Predmet:Predmet:METODOLOGIJA DRUŽBOSLOVNEGA METODOLOGIJA DRUŽBOSLOVNEGA

RAZISKOVANJARAZISKOVANJA

Izvajalec:Izvajalec:Dr. Janez Mayer Dr. Janez Mayer

2

Pregled temPregled tem Utemeljitev znanstvenega

raziskovanja Znanstvena metodologija Znanstvena metoda v

družboslovju Oblike raziskav v družboslovju Evalvacija rezultatov raziskav

3

1. Utemeljitev znanstvenega raziskovanja

Z razvojem možganske skorje nastane zmožnost simbolnega (abstraktnega) mišljenja in samozavedanja.

ZNAK + POMEN = SIMBOL (H + kem. element = vodik)

Fenomen človekaFenomen človeka

Antropološka podstat Antropološka podstat spoznavanjaspoznavanja Možnost dvomestnega izkustva Samozavedanje Simbolizacija Radovednost Učljivost Izvirnost

sociogenezaintelekta -UČENJE S POSNEMANJEM: doseganje znanja vira

ontogenezaintelekta -ŠTUDIJ: poosebljanje in poglabljanje znanja vira

noogeneza intelektaEVALVACIJA ZNANJA:preraščanje znanja vira

UčljivostUčljivost

Človekov odnos do svetaČlovekov odnos do sveta

Potreba: gotovost v prihodnosti, verjetnost sedanjih stanj in prihodnjih dogodkov, osmišljanje končnosti

Dejavnost: ravnanje z zavednim predvidevanjem in slepim zanašanjem, čaščenje svetega, nedoumljivega

Sredstvo: tveganje, podjetnost, poverjanje, molitev, obredi

Učinek: upanje, zaupanje, samozaupanje Utemeljevanje: sklicevanje na

kompetentnost, kredibilnost in dogme Pomen: mirnost, zanesljivost,

potrpežljivost

VerovanjeVerovanje

Potreba: iskanje odgovorov od kod, zakaj, kam

Dejavnost: odpiranje vprašanj, izrekanje dvoma in kritike

Sredstvo: spekulativno, logično mišljenje Učinek: pojasnitev, odpiranje novih

vprašanj Utemeljevanje: z logičnim mišljenjem in

sklepanjem, argumentiranjem Pomen: splošen pogled na svet, iskanje

globljega smisla eksistence

FilozofijaFilozofija

Potreba: izraziti in sprejemati doživljanje na izviren način

Dejavnost: teatralnost, oblikovanje, upodabljanje, komponiranje

Sredstvo: prispodoba, asociacija Učinek: estetska občutja,

identifikacija, katarza Utemeljevanje: pristnost, izjemno

doživetje, univerzalnost Pomen: vživljanje, empatija,

sporočanje, vplivanje

UmetnostUmetnost

Potreba: razumevanje, radovednost, raziskovanje, reševanje vsakdanjih problemov

Dejavnost: zgled dobre prakse Sredstvo: izkušnje, prepričanja, zaupanje Učinek: potešitev radovednosti, rešitev

problema, odkritje novega Utemeljevanje: potrditev predvidevanj,

subjektivna merila, mnenje večine, mnenje avtoritet

Pomen: iskanje smisla, pomena, rešitve

Zdrav razumZdrav razum

Potreba: radovednost, raziskovanje, preživetje, reševanje problemov, kakovost življenja

Dejavnost: opazovanje, ocenjevanje, merjenje, poskušanje, primerjanje

Sredstvo: odkrivanje, logično mišljenje Učinek: potešitev radovednosti, rešitev

problema Utemeljevanje: s sklicevanjem na dejstva, z

eksperimentom, zuniverzalnostjo teorij, s soglasjem

Pomen: kompetentnost in kredibilnost znanja in spoznanja

ZnanostZnanost

Definicija znanostiDefinicija znanosti Je intelektualna dejavnost, ki vodi

k celoti povezanih spoznanj o svetu, ki imajo splošno veljavo.

Človek je razumen. Svet je za človeka doumljiv. Svet je urejen. Narava je hkrati raznolika in

enotna. Resničnost ni razvidna neposredno.

Znanstvene predpostavkeZnanstvene predpostavke

SPO

ZNAN

JE

RESNIČNOST

Struktura znanostiStruktura znanosti Izkustvo Znanstvena teorija Znanstvena metoda: * pot do novega spoznanja, ki povezuje teorijo in izkustvo

Značilnosti znanostiZnačilnosti znanosti Je izkustvena (empirična): temelji na

opazovanju stvarnosti in ugotavljanju dejstev

Ugotavlja odnose med pojavi; razlaga pojave z drugimi pojavi

Razlaga, pojasnjuje, odkriva nove možnosti in vidike

Uporablja opazovanje, logični um, poskus Je kritična do svojih ugotovitev

OPREDELITEV NASPROTJE

OBJEKTIVNOST Nepristranskostcelovitost

Pristranskost, parcialnost

PREVERLJIVOST Samokritičnost, dvom

Oviranje kritike, dogmatičnost

NATANČNOST Podrobno razlikovanje

Neupravičeno posploševanje, površnost

SISTEMA-TIČNOST

Povezanost in neprotislovnost

Nepovezanost in protislovnost ugotovitev

Osnovna načela znanostiOsnovna načela znanosti

OPREDELITEV NASPROTJEIZVIRNOST Iskanje novega

znanjaPonavljanje dogem, avtoritet

POSPLOŠLJI-VOST

Iskanje splošno veljavnega znanja

Iskanje enkratnih senzacij

JAVNI SMOTRI V službi za javno dobro

V službi za osebne interese

ETIČNOST Etika nad znanstvenim interesom

Podrejanje etike znanstvenim interesom

Osnovna načela znanostiOsnovna načela znanosti

Klasifikacija znanostiKlasifikacija znanosti

ZNANOSTI

NARAVOSLOVJE DRUŽBOSLOVJE HUMANISTIKA

NOMOTETSKEsplošne

zakonitosti

IDIOGRAFSKEposamezni

primeri

METODA:analiza

METODA:sinteza

Znanstvena opravilaZnanstvena opravila Definiranje pojmov Pojasnjevanje, razlaganje pojmov Postavljanje domnev Opazovanje Merjenje Pridobivanje podatkov Analiza podatkov Določanje razmerij, povezanosti Razvrščanje v kategorije Eksperimentiranje Napovedovanje dogodkov Preverjanje domnev

Faze raziskovanjaFaze raziskovanja1. opredelitev predmeta in problema

preučevanja2. analiza obstoječih znanj: iskanje in študij

literature, razgovor s strokovnjaki3. določitev ciljev raziskovanja4. hipoteze: izhajajo iz problema. Formuliranje

v obliki, ki jo je možno preveriti (sprejeti ali zavrniti)

5. izdelava načrta raziskovanja: a)enote (merjenci): populacija ali vzorec, b)spremenljivke: z ustreznimi merskimi lastnostmi c)postopek

Faze raziskovanjaFaze raziskovanja6. zbiranje podatkov (opazovanje, eksperiment)7. obdelava in analiza podatkov8. razlaga (interpretacija) rezultatov9. pisanje poročila (članek, elaborat)10. objavljanje (publiciranje)

Faze odražajo tudi članki: uvod, metoda, zbiranje in obdelava podatkov, rezultati, razprava.

Literatura in viriLiteratura in viri www.fsd.si - /blmesec/METODOLOGIJA I/ Mitja Hafner Fink: METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA Charles C. Ragin : DRUŽBOSLOVNO RAZISKOVANJE Bojan Leskošek: ZNANOST IN RAZISKOVANJE, Metodologija v kineziologiji