjih štirih letih vi sami sodelovali pri oblikovanju regionalne politike, izvajanju projektov lokalne skupnosti, vključevanju v pomembne teme? Skozi ta vprašanja nadaljujem poletni razmislek o Zasavju, v kakršnem hočem živeti. V ta-kšnem, kjer bomo združili moči tisti, ki boste naslednja štiri leta vodili občine in tisti, ki bomo ves čas pomagali. Ja, pomagali.

Spoštovane skorajšnje kandidatke in kandidati za svetnice, svetnike, županje ter župane, pred vami je zahtevna naloga. Sprejmite jo z vso strastjo, zanosom in polno odgovornostjo ali rajši ne kandidirajte. Med-tem ko pripravljate program, sestavljate liste, iščete finančno podporo in razmišljate o komunikacijski kampanji, imejte pred sabo, da:

Želite zmanjšati število občinskih svetnikov, ki bo usklajeno z aktualnim številom prebivalcev v občini.Hočete vzpodbujati Zasavce, da na občinskih sejah sodelujejo s svojimi predlogi in aktivnostjo nasploh.Zahtevate medijski prenos občinskih sej v živo (npr. livestream).Lokalno skupnost nenehno motivirate k soodločanju (npr. pri občinskem proračunu, izgledu javnih fasad, ukrepih za lastnike zapuščenih prosto-rov, ipd.) in zanjo prilagajate upravne procedure.Takoj vzpostavite preproste komunikacijske poti, kjer hitro odgovarjate na vprašanja ljudi, podajate pojasnila, sprejemate predloge, pomagate, izražate mnenja (pri tem brezplačni javni wi-fi ne bo odveč).Razvijate način sprejemanja odločitev, kar začnete s pobudo za partici-patorni proračun (po zgledu Maribora). Sta vaši glavni zaobljubi, da se boste obdali z nepokvarjenimi, nearo-gantnimi sodelavci in da izvoljene funkcije ne boste prevzeli, če volilna udeležba ne preseže 50 odstotkov.

Spoštovane Sozasavke in Sozasavci z volilno pravico, premišljeno investi-rajte svoj jesenski glas. Z izbiro, z neveljavno glasovnico ali z ignoranco volitev. A nato se ne zleknite na kavč pred TV, čaka nas ogromno dela.

*Avtorica vzpodbuja kandidatke in kandidate, da uporabijo ideje v toč-kah od 1. do 7. v svojih programih in predvolilnih obljubah.

Tadeja Bučar

Radio Kum ostaja lokalna radijska postaja

V zadnjem času so po Zasavju zaokrožile govorice, da bomo Zasavčani ostali brez lokalnega radijskega informativnega programa, saj naj bi namesto radia Kum Trbovlje poslušali radio Aktual. Vendar je direktor radia Kum Trbovlje Simon Prelesnik govorice zanikal in dejal, da bo radio Kum še nap-rej radijski program posebnega pomena, katerega vsebina ali kadrovska struktura se ne bo spreminjala.

dolžino oddaj, za katere v razpisu si-cer piše, da bi morale biti dolge do 20 minut, na ministrstvu pa so zahtevali vračilo sredstev, ker so bile oddaje ra-dia Kum krajše od 20 minut. “Če je v razpisnih pogojih zapisano, da mora-

jo biti dolge do 20 minut, si to razla-gamo tako, da so lahko tudi krajše,” nejasne zahteve kulturnega ministr-stva interpretira vodstvo radia. Čeprav prepričani, da neupravičeno, so denar vrnili, ker jim je minister za kulturo v odhajanju dr. Uroš Grilc obljubil, da bodo lahko spet sredstva prejeli na lanskem razpisu, vendar se tudi to za trboveljski radio ni dobro izšlo, je pojasnil Igor Škerlak, direk-tor radijskih postaj in komercialni direktor Krater Media, lastnika ra-dia Kuma. Dodal je, da sredstev niso prejeli niti na letošnjem razpisu, tako da so v zadnjih treh letih ob okoli 100.000 evrov, s katerimi so lahko pokrivali novinarske vsebine iz lo-kalnega okolja.

Škerlak je ob tem poudaril, da ne gre za denar, s katerim bi lastnik Kuma želel ustvarjati dobiček, temveč radio sredstva potrebuje za normalno de-lovanje oziroma izvajanje programa. Tako so zdaj sprejeli odločitev, da bodo nadomestne vire iskali drug-je, pomagali si bodo tudi z drugimi radijskimi postajami v mreži Krater Media, zaposleni, predvsem novinar-ji, pa bodo pripravljali dodatne vse-bine za enega od dnevnih časopisov in spletnih portalov v lasti Krater Media.

SL

Novi milijoni za Hrastnik, Trbovlje in Radeče

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na Vlado RS poslalo predlog za uvrstitev novih projektov v Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje (HRT). Do leta 2018 bo država po tem predlogu v Zasavje in del Posav-ja poslala 4,8 milijona evrov, letos in prihodnje leto po 1,2 milijona evrov, leta 2016 1,3 milijona evrov, leta 2017 pa še dober milijon evrov.

vredna pogodba bo v veljavo stopila, ko bo vlada potrdila predlog gospo-darskega ministrstva.

Skoraj 2 milijona evrov bo država do

za novonastala podjetja, s čimer bi zmanjšali razvojni zaostanek občin z ustvarjanjem novih delovnih mest in zaposlovanjem ter zagonom no-vih inovativnih podjetij. »Programi spodbujanja podjetništva bi dajali boljše rezultate, če bi bili podjetni-

Kar 365 rastlin konoplje je raslo na težko dostopnem terenu. Foto: PP Zagorje

leta 2018 namenila še izvajanju pro-grama Podjetno v svet podjetništva (PVSP), ki ga bosta prav tako izvajala RCR in RRA Posavje. Toliko sredstev bo na voljo za 160 brezposelnih, pri-javljenih na Zavodu za zaposlovanje, ki se bodo podali na samostojno pot. Cilj programa je, da udeleženec v ob-dobju enega leta po zaključku uspo-sabljanja ustanovi lastno podjetje in se v njem zaposli oziroma se samoza-posli ali se zaposli pri drugem delo-dajalcu.

Tretji predlog ministrstva pa je uvedba projekta Finančne spodbude

ki na začetku svoje podjetniške poti deležni ustrezne finančne podpore v obliki tako imenovanega semenske-ga kapitala v obliki subvencij, ki jim olajšajo prva leta poslovanja,« uteme-ljujejo pobudo na ministrstvu.

ZT

Z a s a v s k i t e d n i kz a b o l j š e Z a s a v j e

Simon Prelesnik, direktor radia Kum. Foto: Sabina Lokar

3četrtek, 14. avgust 2014 GOSPODARSTVO

V TET še težave

Usoda TET je še vedno nejasna. Ru-ski kupec Oleg Burlakov, ki se s Hol-dingom slovenske elektrarne (HSE) že dve leti pogaja o nakupu podjetja, ga še ni kupil. Še pred letom je ponu-jal za TET okrog 11 milijonov evrov, nazadnje je za objekt, ki ni vreden

nič, saj drugih kupcev zanj ni, ponu-dil en evro in pet milijonov evrov za socialni program. Holding je v času pogovorov večkrat spreminjal pogoje prodaje, morebitni kupec je tudi pred kratkim prosil za mesec dni odloga, da prouči nove možnosti. Tako so se

In zmagaj! Cas imaš do 29. avgusta, zato pohiti!

Drugi natecaj za izbor najboljše poslovne ideje Zasavja. Išcemo izvedljive, komercialno zanimive ter inovativne ideje o cemerkoli. Lahko je izdelek, storitev, poslovni model ali pa »kvihti za vaservago«.Nagrade so podjetnikom primerne, med njimi tudi vstopnica za prestizno tekmovanju Start:up Slovenija.

Vse o razgibavanju idej na spletni strani www.rcr-zasavje.si in Facebooku www.facebook.com/podjetnozasavje

R zgibaj svojo idejo

V trboveljski termoelektrarni bi morali sredine avgusta pri-četi s proizvodnjo. Vendar lastniki še vedno niso potrdili po-slovnega načrta, delavci pa so 4. avgusta prišli nazaj na delo. Okrog 170 delavcem se je namreč iztekla odredba o čakanju na delo doma.

pogajanja podaljšala do 1. septembra. »Država, oziroma HSE kot lastnica Termoelektrarne Trbovlje se odloča med tremi možnostmi za prihodnost podjetja: likvidacijo, stečajem ali prodajo,« pravi predsednik sindikata v TET Aleš Žagar. Zaposleni upajo, da bo uspela prodaja, druge možnosti jim dajejo precej manj socialne var-nosti.Vprašanje je, kako močno švicarska družba Edelweiss Investment v lasti Olega Burlakova še želi trboveljsko TET. V njej naj bi kurili premog, ki

bi ga pridobivali v rudniku Ljiljani v Bosni.S 17. avgustom bi morali 125 mega-vatni blok trboveljske TET ponovno zagnati. Vendar odločitve o tem še ni. Najbolj verjetno pa zaradi ugodnih pogojev za obratovanje slovenskih hidroelektrarn avgusta proizvodnja ne bo stekla. Direktor podjetja Franc Blaznek opozarja na težko likvidno-stno situacijo, o položaju zaposlenih pa pravi: »Najprej bomo izkoristili še vse dopuste, ki so ostali, potem pa, glede na napoved obratovanja po-

daljšali čakanje na delo doma. Lahko tudi do konca leta.«V TET so nezadovoljni, ker se drža-va ne odloči, kaj bo s podjetjem. Aleš Žagar: »Enkrat je težava v kupnini, drugič najdejo izgovor v državni po-moči. Vedno najdejo nekaj, da pro-daja ne steče do konca.« Zaposleni zato pričakujejo jasne odgovore o prihodnosti. Pričakujejo, da bodo kaj dosegli tudi z napovedano splošno-stavko energetike Slovenije.

MP

Po slovensko se rekvizit snowtrike imenuje trismučnik, osebno pa me spominja na tricikel, ki ga names-to koles poganjajo smuči. Inovator Matic Hribar iz Trbovelj se je že leta 2008 odločil, da bo enega izdelal tudi zase.

Hribarjeva zgodba se je začela, ko si je v svojo delavnico na steno obesil ve-liko sliko snowtrika, ki so ga prvi iz-delali v norveškem podjetju Northle-gion leta 2007. Do danes je to edino podjetje, ki je izdelovalo tovrstne iz-delke, žal pa je njihova proizvodnja še istega leta zaprla vrata in tako nakup tega športnega pripomočka od takrat ni več mogoča.»Moja želja je bila izdelati podoben trike z določenimi spremembami, saj sem želel zgolj izdelek za lastno upo-rabo. Po približno dveh letih načr-tovanja, preizkušanja različnih ma-terialov ter same izdelave je na moji delovni mizi stal oprijemljiv izdelek,« pravi Matic Hribar.Sledilo je testiranje na snegu. Hri-bar je bil zelo zadovoljen s tem, kako se snowtrike obnaša na snegu, zato je povabil še svoje prijatelje, ki se ukvarjajo z različnimi športi, da so ga preizkusili. Tako so ga testirali gorski kolesarji, deskarji na snegu, motokrosisti  ... Prav tako so se na smučišču vedno našle množice rado-

vednežev, ki so si izdelek ogledavale in preizkušale. Odzivi vseh so bili zelo pozitivni.Ko je Hribar pred dobrim letom odprl svoje podjetje Hilstrajk, se je zaradi pozitivnega odziva uporabnikov od-ločil, da postane snowtrike eden iz-med njegovih glavnih projektov.V svoje vrste je povabil različne stro-kovnjake in od takrat delajo s polno paro. »Snowtrike smo dodelali, tako da smo upoštevali nasvete ljudi, ki so ga preizkusili, raziskali smo trg in trenutno smo tik pred izdelavo prvega prototipskega snowtrika,« je o svojem projektu, za katerega je pre-jel tudi srebrno nagrado za inovacijo pri Gospodarski zbornici Slovenije, Območni zbornici Zasavje, povedal Hribar.Snowtrike lahko brez težav upora-bljajo tudi rekreativni športniki. Za-radi njegove izredne stabilnosti do zdaj Hribar še ni naletel na človeka, ki bi imel pri vožnji z njim težave. Uporablja ga lahko vsak. Hkrati pa je to izdelek za tiste, ki ne smučajo ali deskajo na snegu, a bi vseeno radi iz-koristili in uživali v zimskih dnevih na drugačen način.To pa ni edini izdelek njegovega pod-jetja. Že od malih nog namreč sam izdeluje športne in druge rekvizite v domači delavnici. Najbolj pro-dajani izdelek so vadbeni trakovi

ForceStraps, ki omogočajo krepitev mišic trupa celoten čas vadbe. Zara-di delovanja v treh ravninah se upo-rabnikom hitreje poveča fizična moč, izboljšajo koordinacijo in motorične spretnosti, pridobijo vzdržljivost in hitreje okrevajo po poškodbah skle-pov in okončin.Hribar še vedno išče sodelavce pri projektu, tudi finančne. Verjame, da je kdo, ki želi sodelovati v snowtri-ke revoluciji, ki malce spominja na snowboard revolucijo iz devetdese-tih, ko so si tudi deskarji na snegu morali v začetku izboriti svoj prostor na smučišču.

Tina Grilc

V Steklarni Hrastnik so v prvem polletju 2014 nadaljevali z uspešnim poslovanjem. »Prihodki od prodaje so znašali nekaj več kot 26 milijo-nov evrov, kar je skoraj 5 odstotkov več kot v enakem obdobju lani,« po-jasnjuje generalni direktor uprave Steklarne Hrastnik Andrej Božič, »Dobiček iz poslovanja pred obre-stmi, davki in amortizacijo (EBIT-DA) je znašal 5,46 milijona evrov, kar je za 48,7 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti poslov-ni izid ob prvem polletju se je pove-čal z 0,97 milijona evrov v letu 2013 na 3,15 milijona evrov v letu 2014.«

Optimizacija portfelja izdelkov, s ka-terim so dosegli za dva odstotka višje prodajne cene kot v lanskem letu, je prispevala k dobrim poslovnim re-zultatom Steklarne Hrastnik. Sem sodi še učinkovitejše poslovanje in nižji stroški poslovanja, čemur bot-ruje boljša tehnološka opremljenost in večja energetska učinkovitost. Pohvalno je tudi to, da so zmanjšali stroške za energijo skoraj za tretjino v primerjali z letom 2012. Dodana vrednost na zaposlenega se je pove-čala za dvajset odstotkov v primerjavi z lanskim letom.»V posodobitev strojev in infrastruk-ture smo v Steklarna Hrastnik vložili 12,5 milijona evrov,« nadaljuje Božič,

»od tega so najpomembnejše naložbe posodobitev strojev in izgradnja nove talilne peči v enoti Vitrum - 7 milijo-nov evrov, kontrolni stroji in oprema v enoti Special - 2 milijona evrov in orodja za proizvodnjo izdelkov 1,5 milijona evrov. Posebno skrb smo namenili tudi izboljšanju logistike in sodelovanju med oddelki, prav tako maloprodaji in varstvau pri delu.”

ZT

Forcestraps, Matic Hribar pri vajah za koordinacijo in moč. Foto: Arhiv podje-tja Hilstrajk

Uspešno polletje Snowtrike revolucija

V enoti Special ustvarjajo dobiček. Foto: Fanči Moljk

4 četrtek, 14. avgust 2014

Imamo večZASAVJE

Proslave sta se med drugim udele-žila poslanca Katarina Hočevar in Marjan Dolinšek, varuhinja člo-vekovih pravic Vlasta Nussdorfer, predstavniki sosednjih občin, po-džupanja Trbovelj Jasna Gabrič, po-džupana Hrastnika Soniboj Knežak in Vinko Žagar in direktor občinske uprave Jani Kraner ter podžupanja in podžupan Litije Lijana Lovše in Gregor Zavrl. V goste so prišle tudi delegacije prijateljskih občin iz tujih držav, odpravo iz srbskega Aleksinca je vodil Čedomir Rakić, namestnik predsednika občinske uprave, iz hr-vaškega Omiša župan Ivan Kovačić, iz Starigrada predsednik mestnega sveta Prosper Vlahović ter iz češkega

Havířova podžupana Eduard Hecz-ko in Pavol Jantoš.Župan Zagorja ob Savi Matjaž Šva-gan je nagovoril zbrane in jim pove-dal o projektih, ki so se v času njego-vega petega mandata odvijali po vsej občini. Govoril je o novo zgrajenem enajstoddelčnem vrtcu Smrkci, ki bo hkrati tudi medgeneracijsko središče, gradnji čistilne naprave Medeja, poi-menovane po nesojeni nevesti vodje argonavtov Jazonu, ki so nekoč pluli skozi te kraje, o nekdaj uspešnih, se-daj pa propadlih Medijskih toplicah, za katere se mladi Izlačani trudijo, da bi jim povrnili nekdanjo slavo. Omenil je projekt Parkiraj in pelji se – urejeno parkirišče na železniški po-

staji Zagorje s pokrito kolesarnico, ki se ga bodo lotili v bližnji prihodnosti ter energetsko sanacijo objektov, kot so šole, gradnja kolesarskih poti in druge uspehe.

Nagrade zaslužnim ZagorjanomSledila je podelitev nagrad. Zlati pla-keti sta pripadli Bronislavu Urba-niji, ravnatelju Osnovne šole Toneta Okrogarja in društvu tabornikov Rod Polde Eberl – Jamski, v imenu katerega je priznanje prejel starešina Ervin Grošelj. Srebrni plaketi sta za svoje dosežke prejela Danijel Mi-helčič, član Prostovoljnega gasilskega društva Tirna, ki je v intervenciji ob februarski ledeni ujmi utrpel hude poškodbe noge, in Peter Kuder, diri-gent uspešnega zasavskega pihalnega orkestra Svea Zagorje in vsestran-

Medeja in Smrkci – najpomembnejši naložbiTiskovno konferenco je Švagan označil kot zgodovinsko, saj je po njegovem letošnje leto za Zagorje najuspešnejše leto po osamosvoji-tvi Slovenije. V letu 2014 je namreč občina pričela in zaključila kar nekaj investicij. Kot najpomembnejšo je izpostavil gradnjo čistilne naprave, s katero bo v prihodnje Zagorju za-gotovljena čista voda. »Na prvo mes-to postavljamo človeka, naravo,« je

povedal župan. Investicija naj bi bila zaključena leta 2015, čistilna naprava pa se bo po nevesti vodje argonavtov imenovala Medeja.Omenil je tudi, da v zagorski občini poteka modernizacija nekaterih cest, v tem sklopu se je izvedla gradnja pločnika ob regionalni cesti v Kisovcu in semaforizacija središča Izlak, ki bo omogočala otrokom varnejši prihod v šolo. Poskrbeti bi bilo treba tudi za mlade, ki zaradi slabih priložnosti za delo zapuščajo Zasavje, in sicer s spodbujanjem manjših podjetij.

nekdaj uspešna zasavska podjetja, na primer Rudnik Trbovlje-Hrastnik, Termoelektrarna Trbovlje, Svea in Medijske toplice. Prav ta kompleks so si mladi izbrali, da bodo v prostorih nekdanjega hotela izvajali nekatere športno rekreacijske dejavnosti.Spremembe se bodo v občini dogajale tudi na področju prometnih povezav. Ena izmed takšnih je projekt Parkiraj in pelji se, v okviru katerega bo na že-lezniški postaji v Zagorju urejeno par-kirišče s 54 parkirnimi mesti, pokrito kolesarnico in polnilnimi postajami za električne avtomobile, ter projekt opremljanja avtobusnih postaj z voz-nimi redi. Vse tiste, ki si želijo ogleda-ti »najlepši park v slovenskem prosto-ru«, kot ga je poimenoval Švagan, bo tja popeljal Helfar, majhno električno vozilo, ki vozi od Parka dr. Janeza Dr-

novška do Evroparka.

Proti birokracijiV pomoč ljudem, ki se spopadajo z birokracijo ob pridobivanju gradbe-nih dovoljenj, se bo odprla pisarna Pomagamo vam graditi, ki bo z de-lom pričela še v letošnjem letu. Nova delovna mesta pa bo odprlo podjetje Hilman, ki bo zgradilo novo halo ob Štulmu.Po županu je besedo prevzel direktor občinske uprave občine Zagorje ob Savi Rudi Medved, ki je povedal, da je občinski proračun kljub naravni nesreči, ki je v začetku leta prizade-la občino, stabilen in opisal ukrepe, ki bodo sprejeti, da bodo ceste v pri-meru prihodnjih podobnih situacij varnejše.

Martina Drobne

Imamo več, kot imajo veliki, pa še peti znamo - pod tem nas-lovom je potekala letošnja občinska slovesnost občine Za-gorje ob Savi.

Matjaž Švagan med govorom na proslavi. Foto: Lovro Rozina

Nagrajenci ob občinskem prazniku 2014. Foto: Lovro Rozina

Lado Bizovičar se je pridružil domačim pevkam. Foto: Lovro Rozina

Na prvem mestu je človekOb zaključku svojega petega mandata je župan občine Za-gorje ob Savi Matjaž Švagan ob občinskem prazniku na no-vinarski konferenci povzel spremembe, ki so se zgodile v času njegovega županovanja.

ski glasbeni ustvarjalec. Poslanko v prejšnjem sestavu Državnega zbora Katarino Hočevar je župan Švagan za njeno delo nagradil z županovim priznanjem. Nagrajeni so bili tudi diplomanti, ka-terih diplomske naloge so na kakršen koli način govorile o razvoju in pre-poznavnosti zagorske doline. Prejeli so jih: Katja Drnovšek za urbanistič-no arhitekturno zasnovo zdraviliško rehabilitacijskega centra Medijske to-plice, Živa Repovž za idejni načrt os-krbovanih stanovanj v naselju Izlake, Nadja Ostrožnik za geografsko pri-merjavo okoljske politike občin Za-gorje in Trbovlje, Blaž Fakin za idejo o reorganizaciji dostavnih krajev na pošti 1410 Zagorje ob Savi, Špela Ramšak za analizo značilnosti po-javljanja odmrlega drevja v Zasavju, Tadej Krivic za izdelavo interaktivne

table, Tadej Sapač za analizo urbane drevnine v Zagorju in Mateja Jelše-var za analizo stanja in možnosti ra-zvoja športa za vse v občini Zagorje ob Savi. Vse naloge hrani zagorska knjižnica. Na slovesnosti je zaigral pihani orkester Svea Zagorje, ki je od občine prejel nove uniforme.

Smeha polna dvoranaProslava se je nadaljevala in končala s smehom. Za zabavni program je poskrbel Lado Bizovičar s priredbo svoje predstave Slovenska muska od A do Ž, ki jo je izvedel v sodelovanju z Zagorskim oktetom, Društvom kme-tic, žena in deklet na podeželju Izlake – Mlinše, otroki iz novo zgrajenega vrtca Smrkci ter pihalnim orkestrom Svea Zagorje.

Martina Drobne

V skrbi za okolje je bila v Zagorju izvedena energetska sanacija Kul-turnega doma Kisovec, Osnovne šole Toneta Okrogarja in podružnice Osnovne šole Ivana Kavčiča na Mlin-šah. Kot zelo pomembno naložbo in eno največjih je Švagan izpostavil iz-gradnjo novega 11-oddelčnega vrtca Smrkci v prostorih nekdanje Lisce, ki bo energetsko varčen objekt in hkrati tudi medgeneracijsko središče. Nje-gova otvoritev je bila v petek, 9. avgu-sta, na dan praznika zagorske občine.

Propad zasavskih biserovIzrazil je obžalovanje ob povečeva-nju stopnje brezposelnosti v Zasavju, visokemu številu socialno ogroženih v občini ter težavah, ki jih doživljajo

Vesele urice vsak danod 6. popoldan do 9. zvečer

za 4,99 €čevapčiči ali pleskavica

+ vrček domačega piva kovač ali cedevita***

pica Nodi ali pica Kiti ali solatni kroznik+ vrček domačega piva kovač ali cedevita

Vabljeni !

Vse poletje pa se boste cele dneve in večere lahko hladili.

Domače pivo kovač 1,80 € (0,5 l)

“Mini

ster z

a zdr

avje

opoz

arja:

Prek

omer

no pi

tje al

koho

la šk

oduje

zdra

vju!”.

5četrtek, 14. avgust 2014

Naša krajevna skupnost ZASAVJE

KS Rudnik – TopliceKrajevna skupnost Rudnik - Toplice je bila ustanovljena z referendumom pred dobrimi petintridesetimi leti – 25. 12. 1978 je bila vpisana v regi-ster kot poslovni subjekt. Spada med manjše krajevne skupnosti. Je del ob-čine Zagorje ob Savi v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko – finančnem in prav-nem smislu in je organizirana na območju: Vine, Podvine, Grajska uli-ca, Podkraj, Cesta Otona Župančiča, Kopališka ulica, Eberlova cesta, Na bregu, Okrogarjeva kolonija in Preč-na pot. Njen sedež je na Cesti Borisa Kidriča 7, Zagorje ob Savi. Zastopa jo Olga Simončič, predsednica Sveta KS Rudnik – Toplice. Za svoj kra-jevni praznik so člani Sveta krajevne skupnosti določili 20. julij; ta datum so izbrali v spomin na oboroženo

Krajani KS Kisovec-Loke so se sredi junija na zboru krajanov seznanili s projektom gradnje centralne čis-tilne naprave Zagorje – Kisovec in kanalizacijskega sistema odpadnih in padavinskih vod v Kisovcu in na Lokah. Podrobnosti sta predstavi-la direktor občinske uprave Rudi Medved in vodja oddelka za gospo-darske javne službe Ivo Vrtačnik. Po pogodbi naj bi bili do 30. decem-bra 2014 na kanalizacijsko omrežje priključeni vsi uporabniki.Na zboru je krajane zanimala pred-vsem izvedba in financiranje hišnih kanalizacijskih priključkov, ki bodo, kot je povedal Vrtačnik, finančna

»Vse dobre stvari so tri« pravi star slovenski pregovor. Na žalost pa številka tri ne drži za slabe stvari – le-teh je po-navadi več. So pa v Krajevni skupnosti Rudnik - Toplice v Zagorju ob Savi (najmanj) tri v nebo vpijoče stvari, ki se sramujejo same sebe in kličejo po obnovi. To so: razpada-joča Mihelčičeva hiša, skoraj v celoti podrt Bajcarjev mlin in nekaj deset metrov pločnika na obeh straneh dela Ceste Bo-risa Kidriča (mimo Mihelčičeve hiše do Osnovne šole Tone Okrogar).

akcijo Šlandrove brigade na tovarno vojaških oblačil Vesna ter na 22. julij 1944, ko je v partizanske vrste odšlo največ rudarjev iz tega območja.Nekaj več kot tisoč krajanov te KS živi v družbenih in lastniških stano-vanjih ter individualnih stanovanj-skih hišah. Obdajajo jih lepo urejeni vrtovi, okna in balkoni pa so polni cvetočih rož. Vse, kar ljudje rabijo za vsakdanje življenje, jim ponuja-jo različne trgovine v sami KS. Tu je tudi frizerski salon, SKB banka in gostinski lokali. Veseli pa bi bili še bankomata NLB, kakšnega poštnega okenca in pa manjše trgovinice, kjer bi lahko kupili sukanec, elastike, ši-vanke in podobne malenkosti.

Delo društevKrajevna skupnost Rudnik - Toplice preko krajevnega odbora RK zelo

dobro sodeluje z Območnim odbo-rom RK Zagorje. Pomaga pri razde-ljevanju humanitarne pomoči v ob-liki razdeljevanja hrane, organizaciji brezplačnega merjenja krvnega tla-ka, krvnega sladkorja in holesterola ter sodeluje pri pripravi prireditve, ki je enkrat na leto v KC Delavski dom Zagorje ob Savi in je namenjena vsem občanom, starim nad sedemde-set let. V domovih za starejše obča-ne aktivistke RK obiskujejo tiste, ki zaradi starosti in bolezni ne morejo več skrbeti zase in živeti doma. KS se aktivno vključuje tudi delo Zveze borcev in še nekaterih drugih orga-

nizacij. Ni pa zanemarljivo tudi so-delovanje KS z Osnovno šolo Toneta Okrogarja. Ta daje na razpolago svoje prostore za izvedbo referendumov in volitev, skupaj s KS pa sodeluje tudi pri pripravi kulturnega programa ob praznovanju dneva žena oziroma materinskega dneva.

Pomemba osnovna šolaV KS Rudnik - Toplice ima osnovna šola več kot 150 let dolgo tradici-jo. Najprej je bila to rudniška šola v Toplicah, kamor je v šolske klopi v šolskem letu l860/1861 prvič sedlo 32 otrok, njihov prvi učitelj pa je bil Julij Plhak. Šola je bila namenjena predvsem rudarskim otrokom. Za-radi naraščanja števila prebivalcev, je bila leta 1903 zgrajena nova stavba s šestimi učilnicami. V njej so se leta 1944 utrdili okupatorski oboroženci in jo ogradili z bodečo žico in šole je bilo konec. Po končani drugi svetovni vojni je šola dobila ime po narodnem heroju, Zagorjanu Tonetu Okrogar-ju. To šolo so obiskovali tudi številni znani Slovenci: Vida Taufer, Ladko Korošec, Mile Klopčič in Janez Dr-novšek. Število učencev se je iz leta v leto spreminjalo in zato je šola dobila tudi prizidek in novo telovadnico. V prihajajočem šolskem letu 2014/2015 bo dosedanjega ravnatelja Osnovne

Propadajoč pločnik. Foto: Joža Sotenšek

šole Toneta Okrogarja ( s podružnica-ma v Kisovcu in Šentlambertu) Bruna Urbanijo zamenjala Nataša Grošelj.

Nevaren pločnikPočitnice so se že krepko prevesile v drugo polovico in le malo več kot dva tedna nas še ločita od novega šolskega leta. Koraki mnogih otrok, ki obisku-jejo Osnovno šolo Toneta Okrogarja v Zagorju ob Savi (tudi prvošolčkov), očitno tudi letos ne bodo brezskrbni. Tisti, ki jih pot do šole vodi mimo propadajoče Mihelčičeve hiše, ni-majo varne poti v šolo. Mladim živ-ljenjem tu ni nevarna samo propa-dajoča hiša, za odstranitev oziroma popravilo katere se že vrsto let »bo-rijo« tako Krajevna skupnost Rudnik – Toplice kot tudi Občina Zagorje ob Savi in inšpekcijske službe (do sedaj brez uspeha), ampak tudi popolnoma uničen pločnik na obeh straneh tega dela ceste. Hoja po pločniku je nevar-na že sedaj, dež in sneg v prihodnjih mesecih pa bosta to nevarnost sigur-no še povečala. Župan občine Matjaž Švagan je na eni izmed prireditev v teh dneh dejal, da je potrebno vlagati v otroke – našo prihodnost Tudi var-na pot v šolo v veliki meri pripomore k temu.

Joža Sotenšek

Kanalizacijski sistem Zagorje – Kisovecobveznost lastnikov. Na občini pred-videvajo, da se bodo cene odvajanja in čiščenja odpadnih vod dvignile za 20 do 30 odstotkov. Občina bo ponu-dila možnost subvencioniranja cene storitev. Krajani so izvedeli, da bodo ob gradnji kanalizacijskega sistema posodobili javne površine, med dru-gimi pešpot s stopnicami od pekarne proti Naselju na šahtu.Dela na trasi od OŠ v Ribniku po Cesti 15. aprila do Kisovca bi se mo-rala že začeti, vendar so še potekali dogovori o financiranju in tehničnih rešitvah. Dela so se z enomesečno zamudo začela le na Lokah. Ker bo v času gradnje na nekaterih lokalnih

cestah in dovozih promet oviran, je KS na svoji spletni strani objavila ter-minski plan del. Vprašanje pa je, ko-liko si lahko krajani zaradi zamude in sprememb terminov z njim sploh lahko pomagajo.V letu 2015 prebivalci KS Kisovec – Loke torej pričakujejo poln zagon ka-nalizacijskega sistema in s tem konec dolgoletnih težav z odpadno in mete-orno vodo, ki je v času večjih nalivov zalivala kleti stanovanjskih blokov in drugih prostorov.

Metka Šum

Izkop na Lokah. Foto: Metka Šum

6 četrtek, 14. avgust 2014TEMA

Na počitnice prek sindikataZasavske družbe so gradile in naje-male počitniške domove predvsem na morju in v gorskih krajih, kasneje tudi v toplicah. Mnogo kapacitet so zgradili s prispevki delavcev tako, da so se le-ti odpovedali regresu. Po Jer-manovih besedah je počitnikovanje v prikolicah postalo modno v osemde-setih letih. Najbolj priljubljene desti-

nacije so bile Rab, Crikvenica, Lošinj, Lanterna, Bohinj, Novigrad in Čatež. Steklarna je imela svoj dom tudi v Portorožu. Jerman ugotavlja, da so v počitniških kapacitetah zasavskih to-varn letovali predvsem tisti s srednji-mi dohodki, »materam samohranil-kam in tistim z najnižjimi dohodki pa je pogosto pomagal sindikat in jih brezplačno poslal na morje.«

In danes?Enostarševske družine z nizkimi do-hodki ali brez njih so srečne, če gredo njihovi otroci na morje prek DPM ali Rdečega križa. Podjetij ali sindika-tov, ki bi omogočala ugodno letova-nje, je vse manj.

Lafarge Cement ima v lasti dve gar-sonjeri v Bohinju ter dve prikolici v Istri. Kadrovska direktorica Iva Dominkovič je povedala, da so na-mestitve v času sezone vedno polno zasedene. Sindikat RTH je lastnik štirih starejših počitniških prikolic v avtokampih na Hrvaškem, v naje-mu ima počitniško hišico v Termah

Čatež. V preteklosti so razpolagali z več kapacitetami, ki so jih manjšali skupaj z zmanjševanjem števila za-poslenih. Oddajanje teh kapacitet je netržne narave, je povedala sindi-kalna zaupnica v RTH Marta Sotlar. Rudis ima v Sloveniji tri apartmaje in eno počitniško hišico, na Hrvaškem dva apartmaja. Namestitve so prib-ližno 70 odstotno zasedene. Hrastni-ški steklarji in kemičarji letujejo po

svoje, saj niti Steklarna Hrastnik ne TKI nimata več turističnih kapacitet. Izlaški ETI ima apartmaje v Atom-skih toplicah, na Rogli, v Barbarigi in Bohinju, v Maredi imajo apartma in prikolico, dve prikolici imajo na Lošinju, brunarici imajo v Čateških

in Moravskih Toplicah. Medtem ko nekaj let nazaj ni bilo tako velikega zanimanja za počitniške kapacitete podjetja kot nekoč, so v zadnjih dveh letih spet povsem polne. Največji zaposlovalci in sindikati v Sloveniji so na področju javnega

Jablanac, 20. julij 1984. Fototeka RTH, objavljeno v publikaciji Gregorja Jermana Sindikalni turizem, ZMT, 2013

Dom steklarne v Bohinju. Arhiv Steklarne Hrastnik, objavljeno v publikaciji Gregor-ja Jermana Sindikalni turizem, ZMT, 2013

Šank v počitniškem domu Cementarne v Crikvenici. Arhiv Milana Cerinška, objavljeno v publikaciji Gregorja Jermana Sindi-kalni turizem, ZMT, 2013

sektorja. Tu še vedno najdemo pre-cej počitniških kapacitet. SVIZ je s privarčevanim kupil štiriinštirideset počitniških stanovanj. Ravnateljica OŠ Ivana Cankarja iz Trbovelj Mojca Lazar Doberlet je povedala, da nekaj kolegov iz njihove zbornice koristi ka-pacitete SVIZ-a, vendar so le-te zelo zasedene. Razumljivo, saj sme vseh 64 tisoč učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev v izobraževanju v Sloveniji dopustovati predvsem v času počitnic.

Ugodne ceneZakaj je ob množici ponudbe še ved-no priljubljeno letovanje v kapacite-tah podjetja ali sindikata? Zaradi tra-dicije, navajenosti, ker se počutimo domače ali predvsem zaradi cene? Učitelji in vzgojitelji bodo za najem manjšega sindikalnega stanovanja v Bohinjski Bistrici odšteli 182 evrov za enotedenske počitnice. Delavci Ce-mentarne bodo za enotedenski najem garsonjere odšteli slabih 100 evrov, za tedenski najem prikolice 126 evrov, delavci ETI-ja pa dobrih 200 evrov za tedenski oddih v njihovem objektu.

Člani ZZB NOB Trbovlje za tedenski najem apartmaja v Podčetrtku, ki ga ima v lasti Združenje, plačajo 310 evrov. V RTH in rudniškem sindika-tu cene najema nismo izvedeli. Na-jem manjšega apartmaja v Bohinju po redni poti v visoki sezoni stane 336 evrov na teden.Dominkovičeva iz trboveljske ce-mentarne z družino med zimskimi počitnicami pogosto letuje v Bohinju in povedala je, da jim je tam všeč in da je cenovno ugodno. »Vsi zapos-leni v podjetju se strinjamo, da je te kapacitete treba obdržati, ker s tem družba svojim zaposlenim omogoča oddih po dostopnih cenah,« je do-dala. Podobno razmišlja delavka v zasavskem podjetju, ki želi ostati ne-imenovana. Večkrat je letovala ‘prek sindikata’, predvsem zaradi ugodne cene. V nasprotnem si letovanja ne bi mogla privoščiti. »Mislim, da tisti, ki koristijo sindikalne kapacitete, po navadi trdo delajo in malo zaslužijo in je to edina oblika oddiha za njiho-vo družino. Pa si ga najbolj zasluži-jo!«, je sklenila.

Zagotovo pa ljudem veliko pomeni tudi tradicija. Če pogledamo malo čez plot, zaposleni v Predilnici Litija denimo v Pineto pri Novigradu ho-dijo že vse od leta 1959. Tam imajo 54 hišk, pri čemer jih 40 oddajajo v letni najem zaposlenim in drugim interesentom, 14 pa jih oddajajo za letovanje. Predilničarji pravijo, da je to dovolj in da lahko pridejo na vrsto vsi, ki si zaželijo dopustovanja na Litijski plaži, tudi tisti, ki sicer niso zaposleni v predilnici. “Lahko bi šli kamor koli drugam, ampak se tukaj počutimo kot doma. Vsako leto pri-demo v isto hiško, vsi se med sabo poznamo, poleg tega pa je idealna tudi lokacija, ker je veliko sence,” je razlog, zakaj vsako leto dopustuje na Litijski plaži, povedala Vida Baš, za-poslena v Predilnici Litija. To, da je tudi na dopustu obkrožena z Litijani, oziroma svojimi sodelavci, jo prav nič ne moti. Še več, z nekaterimi se vsako leto celo dogovorijo za skupen termin dopustovanja in enotedenskega dru-ženja pod borovci.

Polona Siter Drnovšek

Nadaljevanje s prve strani

Tam, kjer morje valovi, otok Rab se dviga …

.. je leta 1973 začel svojo pesem Maks Martinčič v rudniški reviji Srečno. Znamenito naselje na Rabu je l Rudnik zgradil leta 1959, ga večkrat prenavljal in dograjeval. Leta 1991 je Rudnik ustanovil podjetje za turistično dejavnost M&P, ki je postalo lastnik naselja na Rabu. Po besedah direktorja M&P Darka Planinca ima naselje danes triindvajset apartmajev, v najemu ga ima rabsko - trboveljska družina Debelić. Naselje nosi pomenljivo ime Tri Krasne. Planinc o strategiji naselja ni vedel povedati nič, saj RTH hčerinsko podjetje M&P prodaja in razvoj naselja prepušča morebitnemu novemu lastniku.

7četrtek, 14. avgust 2014 POGOVOR

»Preveč smo verjeli obljubam«Karel Vukovič

Karel Vukovič do obisti pozna zasavsko energetiko. Čeprav je v pokoju, ga je povabilo trboveljskega župana Vilija Trev-na pred tremi leti, da prevzame koordinacijo zasavskih ener-getskih projektov, vrnilo na oder. Vukovič je bil na velikem energetskem odru že kot predsednik poslovodnega odbo-ra Revirskega energetskega kombinata Edvarda Kardelja (6.000 zaposlenih), kasneje je z italijanskimi partnerji pos-tavil na noge Evroplin. Svojo kariero je pričel na izlaškem Etiju, potem uspešno delal na Rudisu, opravljal pa je tudi pomembne politične funkcije, med drugim je vodil Zvezo komunistov v Zasavju. Zgodovina nas tokrat ni zanimala, pogled na zasavsko energetiko pa.

Problem je tudi v tem, da v Sloveniji nimamo nacionalne energetske politike ampak je to področje opredeljeno z lokalnimi interesi, lokalnimi regijskimi lobiji, zato se nam je zgodil TET 6, zato se gradijo hidro elektrarne na spodnji Savi, čeprav so te naše, zasavske tri Suhadol, Trbovlje in Renke med najbolj rentabilnimi na reki Savi. To so že ugotovili že Nemci, ki so te tri elektrarne sprojektirali leta 1943. Če bi vojna trajala dlje časa, bi verjetno že takrat zgradili prve hidroelektrarne na tem področju.

Zasavska energetika se v zadnjih le-tih spreminja v prah. Kako vi gleda-te na razvoj dogodkov?Zasavska energetika propada že od takrat, ko smo sprejeli zakon o za-piranju RTH, takrat se je v bistvu pokopala tudi TET. V Zasavju smo si ustvarjali iluzije, da lahko z nado-mestnimi dejavnostmi, tudi z nado-mestnimi energenti, rešujemo ener-getiko. To se ni in se ne bo zgodilo. Problem je tudi v tem, da v Sloveniji nimamo nacionalne energetske poli-tike, to področje obvladujejo lokal-ni interesi, regijski lobiji. Zato se je zgodil TET 6, zato se gradijo hidro-elektrarne na spodnji Savi, čeprav so zasavske tri, Suhadol, Trbovlje in Renke, med najbolj rentabilnimi na

Savi. To so ugotovili že Nemci, ki so jih sprojektirali že leta 1943. Če bi vojna trajala dlje, bi jih verjetno že takrat zgradili. Danes ni pomembna ekonomika, ne gospodarska dejav-nost v Zasavju. Pomembna je moč lobijev, kajti vse naložbe v energetiki so politične odločitve.

Kakšna je razlika v razmišljanju danes in v času, ko ste bili šef REK Edvarda Kardelja?Naj najprej izrečem nekaj dejstev. Prvo, takrat je bilo v kombinatu za-poslenih preko šest tisoč ljudi. Da-nes jih imamo pred likvidacijo RTH

nekaj čez sto, v termoelektrarni pa okrog 160. Leta 1989 je republiška skupščina sprejela odločitev o grad-nji termoelektrarne in toplarne Tr-bovlje. Potem pa se je naložba samo še rušila. Najprej je bil referendum. Potem je prišel zakon o postopnem zapiranju rudnika, slovensko energe-tiko so razbili na dva stebra.

Kdo je kriv, da se je energetika raz-sula? Zasavje samo ali slovenska po-litika? V Zasavju smo preveč verjeli oblju-bam vladajočih struktur, da bodo rešili Zasavje. Od tega se ni nič re-aliziralo. Poglejmo le zadnje obdobje od leta 2011, ko sem se tudi sam malo bolj angažiral. Pahorjeva vlada je

podpisala skupaj z direktorji energet-skih družb memorandum o zasavski energetiki o obnovi termoelektrarne in prioritetni gradnji hidroelektrarn. Janševa vlada in tudi zadnja vlada Bratuškove sta v koalicijski pogod-bi zapisali isto zavezo. Še februarja je bil dogovor zasavskih županov, Bratuškove ter ministrov Židana in Omerzela, da se cesta Hrastnik - Zi-dani Most, ki je glavna ovira za pri-četek gradnje prve hidroelektrarne Suhadol, gradi v fazah. Sredstva za prvo fazo, ki bi omogočila pričetek gradnje, naj bi zagotovila vlada. Poleg tega bi morali takoj prenesti koncesi-

jo iz HSE na GEN energijo. Z gradnjo hidroelektrarn bi ohranili energetsko lokacijo v Zasavju, ohranili del go-spodarstva in zaposlitev na energet-skem področju. Postopoma bi prešli iz termo energije, ki nima ne vem kakšne bodočnosti, na obnovljive vire. To bi omogočilo prehod dela ka-drov iz termoelektrarne v firme, ki so ustanovljene v Zasavju. Imamo Sre-so, družbo, ki sta jo ustanovila Gen energija in HSE za gradnjo hidroe-lektrarn. Gradnja je velik investicij-ski poseg na področju od Zasavja do Ljubljane, ki bo trajal okrog 20 let.

Je ruski kupec TET lahko rešitev zanjo?To je spet ena od rešitev, ki so nam jih v preteklosti ali s strani države ali s strani lastnika ponujali za to, da so nas umirili. Če nima interesa domači lastnik, torej država, ki bi moral re-ševati tudi socialno in drugo proble-matiko regije, potem ne vidim, zakaj bi tuji investitor, ki pride samo zaradi dobička, to kupil. Vidi se, da ni re-snosti ne na eni ne na drugi strani, že več kot dve leti se samo pogovarjajo. Termoelektrarna nima lastnika, ki bi odločal o razvoju ali pa že pred ča-som o likvidaciji podjetja. Prepričan sem, da ima sedanji lastnik (država op.p.) interes, da spravi regijo in za-poslene v TET popolnoma na tla. Po-tem bodo prišli s tisto rešitvijo, ki jo je Košorok (predsednik uprave HSE, op.p.) kot edino rešitev za TET ponu-dil pred slabim dvema letoma. To je termična obdelava odpadkov. To bi bila rešitev še za osrednjo Slovenijo.

Je to rešitev? Ne, to ni rešitev. Termično se odpadki praviloma obdelujejo na licu mesta, torej v okolici Ljubljane. Potrebna je popolnoma nova tehnologija, ki terja minimalno število zaposlenih. Mi bi za recimo 30 zaposlenih dobili še do-datno onesnaženje. Vemo, da lahko pri še tako super tehnologiji kurjenja odpadkov prihaja do onesnaževanja okolja s težkimi kovinami in drugi-mi rakotvornimi in nevarnimi snov-mi. Dodatna obremenitev v Zasavju ne pride v poštev ob težavah, ki jih že imamo z okoljem, npr. tudi z obrati, kot je cementarna.

Če bi vas trboveljski župan še enkrat povabil v ekipo za spremljanje ener-getike v Zasavju, bi sprejeli? V življenju sem bil vedno pripravljen za domači kraj narediti vse in če bi

bila ekipa takšna, da bi povezala tudi politiko, zlasti poslance, župane in tiste Trboveljčane v Ljubljani, ki so na pomembnih položajih v energetskih družbah, potem sem pripravljen dati svoj prispevek. Ta pa je omejen zara-di tega, ker nimam nobene aktivne funkcije, nisem aktiven delavec, moja pomoč je lahko samo v dajanju pre-

dlogov, spremljanju in opozarjanju na pasti, ki nam jih postavljajo raz-lični lobiji.

Kdo je sposoben Zasavce spraviti na en imenovalec?V življenju je tako, da moraš pasti dovolj globoko, da se znaš pobrati. Bojim se, da še vedno nismo dovolj globoko, da bi spoznali, tako lokalni odgovorni funkcionarji kot država, da je Zasavje še vedno v padanju.

Zadnji podatki govorijo o tem, da edino v Zasavju zaposlenost še vedno pada, čeprav se drugod situacija že obrača navzgor. Na vprašanje, kje je rešitev, ne poznam odgovora. Če bi ga poznal, bi ga v preteklih treh letih že predstavil.

Kakšne so torej vaše izkušnje zad-njih treh let, ko ste se ukvarjali z zasavsko energetiko?Najbolj me je razočarala lahkotnost obljub. Celo pri zapisovanju zavez v koalicijske pogodbe in sprejetju vla-dnih sklepov so imeli odgovorni, od predsednice ali predsednika vlade do ministrov in odgovornih direk-torjev energetskih družb figo v žepu. Lahko bi naštel kar nekaj konkretnih primerov. Najbolj drastični je lan-sko sprejemanje programa ukrepov za zniževanje brezposelnosti v ob-

činah Radeče, Hrastnik in Trbovlje. Mi smo predlagali tudi zaposlitve v Sresi, družbi za izgradnjo hidroe-lektrarn, ki je že ustanovljena in žal nima nobenega zaposlenega. Mini-stri s predsednico vlade na čelu so ta ukrep črtali in župani so se strinjali, ker je bilo obljubljeno, da bo vlada takoj imenovala delovno skupino, ki bo pripravila načrt srednjeročnega in dolgoročnega prestrukturiranja zasavske energetike. Delovna skupi-na, v kateri sem sodeloval, je krvavo delala več kot pol leta. Vložen je bil tudi profesionalni prispevek, saj je bila izdelana tudi strokovna podlaga. Gradivo je bilo oddano konec marca, sprejelo ga je ministrstvo za infra-strukturo in prostor. Vendar je sedaj, ko vlada odhaja, minister predlagal, da se črta sklep vlade o delu te delov-ne skupine. Protestiral sem, vendar mislim, da bo predlog ministra ve-ljal. Torej bodo izničili polletno delo samo zato, da v primopredajnem za-pisniku ne bo kakšna odprta zadeva. In spet bo treba začeti vse od začet-ka. Tako se obnašajo. Takrat ko njim paše, ti obljubijo vse, ko pa je potreb-no nekaj narediti, od tega odstopijo. Enako je tudi z realizacijo tistih do-govorov, ki so jih sprejeli v koalicijski pogodbi in pri predsednici vlade. Mi-nister Omerzel z lahkoto reče »pa kaj če je zapisano v koalicijski pogodbi, saj je bilo mnogo zadev zapisanih, pa se ni nič naredilo«.

Kakšna je torej prihodnost zasavske energetike?Slaba. Mislim, da je potrebno iskati rešitve na drugih področjih, tistih, ki so sedaj osnova za zagon gospo-darstva in prilika za zaposlovanje mladih. Na energetskem področju se lahko zgodita dve zadevi. Prva, za katero smo si prizadevali in za kate-ro bi se še vedno morale prizadeva-ti lokalne skupnosti, je čimprejšnja izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi. Ne le zaradi energetskih objek-tov in obstanka energetike v Zasavju

ampak zaradi posrednih gospodar-skih efektov. Poglejte Posavje, kako se je razvilo gradbeništvo in druga storitvena dejavnost. Tudi pri nas bi lahko bil to impulz za te gospodarske dejavnosti. Ohranili bi lahko tudi del izkušenih visoko kvalificiranih ener-getskih delavcev. Treba pa je vedeti, da energetika ne bo več nosilni steber zasavskega gospodarstva. Druga je črna varianta. Hidroelektrarne bodo prišle na vrsto, vendar takrat, ko bodo zgrajene dražje na spodnji Savi, torej še Brežice in Mokrice. Potem bodo posavske ekipe, posavske druž-be, začele graditi še hidroelektrarne na srednji Savi in mi bomo iz strani opazovali, kako drugi na našem dvo-rišču služijo, sami pa bomo na bera-ški palici.

Marko Planinc

Prihodnost zasavske energetike je slaba. Mislim, da je potrebno iskati rešitve na drugih področjih, tistih, ki so sedaj osnova za zagon gospodarstva in prilika za zaposlovanje mladih.

Vemo, da lahko pri še tako super tehnologiji kurjenja odpadkov prihaja do onesnaževanja okolja s težkimi kovinami in drugimi rakotvornimi in nevarnimi snovmi. Dodatna obremenitev v Zasavju ne pride v poštev ob težavah, ki jih že imamo z okoljem, npr. tudi z obrati, kot je cementarna.

Karel Vukovič. Foto: osebni arhiv

Vukovič okrog zasavske energetike ni optimist. Foto: osebni arhiv

8 četrtek, 14. avgust 2014POGLED ČEZ PLANKE

V okviru operacije Podjetno Zasavje Območna obrtno-podjetniška zbornica Hrastnik organizira naslednje brezplačne podjetniške delavnice:

20. 8. 2014 / 9.00-13.005. 9. 2014 / 9.00Mladinski center Zagorje

Postani LEAN podjetje Tehnološki park Ljubljana

22. 8. 2014 / 15.00Podjetniški inkubator Hrastnik25. 8. 2014 / 9.00Mladinski center Zagorje

Generiranje, vrednotenje podjetniške ideje Sklad dela

22. 8. 2014 / 9.00 - 17.0023. 8. 2014 / 9.00 - 13.00Mladinski center Zagorje

Vikend dogodek: gradnja podjetja po metodi business model generation Tehnološki park Ljubljana

28. 8. 2014 / 14.00Mladinski center Trbovlje

Moderne oblike sodelovanja - coworkingMladinski center Trbovlje

29. 8. 2014 / 15.00Mladinski center Zagorje

Ustvarjalno razmišljanje, lobiranjeSklad dela

29. 8. 2014 / 9.00 - 17.00 30. 8. 2014 / 9.00 - 13.00Mladinski center Trbovlje

VIKEND DOGODEK: prodaja, marketing 121 Marketing

2. 9. 2014 / 9.00OOZ Trbovlje2. 9. 2014 / 13.00OOZ Zagorje2. 9. 2014 / 17.00OOZ Hrastnik

Ustanovitev d.o.o./s.p.OOZ Trbovlje

3. 9. 2014 / 9.00 - 17.00 4. 9. 2014 / 9.00 - 13.00Podjetniški inkubator Hrastnik

Vikend dogodek: razvoj poslovne ideje in izdelava Poslovnega načrta Tehnološki park Ljubljana

11. 9. 2014 / 12.00RCR d.o.o.

KONFERENCA O PODJETNIŠTVU RAZVOJ NOVIH PRODUKTOV IN STORITEV TER INTELEKTUALNA LASTNINA, Pfeifer, Podjetniki, okrogla miza ZATO d.o.o.

12. 9. 2014 / 9.00OOZ Hrastnik12. 9. 2014 / 13.00OOZ Zagorje12. 9. 2014 / 17.00OOZ Trbovlje

Poslovni načrtOOZ Hrastnik

Prijave: Vsaj en dan pred dogodkom na tel. št.: 03/56-32-960 ali 031-660-067, oziroma na elektronski naslov branka.dolinsek@ozs.si. Več informacij o delavnicah najdete na spletni strani: https://www.facebook.com/podjetnozasavje.

Brezplačne podjetniške delavnice

4. 9. 2014 / 12.00 Delavski dom Trbovlje

KONFERENCA O PODJETNIŠTVU POVEZOVANJE MED ZASAVSKIMI PODJETJI Moderator Violeta BulcZATO d. o. o.

6. 9. 2014 / 9.00Mladinski center Trbovlje

Pojavljanje v medijih in socialnih omrežjih 121 Marketing d.o.o.

9. 9. 2014 / 9.00OOZ Trbovlje

Viri financiranja za MSPTehnološki park Ljubljana

10. 9. 2014 / 9.00OOZ Hrastnik10. 9. 2014 / 13.00OOZ Trbovlje10. 9. 2014 / 17.00OOZ Zagorje

Urejanje delovnih razmerjiOOZ Zagorje

13. 9. 2014 / 9.00RCR d.o.o.

Izvajanje podjetniškega svetovanja in izvedbe podjetniških dogodkov (podjetniške priložnosti v turizmu) ZATO d.o.o.

12. 9. 2014 / 17.00Mladinski center Trbovlje

DELAVNICA: postani START:UP ZasavjaTehnološki park Ljubljana

15. 9. 2014 / 12.00RCR d.o.o.

Zaključna konferenca projekta "Podjetno Zasavje"ZATO d.o.o.

Patricia zaradi cerebralne paralize težko hodi, njen korak je negotov, pri stopnicah potrebuje pomoč od-rasle osebe. Pravzaprav jo potrebuje ves čas, sama ne zmore predvideti nevarnosti. Ima epileptične napade, dva do tri na mesec. Ima mamico in očka, ki jo imata neizmerno rada in starejšo sestrico, s katero se najraje igra. S svojimi zvedavimi očmi ves čas budno spremlja dogajanje okrog sebe, njen glasen smeh pa vsakomur nariše nasmeh na obraz.

Štiriletna Patricia je vesela deklica, ki ima rada glasbo, rada pleše, obožuje živali in uživa v igri. Ne govori, še vedno ima pleničko. Njen razvoj, pri katerem potrebuje ogromno spodbud in pomoči, je odvisen od terapij. Pri štirih letih je njen razvoj na stopnji dveletne deklice. Jeseni bo zaradi

Ustvarjalna Litija

prevelikega razvojnega primanjklja-ja začela obiskovati razvojni odde-lek vrtca. Starši iščejo vse možnosti za pomoč deklici, tudi alternativno zdravljenje. Ker je njen gibalni razvoj izredno odvisen od primernega in re-dnega gibanja, bi ji radi zagotovili te-lovadne pripomočke, katere bi lahko vsakodnevno uporabljala doma. Po-leg obiskov bioenergetika, logopeda in kranio sakralne terapije, bi ji radi omogočili še hipoterapijo – terapijo s konji, ki ima za gibalno ovirane ot-roke prav poseben pomen. Gibanje konja je namreč podobno gibanju medenice človeka med hojo. Starši bi radi Patricii omogočili največ, vendar je vse povezano z visokimi stroški.

Zato je bil dobrodošel izkupiček do-brodelne nedelje. Staršem je pomaga-lo podjetje AGM Nemec z dnevnim

Kopalni dan za PatricioTretji avgust je bil srečen dan za malo Patricio iz Trbovelj. Na kopališču Aqua roma v Rimskih toplicah so pripravili dobrodelni kopalni dan. Dnevni izkupiček od prodaje kart so podarili štiriletni Patricii, ki ima cerebralno paralizo in od rojstva dalje tudi epilepsijo. Z zbranimi sredstvi bodo lahko starši Patricii kupili telovadne pripomočke, pomaga-li s hipoterapijo, logopedsko obravnavo ter alternativnim zdravljenjem.

Na delavnici MC Litija so »pografitali« komunalni tovornjak, Foto: MC Litija

Patricia potrebuje pomoč. Foto: osebni arhiv

Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovljetel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176

blaz.germadnik@siol.net

25 % popust na vse izdelke in storitve

izkupičkom v bazenu Aqua rome. Nekaj denarja so prispevali tudi obi-skovalci z dobrodelnimi prispevki. Nedeljo so preživeli v dobrem vzduš-ju, saj so lahko uživali v kuharskih specialitetah kuharskih mojstrov Branka Podmenika in Marka Pav-čnika, pecivu Magde Podmenik, nastopu Pihalne godbe Laško in la-ških ter radeškim mažoret, glasbene skupine Kud Veter iz Hrastnika in skupine Punce s Podkuma, zumbe z Biljano Zgonjanin, različnih iger, male kopalce pa so polepšale frizer-ke iz frizerskih salonov Moni z Dola pri Hrastniku in Kokotec iz Rimskih Toplic.

Vsi skupaj so v vsakdan male Patricie vnesli sončne žarke in ji pomagali, da bodo z različnimi dejavnostmi in te-rapijami skušali onemogočiti napre-dek cerebralne paralize in prispevali kamenček v mozaik brezskrbnega, srečnega in aktivnega otroštva.

MP

V Mladinskem centru Litija jim to poletje ni dolgčas. Po besedah odgovorne-ga za počitniški program Alena Kraševca so izvedli pester nabor aktivnosti. Šli so se cirkus, fotografirali so, muzicirali, se učili gledališke improvizacije. Dolgoročen pečat bo pustila akcija urejanja Trim steze Svibno in živopisno posprejan tovornjak KSP Litija.

PSD

9četrtek, 14. avgust 2014 DRUŠTVENO

Računalniško znanje starejših

V Društvu upokojencev Trbovlje želijo, da bi računalnik in inter-net uporabljalo čim več starejših ljudi. Zato so ponudili brezplač-ne individualne računalniške informacije za vse, ki bi radi pri-dobili ali dopolnili svoje raču-nalniško znanje. »Brez informa-cijske tehnologije danes skoraj ne gre,« pravijo v društvu.

Z individualnimi računalniškimi informacijami so pričeli konec julija, izjemen interes zasavskih upokojenk in upokojencev in nji-hovo zadovoljstvo pa kaže, da soo se računalniškega opismenjevanja lotili na pravi način.

Doslej je udeležence najbolj zani-malo, kako se uporablja program Word, kako oblikujejo besedilo, ga shranijo v mapo na računal-niku in kako besedilo, ki so ga napisali, tudi natisnejo. Veliko za-nimanja je bilo okrog elektronske pošte. Kar nekaj uporabnikom so ustvarili njihov e-poštni naslov in jim pomagali pri prvih korakih.

Individualne računalniške in-formacije potekajo v prostorih društva vsak dan. Zaradi velikega zanimanja se morajo uporabniki predhodno naročiti. Individual-ne računalniške informacije vodi Metoda Jelen, strokovna sodelav-ka zasavske in posavske pokrajin-ske zveze društev upokojencev. Urice so namenjene vsem zasa-vskim upokojencem.

ZT

Med redne aktivnosti, ki potekajo skozi vse leto sodijo: tečaj nemščine, angleščine, računalniško opismenje-vanje, ustvarjalne delavnice, telovadba in korektivne vadbe ter predavanja o demenci Da ne pozabim. Občasno pa so tekle krajše aktivnosti: obnovitev cestno prometnih predpisov, ustvarja-nje z glino in fimo maso, trening ob-raza, čajanke, slovenski pravopis, te-čaj šivanja in krojenja ter aranžiranja, priprava mize in koktejlov, nordijska hoja, ročna dela. Posamezne so bile tako dobro sprejete, da so jih večkrat ponovili in jih bodo še.V programe se redno vključuje več kot 150 obiskovalcev. Aktivnosti vodi-jo prostovoljci, ki so pripravljeni svoje znanje deliti z obiskovalci tečajev, de-lavnic, predavanj, tematskih srečanj. V slabem letu delovanja je sodelovalo več kot 25 prostovoljcev, ki so izvedli več kot 700 prostovoljskih ur.Svoje delo so Zagorjani v aprilu 2014 predstavili na prvem Med-generacijskem festivalu Srečen za živet. Širši javnosti so skušali prib-ližati medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje, promovirati pomen prostovoljstva v lokalnem okolju,

Z ZASAVSKIM TEDNIKOM DO VEČJEGA OBISKAPoletje se zaključuje in bliža se jesenski čas, ko večina kul-turnih športnih društev, različnih klubov, glasbenih šol, izobraževalnih in rekreativnih dejavnosti itd., začenja z novim programom in vpisuje nove člane. Bodite letos drugačni, opozorite nase in postanite vidni v našem časopisu z oglasom, kaj bo pri vas prinesla jesen.V Zasavskem tedniku smo vam pripravili ugodne pakete ogla-ševanja, saj vemo, da v društvih ni veliko denarja. Ponudba ne velja za podjetja in profitne organizacije.V posebni prilogi časopisa Kaj dogaja lahko objavite svoje obvestilo o pričetku dejavnosti v jesenski sezoni. Odločite se lahko za pasico, v kateri boste lahko zapisali kje, kdaj in kaj se bo odvijalo.

Ponujamo vam različne dve izjemno ugodni možnosti oglaše-vanja:Pasica (kje, kdaj, kaj) 50mm x 30mm cena 10 €Oglas 1/32 strani cena 20 €

Lahko pa se odločite tudi za klasičen oglas po merah iz cenika. Za objavo v posebni prilogi Kaj dogaja nudimo na oglaševalski cenik 30% popusta.

Kontakt:Marketing Zasavskega tednika, Cesta 1. maja 83, 1430 HrastnikTelefon 03/56-60-568 (delavnik od 8. do 14. ure)E-mail naslov: marketing@zasavskitednik.si

Dišeče jutro je napovedovalo lep dan. In srečanje je res potekalo v prijet-nem vremenu, vrvežu in srečanjih znancev. Na jubilejnem, 30. srečanju invalidov Slovenije so zbrane pozdra-vili prijazni gostitelji, zapele so pevke in zaigrali harmonikarji. DI Hra-stnik je bilo deležno lepega priznanja za sodelovanje na srečanju, članica Stanka Bočko pa je kot najstarejša udeleženka srečanja prejela spomi-nek in kar nekaj pohval za svoj izgled

V dolini tihiKonec julija so si članice in čla-ni Društva invalidov Hrastnik v Poletnem gledališču Studenec ogledali predstavo Veselica v do-lini tihi. Sodobna veseloigra iz naših krajev, ki jo je spisal Roman Končar, jim je s smehom in glasbo predstavila tegobe in radosti na-šega časa. Preko 80 nastopajočih jih je več kot 2 uri razveseljevalo s skeči, glasbo in s petjem.

ZT

Medgeneracijsko središče ZagorjeMedgeneracijsko središče Zagorje ob Savi deluje v sklopu Mladinskega centra Zagorje. S poskusnimi aktivnostmi je pričelo maja lani. Največ pozornosti namenjajo izobraževal-nim, sprostitvenim in umetniško – kreativnim vsebinam.

predstaviti možnosti aktivnega pre-življanja prostega časa ter krepiti od-nose med organizacijami in društvi. Festival je bil zelo dobro sprejet.Obiskovalci dejavnosti pozdravljajo možnosti vključevanja v ponujene programe aktivnosti. Pravijo, da se-daj bolj kvalitetno in ustvarjalno pre-življajo prosti čas, všeč jim je tudi, da so aktivnosti brezplačne. Seveda vsi

že komaj čakajo ureditev medgene-racijskega središča v nekdanji Lisci. Takrat bodo lahko usposobili center celodnevnih aktivnosti, saj bo pros-tor nudil možnosti tudi za neformal-na druženja.Sodelovanje med mladimi in starejši-mi se čedalje bolj prepleta. Udeležen-ci programov aktivnosti za starejše so postali tudi udeleženci programov, ki jih izvaja Mladinski center Zagorje ob Savi, mladi obiskovalci MCZoS pa se udeležujejo aktivnosti, ki jih prirejajo v okviru programov aktiv-nosti za starejše.

ZT

Udeleženci delavnice mešanja koktejlov. Foto: Neža Palčič (Zadruga traparij)

Srečanje invalidov na Kopah

in vitalnost.Po končanem uradnem delu in ko-silu smo se udeleženci razkropili po planotah Kop: nekaj h kapelici, drugi so si ogledovali stojnice, tretji so si izbrali eno od pohodnih poti po Po-horskem hribovju, četrti so nabirali zdravilne rož’ce in borovnice, pokra-mljali z znanci in prijatelji, nekatere pa so zasrbele pete in so se zavrteli ob prijetnih zvokih.

ZT Stanka Bočko je žela pohvale. Foto: arhiv Društva invalidov Hrastnik

Okrog 3000 invalidov iz vse Slovenije je preživelo 2. avgust pri Grmškovem domu na Kopah na srečanju članov dru-štev invalidov iz cele Slovenije. Med njimi so bili tudi člani Društva invalidov Hrastnik.

Utrinek s predstave Veselica v dolini tihi. Foto: arhiv Društva invalidov Hrastnik

10 četrtek, 14. avgust 2014REPORTAŽA

Sto let prve svetovne vojne in pesem

Avstrija je razglasila splošno mobi-lizacijo. V 24 urah so morali tudi v Trbovljah oditi v vojsko. Mobilizirali so delavce, rudarje, uradnike, tudi zdravnika Baumgartnerja. Voz za vozom je vsak dan drdral po maka-damski cesti proti železniški postaji. Ob odhodih vlakov je igrala rudarska godba.

Začela se je velika vojna. Maja 1915 so zagrmeli topovi na Soči. Italija je za-čela napad na 600 kilometrski fronti proti Avstro - Ogrski. Boji so potekali od prelaza Stelvio v italijanskih Do-lomitih, preko Tirolske krajine, do Rombona, kjer se je spustila do reke Soče. To je bila kalvarija za tamkaj-šnje ljudi in celo Slovenijo. Italijanske vojaške enote so bile razmeščene vse do Čukle pod Rombonom, na vrhu Rombona pa je bila avstroogrska vojska. Tako je vojaški duhovnik pred bojem spovedal vojake iz obeh strani.

Ko pa je bil dan znak s piskom, so se vojaki umaknili na svoje položaje.

Bila je sreda 24. oktobra 1917, med sedmo in osmo uro, ko je udarilo. Ogenj je začel bruhati iz 2000 topov in 1000 minometov. Dim in prah sta prekrila smrt, ki je kosila v okopih in strelskih rovih. Ob osmih se je pri-čelo najhujše. V napad je šla pehota. Posledice soške bitke so čutili tudi v Trbovljah. Ob osmih zvečer so itali-janski generali poročali nadrejenim, da je njihova divizija na soškem bo-jišču premagana na vsej črti. Poraz je

bil tako težak, da je komandant še isti dan naredil samomor.

Soška bitka je bil največji vojaški spo-pad na slovenskih tleh. Tekla sta kri in znoj. Ta vojna, čeprav ob Soči, ni prizanesla niti Zasavju. Z območja Trbovelj, Hrastnika in Dola pri Hra-stniku je na soškem bojišču izgubilo življenja 126 ljudi.

Zarjani smo se julija 2014 odpravi-li po poteh 1. svetovne vojne. Pro-gram pevskih nastopov je pripravila pevovodkinja MPZ Zarja Mihaela Obrovnik. Z izletom v Posočje ter petjem pri spomenikih smo se poklo-nili 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne, goram, koder so potekali boji, in domovini in njeni zgodovini. Isto-časno smo pokazali spoštovanje do slovenskih skladateljev zborovskih skladb.

Pot nas je vodila najprej do Vrbe, kjer smo pred Prešernovo rojstno hišo zapeli pesmi na njegova besedila. Program je bil namenjen tudi osta-lim rojakom iz vasi pod Stolom. Pot smo nadaljevali do Dovja, kjer smo se pred spomenikom, ki so ga posta-vili leta 1989, poklonili velikemu slo-venskemu domoljubu, duhovniku in skladatelju Jakobu Aljažu. Med dru-gim smo zapeli njegovo Oj Triglav moj dom.

Naslednji postanek je bil v Kranjski gori. Vas je bila prvotno imenova-na Borovška ves ali tudi Marija na Belem produ. O nastanku kranjsko-gorske cerkve se pripoveduje, da jo je dala zgraditi španska kraljica, ki se ji je nekoč prikazala Mati Božja in jo prosila, naj v tem kraju zgradi cerkev. Iz Kranjske gore smo pot nadaljevali do čudovitega gorskega jezera Jasna in do Ruske kapelice pod Vršičem.

Kapelica je pomemben spomenik iz 1. svetovne vojne. Leta 1917 so jo postavili ruski ujetniki, ki so gradi-li cesto na Vršič v spomin na umrle sonarodnjake, ki jih je tega leta za-sul velik snežni plaz, in ujetnike, ki so izgubili življenja pri gradnji ceste. Pred vhodom je Eva Erjavec zaigrala na flavto in zapela spominsko pesem, eden od tenorjev v zboru pa je zapel rusko pesem Večerni zvon. Celotni zbor je zapel še tri pesmi.

Od Ruske kapelice smo mimo Erjav-čeve koče, od koder je lep pogled na Škrlatico in Prisojnik ter Ajdovsko deklico, pot nadaljevali do vrha pre-laza Vršič, ki je ločnica med dolina-ma Save in Soče. Mašo pri otvoritvi ceste čez Vršič je vodil takratni dov-ški župnik Jakob Aljaž. Če je Triglav kralj slovenskih gora, je Škrlatica kraljica z najdaljšo vlečko, ki jo nosi ducat kraljičinih opažev, in je Jalovec vitki princ ter Mangart debeloglavi minister na Julijskem dvoru.

V nadaljevanju smo se ustavili pri koči pri izviru Soče, kjer so se neka-teri povzpeli do tolmuna v skalovju, iz katerega privre na dan smaragdno zelena voda reke Soče. V Trenti smo

Prva svetovna vojna se je začela 20. julija 1914. Pokazala so se nasprotja pri novi razdelitvi sveta. Iskrica se je vžgala 28. junija 1914, ko je dvajsetletni gimnazijski absolvent Gavri-lo Princip na bregu Miljatske v Sarajevu, izvlekel revolver, ki ga je dobil od srbskih obveščevalnih častnikov in z njim ubil avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Druga krogla, namenjena deželnemu glavarju Oskarju Poti-oreku (ob Savi pri Prusniku je nekoč stal Potiorekov dvorec op.p.), pa je smrtno ranila nadvojvodovo ženo Sofijo.

Spominski planinsko kulturni izlet MPZ Zarja je lep vzgled, kako moramo spoštovati svojo, tudi daljno zgodovino, na ta način pokazati svoje domoljubje in spoštovanje do vseh dogodkov in žrtev, ki so v naši zgodovini pripomogle k temu, da lahko danes živimo v samostojni in svobodni domovini Sloveniji.

obiskali cerkev, v kateri je ohranjen kip Črne Matere Božje in zapeli nekaj slovenskih in eno cerkveno pesem. Dober kilometer navzdol je naselje Soča. Skupek hiš stoji okrog cerkve Svetega Jožefa, kjer je bila še nedolgo poslikava Toneta Kralja s hudičem v podobi Mussolinija.

Ob povratku smo se peljali mimo vojaške trdnjave iz 1. svetovne vojne Kluže. Pri tej trdnjavi je znan most, ki je zgrajen okrog 60 metrov nad reko, ki teče pod njim. Na poti proti prelazu Predel smo se peljali skozi vas Log pod Mangartom, ki je v zadnjem času znana po velikem zemeljskem plazu, ki je zasul velik del vasi in zahteval več človeških življenj ter za nekaj časa odrezal kraj od sveta. V slikoviti vasi sredi številnih gora, vi-sokih preko 2000 metrov, stoji mogo-čen spomenik branilcem Rombona. Nosi pretresljivo sporočilo o 1328 av-stro ogrskih vojakih, ki so padli v bit-kah na Rombonu. Zanimiva je zgod-ba Ladislava Kofranika iz Prage, ki je izdelal spomenik. Kot avstroogrski vojak je nasprotoval vojni in v protest proti njej odvrgel puško ter dejal, da noče več ubijati in da noče postati topovsko meso. Zaradi tega ga je so-

Pokopališče kristjanov in muslimanov v Logu pod Mangartom. Foto: Bojan

Rabelsko jezero. Foto: Bojan Gorjup

Zarjani so zapeli tudi pred spomenikom na Predelu. Foto: Bojan Gorjup

Tičarjev doma na vršiču, zadaj Prisojnik. Foto: Bojan Gorjup

11 REPORTAŽAčetrtek, 14. avgust 2014

Obiskovalcev manj, nastopajočih več

Prav prijetno se je bilo umakniti iz soparne doline v prijeten hlad mo-gočnih smrek ob koči in poslušati melodije, ki sežejo do srca. Nasto-pajoče pa je kot vedno všečno vodil Peter Napret, profesor violine, ki ima največ zaslug, da so postale ci-tre na Slovenskem spet priljubljeno in razširjeno glasbilo. »V teh letih so nastopali na Kopitniku vsi slovenski citrarji,« je povedal, »Miha Dovžan, Karli Gradišnik, Cita Galič, Tomaž Plahutnik, Miran Kozole, Tanja Zajc Zupan, Irena Zdolšek, Marjan Marinšek, Tone Mlačnik, in še mno-gi drugi.«

Praprotnika, Brlečeva…Tudi letošnji nastopajoči so bili odlič-ni. Kot vsako leto sta prišla  vrhunska citrarja Dejan Praprotnik in njegova sestra Urška Praprotnik Zupan iz Podnarta na Gorenjskem. Nastopile so tudi članice citrarskega orkestra Srebrne strune iz Litije ter skupina Notice, ki deluje pri društvu Lipa - univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale. Sicer pa je bilo letos veliko nastopajočih domačinov, predvsem

najmlajših citrarjev iz glasbenih šol Laško - Radeče in Hrastnik. Na obeh šolah poučuje Janja Brlec, di-plomantka Visoke šole za glasbe in gledališče v Münchnu. Za citre se je navdušila kot šest let stara deklica prav na Kopitniku. Njen učitelj je bil enajst let Peter Napret. Sedaj skupaj nastopata v duetu in v Slovenskem citrarskem kvartetu. Opazili smo tudi 86 -letno Fani Lapajne, ki pa tokrat ni igrala. Med tistimi, ki sta obiskovalce navdušila, sta bila citrar Zvone Horvat in harmonikar Janez Zupan iz Kranja. S štirimi skladba-mi sta nastopila kot zadnja. Pogrešali pa smo Boža Redenška iz Trbovelj, ki je vrsto let igral na Kopitniku na havajsko kitaro in orglice.

Slovenka s talentomPozornost je s svojim nastopom vzbu-dila tudi Tanja Lončar, ki se je spo-minjamo s TV šova Slovenija ima ta-lent. V letošnji julijski reviji Slovenski citrar, katere urednik je Peter Napret, je napisala nekaj svojih vtisov iz te talentske zgodbe. »Noro in še enkrat noro je bilo,«  piše. »Vsak  nastop v

resničnostnem šovu Slovenija ima talent je bil  kot nova stopnička v mo-jem glasbenem življenju. Res je, kot pravijo, da je udeležba na tem šovu odskočna deska za naprej. A vem, da je na meni, da svoj glasbeni mozaik  nadaljujem in nadgrajujem, kot to počnem že od mladih nog naprej.« Viden napredek so pokazali tudi  Monika, Luka in Matevž Rožej - ci-tre, kitara, violina, iz  Turja.  Monika študira citre v Salzburgu na Mozarte-umu in je tako vnesla v njihovo igro in priredbe marsikaj novega. Izkazala se je tudi kot novinarka, kar je najbrž njen hobi v prostem času. V omenje-ni reviji Slovenski citrar je objavljen njen pogovor s Haraldom Oberlech-nerjem, priznanim profesorjem citer iz Kitzbühla, ki poučuje tudi na njeni salzburški šoli in na konservatoriju v Innsbrucku. Zelo rad se odzove tudi povabilom v Slovenijo. V pogovoru je dejal: »V Slovenijo rad prihajam in vedno sem  fasciniran nad odličnim igranjem mladih citrarjev. To pome-ni, da je delo citrarskih pedagogov zelo kvalitetno. Le tako naprej.«Omenimo še skupino Navihanci, ki

zadnjih nekaj let skrbijo za ozvoče-nje, imajo svoj glasbeni nastop in na koncu nadaljujejo z družabnim srečanjem, ko se na ploščadi ob koči obiskovalci tudi zavrtijo. »Tri leta smo že skupaj,» pove Domen Šergan z Breznega. »Radi  nastopamo, zato smo precej zasedeni. Zadnjih nekaj mesecev skoraj vsak vikend.« S Kri-stino Završnik iz Turja sta iz zasa-vskega konca, dva člana skupine pa sta iz Savinjske doline.Peter Napret se rad spominja tudi pokojnega Vinka Hrovatiča, zveste-ga obiskovalca, ki je o Kopitniku in citrarjih napisal tudi nekaj pesmi. »Leta 2000, ob deseti obletnici, mi je poklonil dve pesniški zbirki in uo-kvirjeno pesem Spet citrarje vabi Ko-pitnik v goste. Takšnih in podobnih pozornosti sem bil deležen v vseh teh letih s strani  poslušalcev in nastopa-jočih. Kljub temu pa se včasih vpra-šamo, če bi s tem glasbenim dogod-kom še nadaljevali.«

Kopitnik – citrarski rajV koči je v letih 1995 do 2000 poteka-lo tudi kar nekaj poletnih citrarskih

V soboto, 2. avgusta, so na Kopitniku pripravili že štiri-indvajseto Popoldne ob citrah, na katerem je nastopalo še-stindvajset  glasbenikov, pet več kot lani. Obiskovalcev je bilo manj kot navadno, saj so napovedovali plohe, a je vreme zdržalo.

Monika, Luka in Matevž Rožej - skupen nastop. Foto: Fanči Moljk

Kopitniški citrarji so se postavili pred objektiv. Foto: Fanči Moljk

seminarjev, ki so kasneje prerasli v odmevne seminarje, ki jih še vedno večkrat letno prirejamo po različnih krajih Slovenije. Udeleženci tako na-predujejo, spoznajo druge citrarje in nove skladbe s citrami.Lahko trdimo, da ima Kopitnik po-membno vlogo pri ponovnem oži-vljanju citrarstva na Slovenskem. Vedno bolj so cenjeni, vedno bolj pre-poznavni in zaželeni na raznih prire-ditvah. V spominu nam je, naprimer, letošnji majski nastop  v Kulturnem središču evropskih vesoljskih teh-nologij v Vitanju, kamor je skupino z Napretom na čelu povabil režiser Dragan Živadinov. Na nastopu v ve-soljski postaji so se odlično odrezali.Popoldne ob citrah je prijetno tudi zaradi članov Planinskega društva Rimske Toplice, ki vedno poskrbi-jo, da obiskovalci niso žejni in lačni. Bogat je bil tudi letošnji srečelov. Na stojnicah pa so svoje izdelke ponujali še razni ustvarjalci z likovnimi izdel-ki, nakitom in slaščicami.

Fanči Moljk

dišče obsodilo na smrt. Pred ustrelit-vijo je izrazil željo, da mu pred smrtjo dovolijo izdelati spomenik, ki bi za vedno spominjal na grozote bitke na Rombonu in v spomin na njegove to-variše, ki so padli v tej bitki, na višini 2208 m nad morjem.

Spomenik z vojaškima likoma av-stroogrskega strelca in bosanskega vojaka, ki stojita drug ob drugem, je začel graditi na pokopališču padlim vojakom na Rombonu. Na ledeni bal-van je počasi nalagal trdo malto in na ta način postopoma oblikoval veliča-stno skulpturo. Delo je opravljal do konca vojne, njegova nadaljnja uso-da pa ni znana. Spomenik obiskuje veliko ljudi, med njimi tudi gojenci vojaške akademije Marije Terezije z Dunaja, ki imajo tu del rituala ob prisegi.Spodnji in Zgornji Log spadata med najlepše spominske naselbine v Tri-glavskem narodnem parku. Pot nas

je naprej vodila proti prelazu Predel čez novozgrajeni most preko plazišča do ruševin nekdanje trdnjave. Tu sto-ji spomenik v obliki trikotne stene iz obdelanega kamna, na kateri je velika napisna plošča posvečena generalu Hermanu in njegovim braniteljem. Pod steno je na polici litoželezni lik umirajočega leva. Obeležje je bilo postavljeno v spomin na tridnevno bitko maja 1809 med francoskimi osvajalci in avstrijskimi branilci, ki so zaustavljali prodiranje Francozov proti Avstriji in našim krajem.

Preko prelaza Predel nas je pot vodi-la nad čudovitim Rabelskim jezerom proti Trbižu in nato preko Fužin do mejnega prehod Rateče ter Kranjske gore, kjer smo zaokrožili krožno pot spominov na apokalipso 1. svetovne vojne.

Vinko Pfeifer

Ruska kapelica v spomin na preminule Ruse med prvo vojno. Foto: Bojan Gorjup

12 četrtek, 14. avgust 2014KULTURA

Komorna glasba v skednju

Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni!UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust.Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izje-mno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masa-ži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas. Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: marketing@zasavskitednik.si ali po telefonu 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure).

Popust, da te kap

NAJBOLJŠA ZABAVA V ZASAVJU ŽE 25 LET

29. AVGUST: PENA PARTYS KUPONOM 33,33% POPUSTA NA RED BULL BOAT

... kjer je noč vedno prekratka ...

10 % popustapri nakupu DVD-ja

Tujina? Zakaj pa ne?!

http://stinovtujino.com

Kupo

n ve

lja d

o 28

. 8. 2

014

Verzi za dušoV občasni rubriki Verzi za dušo bomo objavljali pesmi zasavskih avtorjev. Kot prvi se predstavlja z aktualno pesmi-jo zagorski ustvarjalec Vlado Garantini, ki je svoje pesmi predstavil že v več pesniških zbirkah. Ljubitelji kulture ga poznajo tudi kot slikarja. Uži-vajte v hudomušni Vladovi pesmi. Naj bo to tudi povabilo ostalim avtorjem, ki menijo, da so njihove pesmi dovolj dobre za objavo, da nam pošljejo svoje verze ali nevezane pesmi.

Ublast»Juhan, puvej nam, razlož,bil oberštajgar si naš,kuku de ta ublast,ta male ldi tku stiska,za gutanc tku drži.«¸Ublast usaka je mal ud ldi,mal ud hudiča,pa mal ud Buga.Mure pa taka bit,de ma čimveč jajc,pa čimmajn rit.Narud brz ublasti je navadna čreda,tava, glida, pa nč na vid.Usaka ublast mure pufarbana bit,črna, rdiča, bela,narvečkrat pa šekasta, de lepš zglida.Usaka prejšna ublastje pu pravilu slaba,nova, mlada, pa fejst, dvobra,in udličn ulada.Ublast pu Europ, Amerik, pu celm svet,tud pu dolin Šenflorjansk glida,a ker je med narudam še velik megle,na mure purajtat usega.Ublast je kukr mugučen hrast,k ma ugromn vej,na ta zgurnih sedijo narbul za-služni tiči,in se nardl vid,uni na spudnih se med sabistrašn rukajo, cufajo, kausajo,uni s tamočnimi repetnicami na zgurne zbežijo,ker tam sonce močnej sijein vičo čast dožvijo.A usaka ublast je kukr mast,se rada pukvar, pustane žautuva,dubi masu na glav,in tadi ma ublast ub seb narud,de jo z vej sklat in drugo pustav.̧»Arduš, Juhan, ti s res udbit,pulitika je kurba,dejmo rej pit.«

Vlado Garantini

Ta je namreč postal prizorišče ko-mornih koncertov. Njegova lesena konstrukcija iz leta 1878 ponuja od-lično akustiko in se – pravijo Zupa-novi – odziva na zvok kot odlična stara violina. S tem se strinjajo tudi obiskovalci. Prvič so pod streho ob-novljenega skednja sedli avgusta lani. Prisluhnili so mladim umetnikom iz šestih držav, ki so s koncertom otvo-rili dvorano na skednju. Po prijetni uverturi se je letos ro-dil mednarodni festival Ursus. Ta je združil nastope vrhunskih sloven-skih in tujih glasbenikov, ki so se po-dali v glasbeno preteklost od roman-tike do baroka. Na prvem koncertu je Trio Susak obudil dela skladateljev avstrijske in nemške romantike. Ne-kaj dni za njim je godalni kvartet Fu-riant občinstvo popeljal v čas dunaj-ske klasike in vmes na kratko skočil tudi na Češko. Zadnji koncert bodo v petek, 15. avgusta, z melodijami ba-ročnih triosonat glasbeniki posvetili družini Bach.Da ima festival v majhni, a idilični vasici na robu Zagorja mednarodni značaj, in je že na začetku pridobil zaupanje občinstva, je v veliki meri zaslužen Marko Zupan, član družine Zupan, ki vodi domačijo kot zasebni zavod za ohranjanje kulturne dediš-čine. Marko Zupan živi in dela v Berlinu. Kot solo flavtist sodeluje v orkestrih Berliner Symphoniker, Philharmonie der Nationen, Evian Festival Orche-

Takšne stalne podarim-dobim knji-žnice so se v Sloveniji razmahnile v zadnjem letu. Namenjene so krože-nju dobrih knjig in ne odlaganju tis-tih, ki jih več ne potrebujemo. Prvo knjigobežnico so v Zagorju dobili aprila letos. Postavila jo je Maja Zi-belnik v Okrepčevalnici Vrt. Skoraj istočasno so februarja, ob Dnevu kulture, aktivisti Menjalnega kroga v Zagorju in Mladinski center Zagorje, začeli zbirati knjige za knjigobežnice in se dogovarjati za lokacije zanje. Predstavnik organizatorjev Matej Burkeljc je povedal, da se s knjigo-bežnicami menjalni krog širi. Te so »logična dopolnitev naših siceršnjih menjav na tržnici, ki potekajo vsako prvo soboto v mesecu že od začetka leta 2012. S knjigobežnicami v javni prostor vnašamo svežino in sporoča-mo osnovno vodilo menjalnega kro-ga. To je vzpodbujanje lokalne me-njave in medsoseske pomoči. Ljudje nismo volki samotarji, smo družbe-na bitja in skupaj lažje spreminjamo sebe in svet na bolje. Na ruševinah starih paradigem gradimo nov svet.«Na sončno nedeljsko dopoldne, 3. av-gusta, so na priložnostni slovesnosti v Baru Maln na Izlakah predstavni-ki mlade generacije Teodor in Eva Maurer ter Vanesa Makica položili knjige v tamkajšnjo knjigobežnico in

Vsak bedak lahko podre star skedenj, le najboljši pa ga lahko zgradijo. Ali mu dajo novo vsebino, bi lahko rekli v primeru družine Zupan in skednja na domačiji Medved v Podkumu.

stra in Mozart Sinfonietta Salzburg. Poleg tega igra v različnih komornih zasedbah, med njimi tudi v zased-bi Trio Susak. Z njo je maja letos na Medvedovi domačiji posnel prispe-vek za oddajo Opus RTV Slovenije.Na domačiji Medved poleg koncertov prirejajo tudi druga srečanja za mla-dino in odrasle, delavnice za osnov-nošolce in predavanja. Na skednju so letos gostili tudi udeležence slikarske kolonije Izlake Zagorje.

Tatjana Polanc Kolander

Za romantično glasbo v skednju so poskrbeli člani zasedbe Trio Susak. Zasedba je, zanimivo, prvič je nastopila leta 2010 na mednarodnem festivalu komorne glasbe na otoku Susak. Foto: arhiv festivala Ursus

Kvartet Furiant sestavljajo Italijan, Romun in dva Slovenca. Poleg številnih koncer-tov in osvojenih nagrad so glasbeniki od februarja letos tudi štipendisti organizacije »Yehudi Menuhin Live Music Now« v Berlinu. Foto: arhiv festivala Ursus

Izvajalci I. mednarodnega festivala Ursus

Velikani klasikeGodalni kvartet Furiant v sestavi:Stefano Mesaglio, violina Vlad Popescu, violinaGregor Hrabar, violaNika Švarc, violončelo

Večer romantične glasbeTrio Susak v sestavi:Minka Popović, klavirLuka Loštrek, saksofonMarko Zupan, flavta

Baročno sotočjeBoris Bizjak, flavtaMarko Zupan, flavtaJaka Stadler, violončeloDomen Marinčič, čembalo

tako simbolično pospremili na pot zagorske knjigobežnice, ki že stojijo, in tiste, ki še bodo. Organizatorji so ob tem pripravili glasbeno – literar-ni program. Med obiskovalci slove-snosti je bila tudi zagorska založnica Nataša Detič. Prinesla je roman Ni-sem Penelopa, vzela pa Ženska pis-ma Mance Košir. Knjigobežnice se ji zdijo »zelo dobrodošel projekt tudi s stališča založnikov. Pametno je, da ljudje čimveč berejo, ne glede na to, ali knjige kupijo, si jih izposodijo v knjižnici, ali pa kaj preberejo spoto-ma, ob kavi.«

Polona Siter Drnovšek

Teodor, Eva in Vanesa so prvi vložili knjige v knjigobežnico. Foto: URD

Nataša Detič. Foto: URD

Ne beži mimo knjigobežnicOb kavi v najljubši slaščičarni ali čakajoč v vrsti na uradu pobrskaš med knjigami v lični hiški. Tisto, ki te pritegne, prelistaš ali vzameš s sabo. Ob drugi priliki prineseš in tam pustiš knjigo, ki je več ne potrebuješ. Sliši se mamljivo.

Kje so knjigobežnice?

Okrepčevalnica Vrt, Mladinski center Zagorje, Slaščičarna Zarja, Bar Maln, Medijske toplice

13četrtek, 14. avgust 2014 ŠPORT

Zagorje in Rudar se bosta med seboj pomerila v 12. in 25. krogu. Prva tekma bo v začetku novembra na stadionu Rudar, druga pa konec maja na Mestnem stadionu v Zagorju.

Zagorjanke so priprave na novo se-zono začele na zadnji julijski dan. Ob začetku trenažnega procesa so bile prisotne vse igralke, ki bodo v pri-hodnji sezoni nosile zagorski dres, razen Neže Mitruševske, ki je prve treninge izpustila zaradi osebnih ra-zlogov. V zadnjih sezonah drugi naj-uspešnejši ženski rokometni kolektiv

v Sloveniji se je po tednu dni vadbe v domačem okolju preselil v Kranjsko goro. Tam je bilo v ospredju izboljše-vanje fizične pripravljenosti, igralke pa so se po petih dneh na Gorenj-skem v začetku tega tedna vrnile v zagorsko dolino.

“Z optimizmom stopamo v novo sezono, kjer nas čakajo nastopi v treh tekmovanjih,” je pred izzivi, ki Zasavke čakajo v tekmovalni se-zoni 2014/15, povedal predsednik zagorskega kluba Istok Cilenšek. “Prva prioriteta je državno prven-stvo, nato pokal Slovenije, zadnji cilj pa je pokal EHF, kjer smo že uvršče-

ni v tretji krog,” je sedmi sili načrte pred razkril Cilenšek. Na evropskih parketih bodo Zagorjanke težko do-segle odmeven rezultat, saj jih že v prvem letošnjem nastopu v medna-rodni konkurenci čaka lanski finalist pokala EHF, danski Esbjerg. Nastopu v srednjeevropski ligi SEHA so se v klubu odpovedali.

Trije odhodi, pet prihodovBojan Voglar v zadnjih sezonah s klopi uspešno krmari zagorsko roko-metno barko: “Od igralk pričakujem maksimalno angažiranost in trdo delo. Do začetka državnega prven-stva nas čakajo tedni intenzivnega dela, predvidoma bomo odigrali 12 prijateljskih tekem,” je dejal strokov-njak, ki bo v novi sezoni lahko raču-nal na pet novih igralk. V primerjavi

z lansko sezono je zasavsko zasedbo zapustila Neli Irman, ki je prestopila v zagrebško Lokomotivo, Voglar pa je ostal tudi brez Špele Okleščen in Tja-še Pikl, obe sta se preselili v Žalec. Slovenskim podprvakinjam so se pridružile tri