I

Na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju (Ur.l. RS t. 20/05 in 106/05), Pravilnika o izvrevanju uredbe o upravnem poslovanju (Ur.l. RS t. 75/05), Navodila za doloanje rokov hranjenja dokumentarnega gradiva organov javne uprave (Ur.l. RS, t. 81/05), Zakona o arhivskem gradivu in arhivih (Ur.l. RS t. 20/97 in 32/97), in Pravilnika o odbiranju in izroanju arhivskega gradiva (Ur.l. RS t. 59/99) izdaja predstojnik Statistinega urada Republike Slovenije naslednji

PRAVILNIK O RAVNANJU S PISARNIKIM DOKUMENTARNIM GRADIVOM

I. SPLONE DOLOBE

1. len

(splone dolobe)Pravilnik doloa enotno poslovanje in ravnanje Statistinega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju: urad) s pisarnikim dokumentarnim gradivom ne glede na obliko in nain, kako je realizirano, v skladu z veljavnimi predpisi in z monostmi, ki jih omogoa podpora razpololjive informacijske tehnologije.

Poslovanje Urada s pisarnikim dokumentarnim gradivom z oznako tajnosti in specifinim dokumentarnim gradivom se podrobneje uredi s posebnim navodilom.2. len

(temeljna naela)

Za poslovanje z dokumentarnim gradivom so upotevana spodnja temeljna naela.Zakonitost pomeni upotevanje predpisov, ki doloajo, kako poteka pisarniko poslovanje, ter drugih predpisov, ki doloajo ravnanje z osebnimi, tajnimi ali kako drugae obutljivimi podatki.

Strokovnost pomeni upotevanje pravil upravnega poslovanja in strokovnega dela.

Javnost pomeni, da mora biti omogoen vpogled v dokument vsem, ki jih zadeva ali ki z njim povezano zadevo reujejo.Aurnost je zahteva, da morajo biti obravnavani vsi dokumenti tekoe in sproti ter brez nepotrebnega odlaanja, kar obsega prejemanje, vpisovanje, klasificiranje, signiranje in odpremljanje pote ter reevanje zadev.

Sledljivost pomeni, da mora biti v vsakem trenutku mogoe ugotoviti, kje se zadeva nahaja v reevanju in kakno je stanje zadeve. To omogoa

uvedba pregleda nad opravljenim delom glavne pisarne in uslubencev, ki zadeve reujejo, vodenje knjig in evidenc pisarnikega dokumentarnega gradiva urejenost in preglednost dokumentacije, preglednost evidentiranja vseh uradnih poiljk.Racionalnost pomeni izvajanje pisarnikega poslovanje brez povzroanja nepotrebnih strokov ali nepotrebnega poveevanja e nastalih. To naelo se upoteva z zmanjanjem obsega poslovanja z dokumentarnim gradivom v fizini obliki; s poenotenjem postopkov poslovanja; z uporabo enkrat zapisanega dokumenta za vse primere; z izogibanjem nepotrebnemu izdelovanju papirnih kopij dokumentov.Varnost pomeni, da se morajo pri pisarnikem poslovanju izvajati ukrepi za varovanje dokumentov pred pokodovanjem, nenamernim ali zlonamernim unienjem. Posebej to pomeni, da mora obstajati: monost ponovne vzpostavitve delovanja glavne pisarne, zbirk dokumentov, zadev in posameznih dokumentov v primeru nepredvidene prekinitve delovanja raunalnike podpore ali vije sile in urejeno varovanje dokumentarnega gradiva (tekoa zbirka pisarnikega dokumentarnega gradiva) s pomojo sprotnega ali periodinega izdelovanja varnostnih kopij.

Zanesljivost je vodenje zbirk dokumentov in njihovih delov na nain, da je njihova verodostojnost ohranjena v vsakem trenutku.

Preglednost pomeni, da mora biti omogoen vpogled v dokumentarna gradiva vsem, ki jih zadevajo in ki imajo to pravico ter da je vodstvu omogoeno redno ali po potrebi seznanjanje s stanjem vseh zadev.

3. len

(pomen izrazov)

Arhivska zbirka je zbirka zakljuenih zadev, ki jih glavna pisarna shrani skladno z rokom hrambe, kakor je doloen s pravilnikom o signirnem in klasifikacijskem nartu glede na razvrstitev zadev po vsebini.

Arhivsko gradivo je dokumentarno gradivo, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu urada in ima trajen pomen za znanost in kulturo skladno s predpisi o arhivskem gradivu.Avtor je uslubenec, ki reuje zadevo ali pripravlja dokument in pri tem doloi monost vpogleda ali posega v zadevo ali dokument drugim uslubencem Bralec je uslubenec, ki mu avtor omogoi vpogled v posamezen dokument ali celotno zadevo z namenom seznanitve o vsebini dokumenta ali zadeve.

Dodani avtor je uslubenec, ki ga avtor doloi kot takega z namenom, da mu omogoi vpogled in poseg v posamezen dokument ali celotno zadevo.Dodani bralec je uslubenec, ki mu avtor omogoi vpogled v posamezen dokument ali celotno zadevo z namenom, da ga seznani z vsebino dokumenta ali katerega glavna pisarna ali uslubenec, na katerega je dokument signiran, dosignirata z namenom, da ga seznanita z vsebino dokumenta.

Dokument je izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugae zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu urada in je pomemben za njegovo poslovanje in se s prilogami obravnava kot vsebinska celota. Dokumentarno gradivo so vse zadeve, dosjeji, dokumenti ter evidence o njih, druge evidence, ki jih vodi urad, in druga gradiva, ki jih urad prejme ali ki nastanejo pri njegovem delu.

Dopis je dokument, ki ga urad odpolje v zvezi s svojim delovanjem; opremljen je z lastnoronim podpisom predstojnika urada in originalnim odtisom iga urada.

Dosje je celota ve dokumentov razline vsebine, ki zadevajo isto fizino ali pravno osebo, ali dokumentov enake vsebine, ki zadevajo razline fizine in pravne osebe.Elektronska pota je sporoilo s prilogami ali brez njih, ki je prejeto na elektronski potni naslov glavne pisarne, elektronske potne predale urada ali elektronske potne naslove uslubencev urada ali ki je s teh elektronskih potnih naslovov ali predalov odposlano.

Glavna pisarna je organizacijska enota urada, ki prejema, evidentira, signira, klasificira, hrani in odpremlja pisarniko dokumentarno gradivo ter ga arhivira, izloa, oddaja ali uniuje skladno z doloili tega pravilnika.

Gradivo je vsako prejeto ali oddano sporoilo ne glede na vsebino in nosilec podatkov.

Izhodni dokument je dokumentarno gradivo v kakrnikoli obliki in na kakrnemkoli mediju, ki nastane pri poslovanju urada in ki ga urad odpolje ali odda naslovniku.

Klasificiranje je razvrstitev dokumenta po vsebini glede na podroje delovanja urada ali dravnih organov.

Lastni dokument je dokumentarno gradivo, ki nastane pri delu urada, njegovih organizacijskih delov, delovnih teles ali delovnih skupin (vabila, zapisniki in spremljajoa gradiva) in ni namenjeno poiljanju drugemu naslovniku.

Neevidenno (nedokumentarno) gradivo je tisti del pote, ki se ne evidentira, ker ni pomemben za poslovanje urada in ga iz vsega gradiva doloi predstojnik urada, na primer oglaevalska sporoila, estitke, voila, poslovna vabila, asopisi, publikacije, predstavitve izobraevalnih programov in podobno.

Okronica je dopis, ki ga prejme z istim besedilom in v enaki obliki veje tevilo naslovnikov (npr. vse poroevalske enote v zvezi z doloenim statistinim raziskovanjem) in je opremljen s faksimilom iga urada in podpisa predstojnika urada.

Osebna poiljka je poiljka, ki je naslovljena na uslubenca urada in ni dokumentarno gradivo. Priloga je sestavni del dokumenta, e je v njem navedena kot taka ali e je iz pote nedvoumno razvidno, da spada k doloenemu dokumentu. Pisarniko dokumentarno gradivo so vse zadeve, dosjeji, dokumenti ter evidence o njih, druge evidence, ki jih vodi urad, in druga gradiva, ki jih urad prejme ali nastanejo pri njegovem delu; tudi primerki okronic in njihovih prilog.

Postopkovna zbirka je zbirka dokumentarnega gradiva, v kateri so zadeve v reevanju.

Pota je vsakrno gradivo, ki ga urad prejme na katerikoli nain in izpolnjuje naslednje pogoje po uredbi o upravnem poslovanju (v nadaljevanju: uredba):

da je po vsebini toliko pomemben za delovanje urada, da je treba ravnati z njim v skladu z doloili uredbe in tega pravilnika,

da je prejet v obliki, iz katere lahko naslovnik prepozna, da gre za sporoilo in da ga lahko prebere,

da je v primeru elektronskega prejema v obliki, ki je skladna s tehninimi zahtevami, ki jih predpie minister, pristojen za upravo, da je v primeru prejema v fizini obliki (na papirju, disketi, zgoenki in podobnem) v stanju, da ga je mono reproducirati za potrebe poslovanja uradaPotna poiljka (kraje: poiljka) je v smislu zgornje opredelitve pota, ki so ji dodane priloge tako, da jo je mogoe enolino doloiti kot enoto poiljanja naslovniku (izhodna poiljka) ali prejema od poiljatelja (vhodna poiljka).

Tekoa zbirka dokumentarnega gradiva je zbirka, v kateri se hranijo zadeve najmanj dve leti po dokonni reitvi.Trajno gradivo je lastno gradivo, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu urada in je trajno pomembno za urad, se ga mora zato hraniti trajno in ga ni treba izroiti pristojnemu arhivu.Signiranje je dodelitev zadeve ali dokumenta v reevanje ali v vednost uslubencu.

Signirni (dodeljevalni) znak je tevilna oznaka notranje organizacijske enote urada ali delovnega mesta javnega uslubenca, ki zadevo reuje.

Specifino dokumentarno gradivo so izpolnjeni vpraalniki statistinih raziskav, ki jih izpolnijo poroevalske enote, ali vpraalniki s podatki, ki so pridobljeni na drugaen nain za potrebe zbiranja podatkov dravne statistike. tampiljka je priprava z gumijastim negativom doloenega znaka (na primer datum), navadno pravokotne oblike.

ifra dokumenta je evidenna oznaka dokumenta, ki je sestavljena iz ifre zadeve in zaporedne tevilke vhodnega, izhodnega ali lastnega dokumenta v okviru zadeve.

ifra zadeve je evidenna oznaka zadeve, sestavljena iz klasifikacijskega znaka, zaporedne tevilke zadeve v okviru tega znaka in vseh tirih tevilk letnice leta, v katerem je zadeva nastala.

Vhodni dokument je vsako dokumentarno gradivo v kakrnikoli obliki in na kakrnemkoli mediju, ki ga urad prejme.

Vloie je del glavne pisarne, ki prejema, odpira in sortira prejeto poto, pripravlja in odpremlja gradivo statistinih raziskav poroevalskim enotam ter pripravlja izhodno poto.

Zadeva je celota vseh dokumentov in prilog, ki se nanaajo na isto vsebinsko vpraanje ali nalogo (srajka, ovoj ali druga oblika urejanja, v kateri se nahajajo vsi dokumenti in priloge v zvezi z reevanjem doloenega vsebinskega vpraanja).

Zbirka dokumentov (kratko: zbirka) je skupina dokumentov, ki je urejena v celoto tako, da je dostopna doloeni skupini uslubencev urada.

ig je uradni znak z imenom urada ter z dodatnim besedilom in je dokaz pristnosti in verodostojnosti dokumenta.4. len

(glavna pisarna)

Glavna pisarna je notranja organizacijska enota urada na ravni slube. Locirana je na naslovu sedea urada. Vloie je organizacijski del glavne pisarne, ki je lociran na Parmovi cesti 33.Poslovni as glavne pisarne in vloia je doloen z navodilom o poslovnem in delovnem asu urada.

5. len

(pooblastila glavne pisarne in vloia)

Glavna pisarna in vloie je s tem pravilnikom pooblaena za izvrevanje naslednjih nalog in dolnosti:

odpiranje pote v fizini in elektronski obliki;

skeniranje dokumentov in notranjo kontrolo pravilnosti skeniranja dokumentov;

evidentiranje dokumentov;

dodeljevanje zadev in dokumentov v reevanje uslubencem urada;

prevzemanje oziroma sprejemanje pote v fizini obliki in elektronski obliki;

sprejemanje ovojnice, v kateri je tajni podatek ali nosilec tajnega podatka.6. len

(naloge in delovni postopki glavne pisarne)

Glavna pisarna je zadolena za poslovanje s pisarnikim dokumentarnim gradivom. Glavna pisarna prejema vso poto in opravlja druge postopke v zvezi s sprejemanjem, hrambo in odpremo pisarnikega dokumentarnega gradiva.

Naloge in delovni postopki poslovanja s pisarnikim dokumentarnim gradivom v glavni pisarni obsegajo:

prejem in evidentiranje pote; odpiranje pote, ki je naslovljena na predstojnika urada, kadrovsko slubo ali na urad; odbiranje nedokumentarnega gradiva; klasificiranje pisarnikega dokumentarnega gradiva; signiranje pisarnikega dokumentarnega gradiva; kuvertiranje dopisov; odpremo pisarnikega dokumentarnega gradiva; hrambo pisarnikega dokumentarnega gradiva; odbiranje arhivskega gradiva in gradiva za unienje; izloanje pisarnikega dokumentarnega gradiva; unienje pisarnikega dokumentarnega gradiva; vodenje evidenc in delovodnikov; vodenje zbirk dokumentov; poroanje vodstvu urada o stanju zadev.Naloge in delovni postopki vloia so:

prevzemanje pote na enoti Pote Slovenije, ki je naslovljena na urad ali na njegov potni predal; odpiranje pote razen tiste, ki jo odpira glavna pisarna, vkljuno s specifinim dokumentarnim gradivom; sortiranje pote; prenos pote med lokacijama urada; razdeljevanje pote v vloiu po organizacijskih enotah;

kuvertiranje in kompletiranje vpraalnikov statistinih raziskovanj po vnaprej pripravljenih adresarjih; kuvertiranje izhodne pote razen dopisov; priprava in oddaja izhodne pote na enoto Pote Slovenije.Glavna pisarna vodi naslednje evidence in delovodnike:

delovodnik prejete pote; delovodnik odpremljene pote; evidenca priporoene prejete in poslane pote;

evidenca pote z oznako tajnosti; kurirsko knjigo; knjigo osebnih poiljk.Glavna pisarna poroa o stanju zadev vodstvu urada najmanj enkrat letno. 7. len

(naloge uslubencev)

Poslovanje s pisarnikim dokumentarnim gradivom po tem pravilniku izvajajo vsi uslubenci urada samostojno ob nadzoru vodij notranjih organizacijskih enot ter pod strokovnim vodstvom glavne pisarne.

8. len

(vsebina poslovanja s pisarnikim dokumentarnim gradivom)

Poslovanje s pisarnikim dokumentarnim gradivom obsega sprejemanje in pregledovanje prispele pote; evidentiranje zadev in dokumentov; ukrepe za varovanje poiljk; ki vsebujejo tajne podatke; vodenje gradiv sej in sestankov; odpremo pote; hrambo in druge postopke ravnanja s pisarnikim dokumentarnim gradivom.

9. len(zbirke dokumentov)

Glavna pisarna vodi temeljno evidenco zadev in dokumentov v elektronski obliki z uporabo raunalnike reitve SPIS 4 ali njene naslednice (kratko: SPIS 4).

SPIS 4 vsebuje naslednje zbirke dokumentov:1. postopkovne zbirke

- zbirka splonih zadev (splone zadeve)- zbirka kadrovskih zadev (kadrovske zadeve);- zbirka javnih naroil (javna naroila);- zbirka finannih zadev (finanne zadeve).2. arhivske zbirke- arhivska zbirka splonih zadev (splone zadeve - arhiv);- arhivska zbirka kadrovskih zadev (kadrovske zadeve - arhiv);- arhivska zbirka javnih naroil (javna naroila - arhiv);- arhivska zbirka finannih zadev (finanne zadeve - arhiv).Zadeve v postopkovnih zbirkah so lahko v reevanju ali reene.

Zadeve v arhivskih zbirkah so zadeve; ki so reene.

Po potrebi se doloijo e druge zbirke dokumentov.Zadeve in dokumenti z oznako stopnje tajnosti se ne evidentirajo v SPIS 4.Pravice uslubencev do dostopa; za uporabo in ravnanje z dokumenti v posamezni zbirki so doloene glede na organizacijsko strukturo urada skladno s sistemizacijo delovnih mest in signirnim nartom urada.

Glavna pisarna ima pravico dostopa do vseh dokumentov v vseh zbirkah.10. len

(elektronski potni nabiralnik)

Urad ima elektronski potni nabiralnik; ki ima elektronski potni naslov gp.surs@gov.si. II. RAVNANJE S PISARNIKIM DOKUMENTARNIM GRADIVOM

11. len

(oblika potnih poiljk)

Na urad in na uslubence urada naslovljeno poto (dalje: vhodna pota) sprejema glavna pisarna. Kot vhodna pota se teje tista pota; ki izpolnjuje naslednje pogoje:

da je po vsebini toliko pomembna za poslovanje urada; da jo je treba evidentirati v skladu z zahtevami uredbe; da je prejeta v taki obliki; da lahko naslovnik prepozna sporoilo in ga prebere; da je v primeru prejema v fizini obliki (na papirju; disketi; zgoenki; kaseti ali drugem mediju) v stanju; da jo je mono reproducirati za potrebe poslovanja urada.

Vhodna pota je lahko prejeta na naslednje naine:

pota; prejeta od javne potne slube;

pota; prejeta od drugih potnih raznaalskih ali kurirskih slub ali dostavljena osebno (dalje: kurirska pota); pota; prejeta preko telefaksa; pota; prejeta v elektronski obliki na elektronski potni naslov urada (elektronska pota); pota; prejeta v elektronski obliki na elektronske potne predala urada (elektronska pota); pota; prejeta v elektronski obliki na elektronske potne naslove uslubencev urada (elektronska pota).

12. len

(sprejemanje in pregledovanje pote)

Vso na urad naslovljeno poto (dalje: prejeta pota) dvigne pooblaeni delavec glavne pisarne in vloia na enoti Pote Slovenije, ki jo s sklepom doloi predstojnik urada in jo dostavi v vloie.

V vloiu uslubenci odprejo vso prejeto poto razen poiljk, ki so navedene v 13. lenu tega pravilnika, in dokumentov, ki so prejeti elektronsko in vsebujejo elektronski podpis, odberejo nedokumentarno gradivo ter izloijo specifino dokumentarno gradivo, ki se nanaa na statistina raziskovanja (statistini vpraalniki). Vso ostalo poto dostavijo v glavno pisarno, kjer se dokumentarno gradivo klasificira v nove ali e obstojee zadeve.Elektronska pota, ki je pisarniko dokumentarno gradivo, se natisne in se dalje obravnava kot drugo pisarniko dokumentarno gradivo.

Pota v fizini obliki se sprejema ves as, ki je doloen kot poslovni as urada.

Pote, ki je oitno naslovljena na druge organizacije, ki imajo naslov na naslovu sedea urada, uslubenec vloia ne odpre in je ne zavede, temve jo izroi naslovnikom.O prejeti poti vodi glavna pisarna delovodnik, ki je del SPIS 4.

Prejeto poto, katere naslovnika ni mogoe doloiti, glavna pisarne vrne izpostavi Pote Slovenije.

13. len

(prepoved odpiranja pote)S tem pravilnikom so uslubenci vloia pooblaeni za odpiranje vse prejete pote razen naslednje:

poiljk, oznaene s stopnjo tajnosti (interno, zaupno, tajno ali strogo tajno) (dalje: tajne poiljke); poiljk, za katere iz oznab na ovojnici izhaja, da se nanaajo na javno naroilo v teku; e take oznabe na taki poiljki ni in se ovojnica odpre, jo uslubenec vloia zalepi, odtisne ig urada, napie opombo JAVNO NAROILO in se podpie; za tako poiljko se teje, da ni bila odprta;

poiljk, za katere utemeljeno sumijo, da so nevarne; poiljk, naslovljenih na uslubenca urada, na katerih je na ovojnici navedeno, da se vroijo OSEBNO NASLOVNIKU ali z drugano navedbo, iz katere je razvidno, da je ne sme odpreti nihe drug razen naslovnika;

poiljk, ki oitno niso naslovljene na urad ali na uslubence urada.

Poiljke, iz katerih je izhaja, da so povezane z zdravstvenim stanjem uslubencev Urada glavna pisarna ne odpira, temve jih nemudoma posreduje v notranjo organizacijsko enoto Urada, pristojno za kadrovske zadeve, ki poiljko odpre in da glavni pisarni nadaljnja navodila za ravnanje z njo.Tako poto prevzemajo, odpirajo, hranijo in ravnajo z njo skladno z doloili tega pravilnika uslubenci, ki so pooblaeni za ravnanje z njo glede na naravo pote.

14. len

(elektronska pota, telefaks)

Elektronsko poto in dokumente, ki prispejo na elektronski potni naslov urada gp.surs@gov.si in vsebujejo elektronski podpis, odpre pooblaeni uslubenec glavne pisarne. S tako poto ravna glavna pisarna kot z vso drugo poto.

Elektronsko poto, ki prispe v elektronski potni predal, ki je odprt v uradu, odpre uslubenec urada, ki ima pooblastilo za dostop do pote na zadevnem elektronskem potnem predalu.

Elektronsko poto, ki prispe na elektronske potne naslove uslubencev urada, odpirajo uslubenci, na katere je naslovljena. e se vsebina elektronske pote nanaa na zadeve dravne statistike ali delovanje urada, jo mora uslubenec nemudoma poslati dalje glavni pisarni kot elektronsko poto na naslov gp.surs@gov.si tako, da je razvidno, kdaj in od koga jo je prejel, ter jo opremiti z najnujnejimi podatki, ki omogoijo glavni pisarni pravilno razvrstitev (klasificiranje) in dodelitev takne pote v reevanje (signiranje).Elektronsko poto uradne narave, ki prihaja na naslove uslubencev urada in se nanaa na e odprte zadeve, poljejo le-ti glavni pisarni z vpisano tevilko zadeve.

Za odpiranje svoje elektronske pote lahko uslubenec urada pooblasti drugega uslubenca urada.

S poto, ki je prejeta v glavno pisarno preko telefaksa v glavni pisarni ali preko telefaksov v notranjih organizacijskih enotah in ima znaaj pisarnikega dokumentarnega gradiva, se ravna enako kot z drugo poto, ki je dokumentarno gradivo.

15. len(igi urada)

igi urada so okrogli. Urad ima 5 velikih in 4 male ige. Premer velikega iga znaa 35 mm. Obrobljen je z dvema koncentrinima krogoma. V sredini iga je grb Republike Slovenije (v nadaljevanju: grb). V zgornjem delu zunanjega kroga iga je besedilo REPUBLIKA SLOVENIJA. V spodnjem delu zunanjega kroga je besedilo VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE; v notranjem krogu iga je besedilo STATISTINI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE. Besedi SLOVENIJE in STATISTINI sta loeni z zaporedno tevilko iga. Pod grbom je napis LJUBLJANA. Velike ige uporabljajo naslednje organizacijske enote:

glavna pisarna ig z zaporedno tevilko 1; tajnitvo generalne direktorice ig z zaporedno tevilko 2; sluba pristojna za kadrovske zadeve ig z zaporedno tevilko 3. sluba pristojna za finanno poslovanje - iga z zaporedno tevilko 4 in 5.

Premer malega iga znaa 20 mm.

Mali ig, ki ga uporablja sluba pristojna za kadrovske zadeve, je obrobljen z enim krogom. V sredini iga je grb. V zgornjem delu zunanjega kroga iga je besedilo REPUBLIKA SLOVENIJA. V spodnjem delu kroga je besedilo VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE; v notranjem krogu iga je besedilo STATISTINI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE. Pod grbom je napis LJUBLJANA. Pod napisom LJUBLJANA je tevilka 1.

Mala iga, ki ju uporablja informacijsko sredie, sta obrobljena z enim krogom. V sredini iga je grb. V zgornjem delu zunanjega kroga igov sta besedili REPUBLIKA SLOVENIJA. V spodnjem delu zunanjega kroga je besedilo VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE. V prvem notranjem krogu iga je besedilo STATISTINI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE. Besedi STATISTINI in SLOVENIJE sta loeni z zaporedno tevilko iga. V drugem notranjem krogu iga je napis INFORMACIJSKO SREDIE. Pod grbom je napis LJUBLJANA. Knjinica informacijskega sredia uporablja mali ig, ki je obrobljen z enim krogom. V sredini iga je grb. V zgornjem delu zunanjega kroga igov sta besedili REPUBLIKA SLOVENIJA. V spodnjem delu zunanjega kroga je besedilo Vlada REPUBLIKE SLOVENIJE. V prvem notranjem krogu iga je besedilo STATISTINI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE. Besedi STATISTINI in SLOVENIJE sta loeni s tevilko 1. V drugem notranjem krogu iga je napis INFORMACIJSKO SREDIE. Pod grbom je napis LJUBLJANA. Med grbom in napisom LJUBLJANA je napis KNJINICA.

Podobe igov so v prilogi 1 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del. 16. len

(tampiljke)

Urad ima naslednje tampiljke:

prejemno tampiljko z datirko; tampiljko za oznako priporoenih poiljk z napisom PRIPOROENO; tampiljko z napisom FOTOKOPIJA JE ENAKA IZVIRNIKU; tampiljko z napisom PRAVNOMONO; tampiljko z napisom PREPIS JE ENAK IZVIRNIKU;Datirka je del prejemne tampiljke; s katero se oznai tekoi datum v obliki dd-mm-llll.tampiljke hrani glavna pisarna.Podobe igov so v prilogi 2 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.

17. len(prejemna tampiljka)

Prejemna tampiljka je pravokotne oblike velikosti 2,5 cm x 6,5 cm in je razdeljena na naslednja polja:

grb Republike Slovenije; napis Republika Slovenija; napis Vlada Republike Slovenije; napis Statistini urad Republike Slovenije; prejeto (za vpis datuma prejema); signirni znak notranje organizacijske enote ali uslubenca; ki dokument prejme v reevanje; ifra zadeve; priloge (za vpis tevila prilog); vrednost (za vpis skupnega zneska vrednosti kolekov; denarja ali vrednotnic); v vednost.18. len(potrjevanje sprejema pote s prejemno tampiljko)

Vsak prejet dokument oznai glavna pisarna s prejemno tampiljko in vanjo vpie zahtevane podatke, kar je izkaz, da je glavna pisarna dokument prejela, evidentirala, razvrstila (klasificirala) in dodelila v reevanje (signirala).Prejemna tampiljka se praviloma odtisne na zgornjem delu prve strani fizinega dokumenta tako, da se ne prekrije besedila dokumenta.

Prejemna tampiljka se ne odtisne na priloge dokumenta, na specifino dokumentarno gradivo in na nedokumentarno gradivo.

19. len

(hramba in uporaba igov in tampiljk)

igi urada in tampiljke se hranijo na varnem mestu v glavni pisarni tako, da so po odhodu uslubencev nedostopni. igi urada, ki jih uporabljajo druge organizacijske enote urada, se hranijo na varnem mestu tako, da so po odhodu uslubencev nedostopni. 20. len (ravnanje z izpolnjenimi statistinimi vpraalniki)Odbrane statistine vpraalnike uslubenci v vloiu zdruijo po statistinih raziskovanjih in jih predajo v nadaljnji postopek skladno z navodilom za tvorbo adresarja, odpremo in sprejem gradiva statistinega raziskovanja.

Izpolnjeni statistini vpraalniki so specifino dokumentarno gradivo.21. len(ravnanje z nedokumentarnim gradivom)Nedokumentarno gradivo dostavi glavna pisarna naslovniku. Nedokumentarno gradivo, ki je naslovljeno na urad, ne pa tudi na osebo, dostavi glavna pisarna tajnitvu predstojnika urada.

22. len

(skeniranje prejete pote)

Pota, prejeta v fizini obliki, se v glavni pisarni skenira. e oblika ali vrsta poiljke skeniranja ne dovoljuje, se taka pota fotografira in se fotografija shrani kakor v primeru skeniranega dokumenta.

Postopek skeniranja prejete pote je doloen s posebnim navodilom.

Ne skenira se naslednja pota:

pota, ki je naslovljena na druge organizacije, ki imajo sede na naslovu urada;

elektronsko podpisani dokumenti;

osebna pota;

kadrovski dosjeji;

specifino dokumentarno gradivo;

nedokumentarno gradivo.

Priloge se skenirajo glede na obsenost in pomembnost. Pogodbe in rauni se skenirajo v celoti, druge priloge pa glede na obliko in velikost.

Priloge na strojno itljivih nosilcih podatkov se vpiejo v prejemno tampiljko in oddajo uslubencu, na katerega je zadeva signirana. Take priloge se v glavni pisarni ne odpirajo, ne tiskajo in ne skenirajo.

23. len

(povratnice in vroilnice)

Prejem pote, ki je naslovljena na urad in prejeta z vroilnico ali s povratnico, potrdi pooblaeni uslubenec glavne pisarne z datumom in podpisom na vroilnici ali na povratnici, ki jo prej izpolni.

24. len

(ravnanje s tajnimi poiljkami)

Na tajno poiljko se odtisne prejemna tampiljka (e je prinesena osebno, se vpie tudi datum, ura in minuta prejema) in vpie v knjigo tajnih poiljk.

Prejem tajne poiljke, ki je naslovljena na urad, ne pa tudi na osebo, uslubenec glavne pisarne potrdi s podpisom in igom na vroilnici ali v kurirski knjigi, jo vpie v knjigo tajnih poiljk in proti podpisu izroi uslubencu urada, pooblaenemu za ravnanje s tajnimi dokumenti. e le-ta ni dosegljiv, uslubenec glavne pisarne tajno poiljko varno shrani v glavni pisarni in o njej obvesti predstojnika urada.Prejem tajne poiljke, ki je naslovljena tudi na osebo, uslubenec glavne pisarne potrdi s podpisom in igom na vroilnici ali v kurirski knjigi, jo vpie v knjigo tajne pote in jo proti podpisu izroi naslovniku (vpie se tudi datum, ura in minuta vroitve). e le-ta ni dosegljiv, uslubenec glavne pisarne tajno poiljko varno shrani v glavni pisarni in o njej obvesti uslubenca urada, pooblaenega za ravnanje s tajnimi dokumenti.25. len

(knjiga tajnih poiljk)

Tajno poiljko, ki jo prejme glavna pisarna in ki jo je poiljatelj oznail, dostavil in izroil in na predpisan nain, mora glavna pisarna vpisati ne glede na nosilec podatkov v knjigo prejetih in predanih tajnih poiljk in vpie naslednje podatke:

1. zaporedna tevilka;2. poiljatelj;3. datum prejema (oblika zapisa dd.mm.llll);4. as prejema (oblika zapisa uu:mm);5. oznaka poiljke;6. vrsta poiljke;7. stopnja tajnosti;8. ime in priimek prinosnika; 9. ime in priimek uslubenca glavne pisarne; 10. priloge;11. opomba.Predajo in prevzem potrdita prinosnik in uslubenec glavne pisarn s podpisom.

Knjiga prejetih tajnih poiljk je priloga 3. tega pravilnika.

26. len

(hramba tajnih poiljk)

Tajno poiljko mora glavna pisarna nemudoma vroiti naslovniku ali osebi, ki je v uradu zadolena za evidentiranje in hrambo tajnih dokumentov, v primeru njene nedosegljivosti pa predstojniku urada. Vroitev mora biti opravljena v glavni pisarni, v knjigo prejetih in predanih tajnih poiljk pa vpie uslubenec glavne pisarne e naslednje podatke:

1. priimek, ime in podpis uslubenca glavne pisarne; 2. priimek, ime in podpis uslubenca, ki je poiljko prevzel; 3. opomba.Predajo in prevzem potrdita oba uslubenca s podpisom.

Knjiga predanih tajnih poiljk je priloga 4. tega navodila. 27. len

(ravnanje z osebnimi poiljkami)

Poiljk, naslovljenih na uslubenca urada, na katerih je na ovojnici navedeno, da se vroijo OSEBNO NASLOVNIKU ali z drugano navedbo, iz katere je razvidno, da je ne sme odpreti nihe drug razen naslovnika, vloie ne odpira, temve jih glede na vrsto pote izroi ali vroi naslovniku. V primeru, da uslubenec vloia takno poiljko pomotoma odpre, jo zalepi, napie opombo ODPRTO POMOTOMA, odtisne tampiljko urada in se podpie.

e se za osebno poiljko izkae, da vsebuje dokumente, pomembne za delo urada, jo je uslubenec dolan posredovati v glavno pisarno s pisarniko odredbo evidentirajte ter datumom in podpisom. S tem dobi taka poiljka znaaj dokumentarnega gradiva.

Osebna pota v kakrnikoli tehnini obliki se ne hrani v glavni pisarni.

28. len

(klasificiranje dokumentov)

Glavna pisarna dokumente vsebinsko uvra v zadeve po klasifikacijskem nartu, ki ga doloi predstojnik urada na osnovi obveznega okvirja narta klasifikacijskih znakov, ki je doloen z uredbo.

29. len

(signiranje in dosigniranje vhodnih dokumentov)

Vhodne dokumente uslubenec glavne pisarne klasificira in pri tem upoteva, ali je zadeva e odprta ali ni in jih signira na organizacijsko enoto urada ali na uslubenca.

Vhodne dokumente uslubenec glavne pisarne opremi s signirnim znakom in s tem dodeli v reevanje:

uslubencu urada, e je mogoe doloiti, kateremu uslubencu je dokument namenjen; vodji oddelka, sektorja ali slube, e ni mogoe doloiti, kateremu uslubencu je dokument namenjen, znano pa je, kateri notranji organizacijski enoti je dodeljen v reevanje.

Za dokumente, za katere ugotovi, da zadeva e ni odprta, odpre novo zadevo, jo klasificira, klasificira dokumente in jih signira.

Na sektor, slubo ali oddelek signirani dokument ali zadevo lahko njegov vodja dosignira tako, da dopie signirni znak uslubenca, ki bo zadevo reeval. e se v postopku reevanja zadeve izkae, da ni bila signirana na ustreznega uslubenca, jo mora le-ta vrniti uslubencu, od katerega jo je prejel v reevanje, in pisno pojasniti razlog za vrnitev.

Vodja sektorja, oddelka ali slube sme signirati dokument le na uslubence v organizacijski enoti, ki jo vodi. e ugotovi, da spada dokument zaradi narave vsebine v drug organizacijski del, mora tak dokument vrniti v glavno pisarno z ustreznim pisnim pojasnilom.

Nedokumentarno gradivo se ne signira.30. len

(signirni nart in klasifikacijski nart)

Za klasificiranje dokumentov in za potrebe signiranja dokumentov vodi urad klasifikacijski nart in signirni nart, ki sta doloena s pravilnikom urada o klasifikacijskem in signirnem nartu.

31. len

(lastni dokumenti urada)

Lastni dokumenti urada so dokumenti, ki nastanejo pri poslovanju ali delovanju urada (dalje: lastni dokumenti). To so zlasti:

sejna gradiva (vabila, zapisniki in priloge ter druga gradiva) kolegija predstojnika urada in metodolokega kolegija, odborov, stalnih komisij in komisij, imenovanih za reevanje doloene problematike, delovnih skupin ter drugih s sklepom predstojnika urada imenovanih teles in imajo znaaj pisarnikega dokumentarnega gradiva, ki ni namenjeno za poiljanje izven urada; vsa druga dokumentarna gradiva, ki niso namenjena za poiljanje izven urada (delovnopravni akti, pogodbe, uradni zaznamki in podobni dokumenti). Lastne dokumente so dolni v SPIS 4 evidentirati njihovi avtorji, ki doloijo tudi bralce, dodane avtorje in dodane bralce, ifro zadeve pa doloi glavna pisarna.

32. len

(sprememba znaaja nedokumentarnega gradiva)

V primeru, da urad na nedokumentarno gradivo ukrepa, odpre glavna pisarna glede na vsebino novo zadevo ali ga klasificira v e obstojeo in ga redno evidentira. S tem dobi tako gradivo znaaj pisarnikega dokumentarnega gradiva.

33. len(priprava izhodnega dokumenta)

Izhodni dokument pripravijo uslubenci urada z obvezno uporabo SPIS 4 in predlog dokumentov, ki so sestavni del programa SPIS 4, ali predloge ustreznih dokumentov v urejevalniku besedil Word. Postopek priprave izhodnega dokumenta je doloen z posebnim navodilom.Vsebinsko in oblikovno zakljuen dokument dostavi avtor glavni pisarni v nadaljnji postopek.34. len

(podpisovanje izhodnih dokumentov)

Glavna pisarna pregleda, ali vsebuje dokument vse predpisane oznake in elemente (glavo, naslov, ifro, zvezo, datum, avtorja, podpisnika in morebitne druge elemente) in priloge, e so v dokumentu navedene. e ugotovi, da je dokument formalno pravilen in popoln, ga pripravi za podpis.Izhodni dokument podpie predstojnik urada, njegov namestnik ali drug uslubenec, ki ga pooblasti predstojnik urada. Izjemoma smejo organizacijske enote pristojne za pravne, kadrovske, finanne, mednarodne in splone zadeve, pripraviti dokument za podpis samostojno in so dolne podpisani dokument dostaviti glavni pisarni v nadaljnji postopek potem, ko je podpisan.

Na podpisan dokument odtisne glavna pisarna ig urada, ga skenira in ga shrani v ustrezno zadevo potem, ko se prepria, da odgovarja izvirniku, ter ga odpremi po navodilu avtorja. Nepravilen ali nepopoln dokument vrne glavna pisarna avtorju v dopolnitev.

Elektronski dokumenti, ki jih urad poilja Vladi Republike Slovenije, se posredujejo zgolj s pooblaenih delovnih postaj, ki so navedene v prilogi 5.35. len

(skeniranje izhodnih dokumentov)

Uslubenec glavne pisarne skenira vsak izhodni dokument in priloge k njemu in shrani vse v ustrezno zadevo potem, ko se prepria, da odgovarjajo izvirniku.

Poiljko, ki je po obliki taka, da je ni mogoe skenirati, uslubenec glavne pisarne fotografira in fotografijo shrani v ustrezno zadevo ali kot prilogo k zadevi.

Tehnini postopek skeniranja mora ohraniti identinost skenirane podobe dokumenta in pripadajoih prilog z izvirnikom v fizini obliki.

Pravilnost skeniranja dokumentov se lahko preverja redno ali izredno.

Elektronsko podpisanih izhodnih dokumentov se ne skenira.36. len

(izhodna poiljka)

Izhodna poiljka je vsaka poiljka, ki jo urad dostavi, odda ali polje naslovniku. Poiljka, ki je poslana naslovniku preko Pote Slovenije, se vpie v ustrezno oddajno knjigo Pote Slovenije in je lahko:

navadna pota (vpis po tevilu in tei poiljk); priporoena (vpis imenoma po naslovniku); osebna priporoena (vpis imenoma po naslovniku); s povratnico (vpis imenoma po naslovniku) ali paket (vpis imenoma po naslovniku).Vsaka poiljka za poiljanje po kurirju mora biti predana v glavno pisarno z ustreznim navodilom. Uslubenec glavne pisarne jo vpie v kurirsko knjigo, nakar jo kurir dostavi naslovniku.

Za osebno prevzete izhodne poiljke se teje, kot da so poslane po kurirju in se z njimi tudi tako ravna.

Kurirsko knjigo vodi glavna pisarna. Kurirska knjiga vsebuje naslednje podatke:

zaporedna tevilka; datum; naslovnik; vrsta poiljke (dopis; publikacija ipd.); poiljatelj; podpis kurirja.37. len(elektronska pota urada)

Uslubenci glavne pisarne pregledujejo elektronsko poto v potnem nabiralniku urada jo klasificirajo in signirajo, vpisujejo v evidenco zadev in dokumentov ter jo poiljajo uslubencem. 38. len

(javni razpisi, javni nateaji in druge objave)

Poiljke, na kateri je vidna oznaka, da se nanaa na javne razpise, uslubenec v vloiu ne odpre, temve jo dostavi glavni pisarni, ki nanjo odtisne prejemno tampiljko, v katero vpie ifro zadeve in zaporedno tevilko. e je razpisna dokumentacija prinesena osebno ali po kurirju, vpie e as prejema (datum, ura in minuta) in se podpie.

Ob prevzemu osebno dostavljene poiljke uslubenec glavne pisarne pregleda, ali so na kuverti napisane vse obvezne sestavine naslavljanja skladno z doloili javnega razpisa, na katerega se poiljka nanaa. e jih ni, prinosnika opozori na pomanjkljivost, ki jo prinosnik lahko odpravi. e je pota kurirska, se prinosniku izda potrdilo o prejemu in na potrdilu zabelei morebitna ugotovitev o manjkajoih sestavinah naslavljanja.

as prejema osebno dostavljene vloge, napisan na potrdilu prinosnika, mora biti enak asu, vpisanemu v prejemni tampiljki. V primeru, da se poiljka nanaa na javno naroilo, se izpolni tudi poseben obrazec, ki je nalepljen na ovojnico dostavljene poiljke.

Poiljke, ki se nanaajo na javno naroilo v teku, zbira glavna pisarna do datuma izteka razpisnega roka. Prvi delovni dan po tem datumu jih preda za javne razpise zadolenemu uslubencu, ki podpie prevzem poiljk.Z javnimi nateaji in drugimi postopki objave prostih delovnih mest ter v zvezi z njimi prejeto dokumentacijo glavna pisarna postopa enako kakor z drugo vhodno poto. 39. len

(osebne mape in druge kadrovske zbirke)

Dokumenti, ki se nanaajo na zaposlovanje in zaposlitev uslubencev urada in ki vsebujejo njihove osebne podatke, se hranijo v osebnih mapah in drugih kadrovskih zbirkah v organizacijski enoti urada, ki je pristojna za kadrovske zadeve. Na dokumente te vrste uslubenec glavne pisarne odtisne prejemno tampiljko, jih signira, klasificira in posreduje tej slubi.

40. len

(rauni)Vse prejete raune oznai uslubenec glavne pisarne s prejemno tampiljko, jih signira, klasificira in posreduje slubi urada, ki je pristojna za finanno poslovanje. e prejme uslubenec urada raun, ki se nanaa na zadeve ali delovanje urada, kot osebno poto, ga mora obvezno dostaviti v glavno pisarno v evidentiranje in signiranje. Prejeti rauni se skenirajo.

III. HRAMBA PISARNIKEGA DOKUMENTARNEGA GRADIVA

41. len

(zbirke pisarnikega dokumentarnega gradiva)

Dokumentarno gradivo se hrani v postopkovnih zbirkah in arhivskih zbirkah. 42. len

(tekoa zbirka pisarnikega dokumentarnega gradiva)

V tekoi zbirki pisarnikega dokumentarnega gradiva (dalje: tekoa zbirka) se v fizini obliki hranijo reene zadeve tekoega leta in dveh predhodnih let. Po zakljuku tekoega leta, vendar najkasneje do 31. marca naslednjega leta, odbere posebna komisija dokumentarno gradivo razen gradiva, ki ima rok hrambe 2 leti, iz tekoe zbirke, ga popie in prenese v stalno zbirko. Tako odbrano gradivo se popie, nakar se ga komisijsko unii, o emer se napie zapisnik.

Tekoa zbirka pisarnikega dokumentarnega gradiva se hrani v glavni pisarni. 43. len

(ravnanje z reeno zadevo)Reena zadeva mora biti urejena na naslednji nain:

vsi dokumenti v zadevi morajo biti urejeni kronoloko po datumih prejema; iz zadeve morajo biti izloene kopije in drugo odveno gradivo; v desnem spodnjem kotu ovoja mora biti napisana letnica, ko se gradivo lahko unii ali oznaka, ali je gradivo trajno ali arhivsko.

e se iz tekoe zbirke izroi zadeva uslubencu ponovno v obravnavo (reaktivira), se taka zadeva vodi kot nereena.

44. len

(doloitev roka hrambe)

Preden reijo zadevo, so uslubenci dolni doloiti pravilen rok hrambe skladno s 46. lenom tega pravilnika. Ko dobi reena zadeva oznako reeno, jo glavna pisarna uvrsti s pisarniko odredbo REENO, datumom in podpisom v tekoo zbirko.

e je bil izhodni dokument odposlan z vroilnico ali povratnico, se v reeno zadevo vloi tudi prejeta vroilnica ali povratnica.Povratnice ali vroilnice za kadrovsko slubo in slubo za javne razpise hranijo za zadevne objave pristojne slube same.e se potem, ko je bila neka zadeva e reena, kak dokument nanaa na tako zadevo, jo lahko uslubenec, ki jo je reeval, ali glavna pisarna reaktivira in o tem obvesti uslubenca, na katerega je zadeva signirana.45. len(stalna zbirka) V stalni zbirki pisarnikega dokumentarnega gradiva (dalje: stalna zbirka) se gradivo hrani do izteka roka hrambe ali do izroitve pisarnikega dokumentarnega gradiva Arhivu Slovenije. Dokumentarno gradivo, ki ga Arhiv Slovenije doloi kot takno (dalje: arhivsko gradivo) se skladno s predpisi o arhivskem gradivu preda Arhivu Slovenije najkasneje po preteku 30 let od datuma, ko je nastalo.46. len(roki hrambe pisarnikega dokumentarnega gradiva)

Roki hrambe pisarnikega dokumentarnega gradiva so naslednji: 2, 3, 5, 10 let ter trajno (oznaka T). Posebna oznaka A je za arhivsko gradivo, ki se po odbiranju in izloitvi preda Arhivu Slovenije. Dokumentarno gradivo, ki se hrani trajno, in arhivsko gradivo se hranita loeno od ostalega pisarnikega dokumentarnega gradiva.Roki hrambe pisarnikega dokumentarnega gradiva so doloeni s klasifikacijskim nartom urada.

47. len

(izloanje dokumentarnega gradiva)

Dokumentarno gradivo odbira in izloa komisija za izloanje in odbiranje pisarnikega dokumentarnega gradiva, ki jo imenuje predstojnik urada.

Komisijo sestavljajo:

vodja notranje organizacijske enote, pristojne za pravne zadeve,

vodja glavne pisarne in vodja sektorja ustreznega vsebinskega podroja.Komisija odbira in izloa dokumentarno gradivo po naslednjem postopku:

- pisno obvesti pristojni arhiv o zaetku odbiranja arhivskega gradiva iz pisarnikega dokumentarnega gradiva in navede, iz katerih letnikov pisarnikega dokumentarnega gradiva bo odbrala gradivo v skladu z navodilom pristojnega arhiva;

- doloi, katero gradivo se izloi iz zbirke pisarnikega dokumentarnega gradiva, izdela seznam tega gradiva in o tem sestavi zapisnik;

- skrbi, da ne izloi dokumentarnega gradiva, za katero je pristojni arhiv doloil, da ima lastnosti arhivskega gradiva;

- v roku 5 let ali prej odbere arhivsko in trajno gradivo urada;- v roku 5 let ali prej izloi iz stalne zbirke dokumentarno gradivo, ki mu je potekel rok hrambe in je bilo iz njega e prej odbrano arhivsko in trajno dokumentarno gradivo, in ga uniiKomisija opravlja svoje naloge skladno s pisnimi navodili ter dodatnimi navodili Arhiva Slovenije.48. len(prehodne in konne dolobe)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se razveljavijo vsi interni akti, ki urejajo ravnanje s pisarnikim dokumentarnim gradivom.Ta pravilnik zane veljati z dnem, ko ga podpie predstojnik urada in se objavi na oglasni deski urada.

tevilka: 020-2/2006/1Ljubljana, 31. 03. 2006.

Mag. Irena Kriman,

generalna direktoricaPriloge:1. Podobe igov

2. Podobe tampiljk

3. Knjiga prejetih tajnih poiljk

4. Knjiga predanih tajnih poiljk

5. Seznam pooblaenih delovnih postaj, s katerih se poiljajo dokumenti urada Vladi Republike SlovenijePRILOGA 1

PRILOGA 2

PRILOGA 3

Knjiga prejetih tajnih poiljk

Zap. t.PoiljateljDatum

prejemaas prejemaOznaka poiljkeVrsta poiljkeStopnja tajnostiIme in priimek prinosnikaIme in priimek uslubenca glavne pisarnePrilogeOpomba

1234567891011

stran ___

Obrazec KTP-1

PRILOGA 4

Knjiga predanih tajnih poiljk

Zap. t.DatumOznaka poiljkeVrsta poiljkeStopnja tajnostiIzroitelj

(ime in priimek uslubenca glavne pisarne)PodpisPrevzemnik

(me in priimek uslubenca urada)PodpisOpomba

12345678

stran ___

Obrazec KTP-2

PRILOGA 5

Seznam pooblaenih delovnih postaj,

s katerih se poiljajo dokumenti urada Vladi Republike Slovenije

Vladi Republike Slovenije s poiljajo dokumenti Statistinega urada Republike Slovenije izkljuno preko naslednjih delovnih postaj:

Zaporedna tevilkaIP naslov delovne postajeUporabnik

1.10.4.32.128Tjaa Zrnec

2.10.4.32.124Marija Perin

EMBED CorelDraw.Graphic.7

EMBED CorelDraw.Graphic.7

20

_1069485538.unknown