Predmet in metode psihologije

prof. dr. Janek Musek

prof. dr. Marko Polič

I. letnik psihologije

Predmet in metode psihologije

Predavanje 4:

METODE PSIHOLOGIJE

Predmet in metode psihologije Pojmovanja predmeta

psihologije Psihologija kot znanost Cilji in naloge psihologije Metode psihologije

metodološki temelji metode razlaganja metode ocenjevanja metode raziskovanja

Potek in etika psihološkega dela in raziskovanja

Pregled vsebine

Bistvo in smisel znanstvenega spoznavanja Znanstvena metoda

Vsakdanje in znanstveno spoznavanje Kriteriji znanstvenosti Dejstva, vzroki, napovedi, zakoni, modeli in teorije Struktura in proces znanstvenega spoznavanja Problem, hipoteza, preverjanje in tolmačenje

Osnove psihološke metodologije Pridobivanje informacij: opazovanje, spraševanje,

introspekcija in ekstraspekcija Ocenjevanje, raziskovanje, razlaganje in uporaba

Bistvo in smisel znanstvenega spoznavanja Težnja po spoznavanju

Če stvari in odnose med njimi poznamo, vemo, kaj lahko pričakujemo in kako lahko vplivamo

Pomen znanstvenega spoznavanja Znanstveno spoznavanje izvira iz iste izvorne težnje po

spoznavanju kot vsakdanje (zdravorazumsko) spoznavanje A pri znanstvenem spoznavanju uporabljamo metode, s katerimi

se izognemo pristranostim in napakam v spoznavnem procesu Znanstveno spoznavanje pomeni optimizacijo spoznavanja (bolj

veljavna in zanesljiva spoznanja zaradi večje metodičnosti in objektivnosti)

Pridobivanje spoznanj in povezovanje spoznanj v teorijo, celovit sistem spoznanj

Psihološka spoznanja so posebej pomembna, ker zadevajo naše lastno obnašanje, našo naravo in medosebne odnose

Nujnost znanstvenega preverjanja in raziskovanja Zakaj je potrebno preverjati tudi banalne “resnice”? Za banalno “samoumevnostjo” se lahko skriva napačno prepričanje Znanost je napredovala prav s tem, da je “rušila” napačne samoumevnosti

npr. prepričanje, da je zemlja ploščata, da je v središču vesolja, da je živalski in rastlinski svet vseskozi enak, da obstajajo čarovnice itd.

prim. Evklidovi aksiomi pomembne “decentracije” in “ekscentracije” v zgodovini znanosti

ZEMLJA ČLOVEKZAVESTNIUM, JAZ

Nekaj primerov iz psihologije

Asch (1955) Milgram (1965) Darley & Latane

(1968)

A

0

20

40

60

80

predvideniodstotek

dejanskiodstotek

B

050

100150200

odstotek čas vsek

23

6

odstotek in hitrost odziva

število oseb

C

Znanost korigira samo sebe Tudi v znanosti se lahko razširijo napačne domneve,

ker niso ustrezno preverjene PRIMERI takšnih (delnih) (ne)resnic v psihologiji:

Vzgoja, socialni vplivi in kultura v največji meri oblikujejo posameznikovo osebnost

Zgodnje izkušnje odločilno vplivajo na poznejši razvoj posameznika

Nevroze izvirajo iz psihičnih travm Shizofrenija je posledica neustreznega ravnanja mater

(“shizogena mati”) Vsebino sanj določajo nezavedno motivirani psihični

procesi Otroci ne lažejo itd. Inteligentnost ima majhen vpliv na naše dosežke zunaj šole Vrednote le malo vplivajo na dejansko obnašanje

Znanstvena metoda Imajo moški enako število zob

kot ženske? Znanost pomeni način

reševanja problemov in iskanja spoznanj, ki bo zanesljivejši in veljavnejši od vsakdanjega spoznavanja in tudi od filozofske spekulacije

Ta cilj skušamo doseči z znanstveno metodo Pojasnjevanje Ugotavljanje zakonitih odnosov

med pojavi Iskanje vzrokov z iskustvenim

preverjanjem (opazovanje, eksperiment…)

“Znanstveno spoznavanje se od drugih načinov spoznavanja razlikuje torej po metodi. Znanstvena metoda pa je postopek ali proces, s katerim skušajo znanstveniki pridobiti veljavna, zanesljiva in nepristranska (objektivna) spoznanja in ustvariti kar se da veljavni model izkustvenega sveta. Z drugimi besedami pa to pomeni, da mora biti znanstvena metoda način, ki minimizira napake v spoznavanju. S standardnimi postopki skušamo torej v znanosti zmanjšati učinek možnih napak v spoznavanju in tako priti do točnih spoznanj. S točnimi spoznanji zmanjšujemo delež nepojasnjenega v stvarnosti in ga nadomeščamo s pojasnjenim. Smisel znanstvenega početja je pojasnjevanje, kar pomeni iskanje vzrokov za pojave, ki nas zanimajo. In kaj so vzroki? Nič drugega, kot drugi pojavi, ki vplivajo na te, ki nas zanimajo. Pojasnjevanje je torej iskanje vzročnih odnosov v izkustveni stvarnosti. Znanstveno pojasnjevanje pomeni, da lahko neko prej nepojasnjeno dogajanje pojasnimo, torej razložimo z delovanjem vzročnih dejavnikov.”

Vsakdanje in znanstveno spoznavanje

Vsakdanji in kritični razum

ZDRAVI RAZUM KRITIČNI RAZUM

površnost, stihijnost, slučajnost, enkratnost

metodičnost, sistematičnost, objektivnost, poglobljenost

nekritičnost (odvisnost od predpostavk, predsodkov, dogem, ideologije...)

kritičnost in neodvisnost (iskanje in odpravljanje monih virov napak, nepristranosti)

nerefleksivnost (ni samopreverjanja)

refleksivnost (preverjanje lastne ustreznosti)

neustvarjalnost (zadovoljevanje z obstoječimi razlagami)

unstvarjalnost, inovativnost (iskanje novih, boljših razlag)

Kriteriji in določila znanstvenostiutemeljenost Spoznanja morajo biti utemeljena z logičnimi pojasnili in dokazi (osebno

prepričanje, vera, dogme in avtoritete ne veljajo kot znanstvene utemeljitve). Ute-meljitve morajo biti kaj najbolj preproste (načelo parsimoničnosti) in imeti morajo kar največji obseg.

objektivnost Spoznanja morajo odražati značilnosti predmetov spoznavanja in ne subjektivnih značinosti oseb, ki spoznavajo. Objektivnost dosežemo s intersubjektno validacijo, preverjanjem izjav več oseb o skupnem objektu opazovanja (ontološka objektivnost). Pri introspektivnem raziskovanju je možna le gnoseološka objektivnost, preverjanje izjav več oseb o podobnem objektu samoopazovanja.

sistematičnost Spoznanja morajo biti pridobljena na metodičen, načrten način, morajo biti ponovljena in verificirana (“enkrat ni nobenkrat”).

nadzorovanost Spoznanja morajo biti pridobljena v znanih in kontroliranih pogojih (npr. z eksperimenti).

splošnost Spoznavanje mora biti usmerjeno k splošnemu: k pravilom in zakonitostim (znanstveni zakoni).

preciznost Spoznanja morajo biti natančna, poleg kakovosti raziskovanih pojavov morajo odražati tudi njihovo kvantiteto (merjenje).

odprtost Znanstvena spoznanja so v načelu “zmotljiva”, vedno jih je mogoče sprem-eniti, izboljšati, razveljaviti (“razveljavitveno načelo”).

izčrpnost Spoznanja naj se nanašajo na celoto pojavov, ki jih proučujemo.

Dejstva, vzroki, napovedi, zakoni

Dejstva: odnosi med pojavi ali spremenljivkami Vzroki: najpomembnejša oblika zakonitih

(invariantnih) odnosov med pojavi (bistveni, odvisnostni odnos)

Napoved: domnevni, predvideni, pričakovani odnos Poznavanje vzročnih odnosov omogoča napovedi

Zakon: preverjen vzročni odnos Formula vzročnega odnosa: če x potem y x vpliva na y; y = f(x) Primer zakona: »Reakcijski časi prepoznavanja barv so v

obratnem sorazmerju z valovno dolžino barv« (Trstenjakov zakon) ALI: “če je valovna dolžina varve višja, bo reakcijski čas njene prepoznave krajši”

Verjetnostne zakonitosti

Stoodstotne in verjetnostne zakonitosti Absolutno velja, če x potem y (npr. če je nekdo depresiven,

je tudi anksiozen) V 90 (80, 70) odstotkih velja, če x potem y (npr. v 60

odstotkih velja, da če je nekdo depresiven, je tudi anksiozen)

V psihologiji se moramo mnogokrat zadovoljiti z verjetnostnimi zakonitostmi, ker imamo običajno opraviti s pojavi, ki so vzročno povezani z mnogimi drugimi pojavi, ne le z enim samim; v našem primeru gre npr. za to, da se lahko v določenih primerih pojavi depresivnost brez anksioznosti

Hipoteze, modeli in teorije

Hipoteza: še nepreverjen vzročni odnos Model: delno preverjen sistem vzročnih odnosov

(razlag) Teorija: preverjen sistem vzročnih odnosov (razlag)

Teorija mora torej temeljiti na preverjenih dejstvih Sistem mnenj ali domnev, četudi privlačen, ne more veljati

za teorijo (npr. mit)

Mnogokrat že iz previdnosti raje govorimo o modelih kot o teorijah (včasih zasledimo tudi razlikovanje med “trdimi” in “mehkimi” teorijami

Struktura znanstvenega spoznavanja

Spoznavni odnos Strukturni elementi odnosov znanstvenega

spoznavanja Subjekt Objekt Metoda

SUBJEKT OBJEKTMETODA

Vrste spoznavnega odnosa Modeli spoznavnega

odnosa vključujejo subjekt, objekt in metodo spoznavanja.

Na desni: temeljni spoznavni odnos v znanosti (zgoraj), osebnostni model spoznavnega odnosa (sredina) in medosebni model spoznavnega odnosa (spodaj).

Za psihologijo je značilen zlasti zadnji model, saj je človek tako subjekt kot predmet proučevanja

SUBJEKT OBJEKTMETODA

SUBJEKT

PRISTRANOSTI

OBJEKTMETODA

SUBJEKT

PRISTRANOSTI

OBJEKT

AKTIVNO ODZIVANJE NA

SITUACIJO

METODA

Proces znanstvenega spoznavanja (raziskovanja) Odkritje problema: prepoznanje neke situacije

(odnosa) kot nepojasnjene, nerešene, neuravnotežene; raziskovalno vprašanje Npr. “kaj vpliva na učni uspeh”; “ali inteligentnost vpliva na

učni uspeh” Postavljanje hipotez

Domnevna rešitev problema: “inteligentnost vpliva na učni uspeh”

Preskus: preverjanje hipotez Uporaba ustrezne metode preverjanja, npr. eksperimenta

Interpretacija: integracija preverjenih spoznanj v teorij Povezovanje pridobljenih spoznanj z drugimi Pogosto vodi do novih problemov

Faze raziskovalnega procesa

PREVERJANJEPRESKUS

INTEGRACIJAV TEORIJO

HIPOTEZA

PROBLEM

Primeri

Klasičen zgodovinski primer: Herodot Zakaj imajo nekateri dijaki (študenti) boljši

uspeh? Zakaj nekateri ljudje bolje prenašajo stres kot

drugi? Zakaj se pri nekaterih osebah pojavijo

psihične motnje?

Osnove psihološke metodologije

Klasifikacija metod v psihologiji Pridobivanje informacij Ocenjevanje, raziskovanje, razlaganje in

uporaba

Klasifikacija metod v psihologiji

METODE VPSIHOLOGIJI

METODEOCENJEVANJA INRAZISKOVANJA

METODERAZLAGANJA

METODEUPORABE

Raziskovalne metode

I. Pridobivanje podatkov

II. Ocenjevanje in tolmačenje podatkov

III. Raziskovanje odnosov med podatki

STOPNJERAZISKOVANJA

PRIDOBIVANJEPODATKOV

OCENJEVANJE INTOLMAČENJE

PODATKOV(METODE OCENJEVANJA)

RAZISKOVANJEODNOSOV MED

PODATKI(METODE FUNKCIONALNEGA

RAZISKOVANJA)

Pridobivanje informacij

Začetek vsega je pridobivanje informacij Opazovanje in spraševanje

Pridobivanje informacij z načrtnim čutnim zaznavanjem Pridobivanje informacij z besednim komuniciranjem So pri spraševanju pridobljene informacije navsezadnje

pridobljene z opazovanjem (samoopazovanjem)?

Introspekcija in ekstraspekcija Samoopazovanje (opazovanje lastnega doživljanja, lastnih

zavestnih vsebin) – posebej značilno za psihologijo Običajno opazovanje

Ocenjevanje in psihodiagnostika

Kvalitativno in kvantitativno določanje proučevanih pojavov

Merjenje Različne ravni merjenja Lestvice

Psihometrične metode

Statistično prikazovanje informacij

Matematična nadgradnja informacij Skupne tendence (npr. povprečje) Razpršenost

Funkcionalno raziskovanje

Raziskovanje odnosov med pojavi Bistveni in slučajni odnosi Funkcionalni (invariantni) odnosi

Klasifikacija raziskovalnih metod

RAZISKOVAL-NE METODE

METODE OCENJEVANJA (DIAGNOSTIČN

E METODE)

METODE FUNKCIONAL-

NEGA RAZISKOVANJA

KVALITATIVNE KVANTITATIVNEEKSPERIMEN-

TALNEKORELACIJSKE

opazovanjespraševanje

anketaprojekcijske

tehnike

lestvicevprašalniki

testi

eksperimentkvazieksperimen

t

korelacijsko in multivariatno raziskovanje

Metode razlaganja

Definicija Klasifikacija Eksplanacija

Definicija

"psihologija je znanost o duševnih pojavih"

rod razlika

definiensdefiniend

znanostpsihologijao duševnih

pojavih

Definitio erat per genus proximum et differentiam specificam

Definiend Definiens

najbližji rod specifična razlika arbitrarnost

Klasifikacija Razvrščanje

divizija klasifikacija (več nivojev)

Princip, kriterij klasifikacije se nanaša na bistvo pojavov

Načela klasificiranja popolnost izključevanje doslednost (enotni princip na vseh nivojih)

Empirične in logične klasifikacije empirična prekrivanja, prototipi (family resemblance) eklektične klasifikacije (princip ni enoten, različni nivoji se

delijo naprej po principih, ki so bistveni, a drugačni kot na prejšnjem niovju)

Klasifikacija - primer

duševniprocesi

kognitivnikonativni

motivacijski emocionalni miselnizaznavni

Pojasnjevanje neko dejstvo pojasnimo (razložimo z znano zakonitostjo) eksplanand eskplanans

splošni zakon pogoj (eksplanansa)

UŽIVANJE VINA PODALJŠAREAKCIJSKE ČASE

ALKOHOL VPLIVA NA MOŽGANE TAKO DA PODALJŠA REAKCIJSKE ČASE

VINO JE PIJAČA, KI VSEBUJE ALKOHOL

EKSPLANAND

SPLOŠNI ZAKON

POGOJ

EKSPLANANS

Metode vplivanja in uporabe

Informiranje Načrtovanje Poučevanje, trening, vodenje, usmerjanje Vplivanje, svetovanje, psihoterapija

Povzetek

Bistvo in smisel znanstvenega spoznavanja Znanstvena metoda

Vsakdanje in znanstveno spoznavanje Kriteriji znanstvenosti Dejstva, vzroki, napovedi, zakoni, modeli in teorije Struktura in proces znanstvenega spoznavanja Problem, hipoteza, preverjanje in tolmačenje

Osnove psihološke metodologije Pridobivanje informacij: opazovanje, spraševanje,

introspekcija in ekstraspekcija Ocenjevanje, raziskovanje, razlaganje in uporaba

Literatura

Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana, Filozofska fakulteta UL. Str. 86-92, 119-136.

Musek, J. (2005). Predmet, metode in področja psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 24-33.

LiteraturaEliade, M. (1990). Šamanizam. Sremski Karlovci, Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića. (Orig. Eliade, M. Le

chamanisme. Paris, Payot, 1968)Enciklopedija živih religija (1990). Beograd, Nolit.Fung Ju Lan. (1977). Istorija kineske filosofije. Beorad, Nolit. Jaynes, J. (1976). The origin of consciousness in the breakdown of the bicameral mind. Boston, Houghton Mifflin.Musek, J. (1981). Antropološki pomen dvomestnega izkustva. V zborniku Posvetovanje psihologov Slovenije,

Portorož - November 1980. Ljubljana, Društvo psihologov Slovenije, str. 47-62.Musek, J. (1982). Osebnost. Ljubljana, DDU Univerzum. (str. 15-37)Musek, J. (1990). Simboli, kultura, ljudje. Ljubljana, ZIFF. (str. 109-132)Musek, J. (1993). Osebnost pod drobnogledom. Maribor, Založba Obzorja (str. 12-15, 30-36).Musek, J.(1993). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana, Educy (str. 9-16, 395-397)Musek, J. (1995). Neznanke duha. Ljubljana, Educy (str. 47-117, 198-231)Musek, J. (1996). Two dimensions of experience. In: E. Baumgartner, W. Baumgartner, B. Borstner, M. Potrč, J. Shawe-Taylor, E.

Valentine (Eds.) Phenomenology & Cognitive Science. Dettelbach, J. H. Röll Verlag, 141-150Pečjak, V. (1975). Osebnost v pojmovanju vzhoda. V: T. Lamovec, J. Musek, V. Pečjak (ur.). Teorije osebnosti.

Ljubljana, Cankarjeva založba (str. 35-54).Radakrishnan, S.(1964). Indijska filozofija. Beograd, Nolit.Verstva sveta (1977). Ljubljana, Cankarjeva založba.Vorländer, K. (1977). Zgodovina filozofije I. Ljubljana, Slovenska Matica.

Literatura – spletne strani http://www.geocities.com/Athens/Acropolis/1863/hinduism.html (Vivekananda o hinduizmu) http://wynja.com/personality/buddhistpsych.html (psihologija budizma, kratko) http://ccbs.ntu.edu.tw/FULLTEXT/JR-ADM/silva.htm (psihologija budizma, več) http://uweb.superlink.net/user/fsu/philo.html (ena izmed spletnih strani o kitajski filozofiji) http://vassun.vassar.edu/~brvannor/bibliography.html (več o kitajski filozofji) http://www.chinesephilosophy.net/ (še več o kitajski filozofji)

http://ios.org/pubs/F_ancphi.asp (jedrnato o antični filozofiji) http://cedar.evansville.edu/~tb2/courses/phil211/readings/index.htm (teksti pomembnih

starogrških filozofov) http://elvers.stjoe.udayton.edu/history/history.htm (splošni vir o zgodovini psihologije, veliko

imen) http://www.yorku.ca/dept/psych/classics/Plato/Timaeus/timaeus1.htm (Platon o izvoru duše) http://cedar.evansville.edu/~tb2/courses/phil211/assign15.htm (Platon o duši in telesu) http://www.geocities.com/Athens/Acropolis/1863/ (o indijski filozofiji) http://wcb.keene.edu/~tstavely/H-Ssummer00/ch2-3notes.html (shematičen oris antične

psihologije in nekaj dobrih vprašanj)