Predpremiera 211

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, Faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, Naklada: 40.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Urednik: Matic VečkoOdgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate ŠtruclLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Samo Rugelj, Renate Štrucl, Damijan Vinter, Matic VečkoOBLIKA IN PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Matic VečkoPriprava za tisk in tisk: Schwarz d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina Šebenik, Renate ŠtruclTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666, 040/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovolje-njem filmskih distributerjev. Uredništvo Premiere ne odgovarja za spremembe, ki nasta-nejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Premiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

Pomlad je že v polnem zagonu in iz tiskarne je spet prišel spomladanski paket filmskih knjig založbe UMco. Z njim pri naši založbi tokrat

tudi praznujemo, saj v teh tednih mineva deset let, odkar smo izdali prvo filmsko knji-go. Morda je to pri-meren trenutek, da se spomnimo, kaj vse smo spravili na svetlo v tem času.

Začetek je bil skromen, saj niti ni imel želje biti am-biciozen. Na začet-ku tretjega tisočletja se je zelo zmanjšala produkcija filmskih knjig, ki je v tistih časih temeljila pred-

vsem na Slovenski kinoteki. Kot je naša revija sku-šala nadomestiti porajajočo se praznino na področju filmskih revij, smo s filmskimi knjigami zato želeli zapolniti še knjižno praznino, ki jo je vsake toliko časa polnil predvsem Marcel Štefančič, jr. Posledica te želje je bila, da smo spomladi leta 2001 izdali tri filmske knjige. Dve, Sobotne filmske zgodbe (zbornik tekstov iz Sobotne priloge) in V isto reko ne moreš sto-piti dvakrat (o filmskih nadaljevanjih prihodnosti), sem podpisal kar sam, tretjo, Holivudarske zguncari-je Rogerja Eberta, pa smo kot naš prvi prevod izdali v sodelovanju s Kolosejem ob njegovem odprtju (ki te dni tudi beleži desetletnico svojega obstoja). Že s četrto knjigo se je naši knjižni zbirki pridružil Mar-cel, in sicer s knjigo Umri na drugem mestu o film-skih akcijskih junakih dvajsetega stoletja.

Naprej je šlo z vrtoglavim tempom. Do jese-ni 2001 je Marcel ob filmu A. I. Umetna inteligen-ca spisal knjigo o Spielbergu in Kubricku (natisni-li smo jo v pet tisoč izvodih in jo večino brezplačno razdelili potencialnim gledalcem filma), hitro smo izdali prvi filmski scenarij (Kruh in mleko Jana Cvit-koviča), naslednje leto lansirali mini knjižno zbirko, ki smo jo tiskali v šest tisoč izvodih in s katero smo kasneje tematsko nekajkrat pospremili različne fil-me (od Amelie, prek Spider-Mana do Reševanja ma-lega Nema), prevzeli Marcelov Filmski Almanah, ki je do danes ostal v naši hiši, izdali predelano verzijo

mojega magisterija o evropskem filmu pa Marcelovo re-mek delo o Drža-vljanu Kaneu itn. Tega leta se je zbir-ki pridružil tudi tandem Reichen-berg-Rutar, ki je v raznih kombinaci-jah izdal kar nekaj filmskih knjig.

Nadaljevalo se je v približno kon-stantnem tempu

petih do desetih filmsko knjižnih naslovov letno in ko smo leta 2005 izdali Marcelovo zgodovino slovenskega filma z naslovom Na svoji zemlji, smo mislili, da je to neke vrste vrhunec naše filmsko-knjižne dejavnosti in da bomo za vselej ostali pri izdajanju izvirnih filmskih knjig v mikro nakla-dah. Potem pa smo poleti 2005 v Zagrebu nalete-li na hrvaško izdajo knji-ge 1001 film. Špeh nas je presenetil in zbudil ambi-cijo, hja, če lahko Hrva-ti, lahko tu-di mi, naveza-li smo stike z angleškim za-ložnikom in na glavo sko-čili v projekt. Prihodnje leto je bilo krvavo, saj je bila oddaja 1.000-stranskega teksta vezana na rok, mi pa smo precej prepozno ugotovili, da prevod pač ni ustrezen. S pomočjo petih prevajal-cev in Marcela smo v manj kot dveh mesecih vse skupaj le uspeli urediti, knjiga je izšla v 1.500 iz-vodih, se relativno hitro prodala (še zdaj povpra-šujejo po njej), nam pa odprla oči, da trg za velike, temeljne prevodne filmske knjige obstaja tudi pri nas. Tedanji minister za kulturo dr. Vasko Simo-niti je podprl naš naslednji megaprojekt, Knjigo o filmu (sto av-torskih pol z a h t e v n e g a filmskega te-ksta), ki smo ga s pomočjo desetih pre-vajalcev izda-li zgolj nekaj mesecev po izvirnem iz-idu. Zdenko Vrdlovec je te-daj rekel, da je to knjiga o filmu, ki je za Slovenijo pred časom, a njena veličastnost je pre-pričala marsikoga, tako da je kmalu pošla celotna naklada. Da sta tako 1001 film kot Knjiga o filmu primerni knjigi tudi za širši krog (seveda zaintere-siranih) bralcev, dokazuje tudi dejstvo, da se je del naklade brez težave in relativno hitro prodal tudi v Svetu knjige. Hkrati s Knjigo o filmu je izšel tu-di Zadnji film, za zdaj največja Marcelova filmska knjiga v dveh delih, ki je detajlno pokrila obdobje t. i. Novega Hollywooda od konca 1970. let do konca 1980. let. Knjiga, o kateri je filozof Slavoj Žižek rekel, da bi si jo Američani morali prevesti v angleščino. >(NADALJEVANJE NA STR. 11).

Piše: Samo Rugelj

uvodnik

foto

: Zoj

a Rug

elj

DESET LET NAŠIH FILMSKIH KNJIG V 211. številki revijePredpremiera predstavljamo:

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, Faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, Naklada: 40.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Urednik: Matic VečkoOdgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate ŠtruclLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Samo Rugelj, Renate Štrucl, Damijan Vinter, Matic VečkoOBLIKA IN PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Matic VečkoPriprava za tisk in tisk: Schwarz d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina Šebenik, Renate ŠtruclTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666, 040/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovolje-njem filmskih distributerjev. Uredništvo Premiere ne odgovarja za spremembe, ki nasta-nejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Premiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

BUKLA_LOGO

20. avgust 2007 16:13:58

8. junija 2011 izide nova številka revije

Leto 12/Številka 211/11. maj–14. junij 2011

40.000 brezPLačnih izvodov!

Filmska prihodnost za sladokusce 4–5Kung fu panda 2 6–7Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi 8–9Prekrokana noč 2 10Dekliščina 12X-Men: Prvi razred 14Duhovnik 16–17Adžami 18–19Cena resnice 20Življenje na smetišču 22Skrivnost njihovih oči 23Dobro srce 24Filmografija slovenskih celovečernih

filmov 1931–2010 27Svet oceanov v 2D in 3D 28

MAY 2011disney.com/pirates©2011 DISNEY

IMAX® 3D is a registered trademark of IMAX Corporation.

12001_Pirates_12x4.5_Banner_V2.indd 1 10/03/2011 15:57

www.premiera.si | 11. maj–14. junij 2011 | 211 | 3

Medtem ko se odvija letošnji filmski festival v Cannesu, smo za vas pre-leteli filmsko ponudbo, ki bodisi po

svojem nacionalnem ali produkcijskem iz-voru oziroma umetniških tendencah odsto-pa od bolj komercialno naravnane ponudbe kinocentrov, v prihodnosti pa jo pričakuje-mo tudi na naših platnih. Večina filmov še nima uradnih slovenskih naslovov, zato smo ob izvirniku navedli delovne prevode. Poleg

nekaterih bolj izposta-vljenih, predstavljenih na desni, se obetajo tudi novi filmi režiser-skih mojstrov, kot so Aki Kaurismäki, Pa-olo Sorrentino ter Je-an-Pierre in Luc Dar-

denne. Omenjeni režiserji bodo prisotni tudi v tekmovalnem programu cannskega festivala; prvi s filmom Le Havre, o moškem, ki v francoskem pristaniškem mestu posku-ša pomagati priseljenskemu otroku, Sorren-tino s težkopričakovanim This Must Be the Place (To mora biti pravo mesto), v katerem bo Sean Penn preganjal bivše naciste, fran-coski bratovski režiserski dvojec pa s filmom Gamin au Vélo (Deček na kolesu), o prijatelj-stvu med dečkom iz sirotišnice in lastnico frizerskega salona. Za zlato palmo se bodo potegovali tudi turški režiser Nuri Bilge Ce-ylan s filmom Bir zamanlar Anadolu'da (Bi-lo je nekoč v Anatoliji), ki je že bil nagrajen za film Tri opice, Naomi Kawase s skrivnostnim novim filmom Hanezu no tsuki (režiserka je prav tako že slavila v Cannesu Gozdom žalo-vanja), danski režiser Nicolas Winding Refn (Bronson) z noirovsko kriminalko The Dri-ve (Vožnja), v kateri so nastopili Ryan Go-sling, Carey Mulligan in Ron Perlman, tu pa bo tudi Takashi Miike s filmom Ichemei (Sa-murajeva smrt). Filipinski režiser Brillante Mendoza, čigar kontroverzno Klavnico smo lani videli tudi pri nas, bo kot kaže spet dvi-gnil nekaj prahu s filmom Captured (Ujeta), v katerem Isabelle Huppert (Učiteljica kla-virja) ugrabijo islamski fundamentalisti, ve-liko zanimanja pa bo nedvomno deležen tudi na zadnjem berlinskem festivalu nagra-jeni Jodaeiye Nader az Simin (Ločitev Nader-ja in Simin) iranskega režiserja Asgharja Far-hadija, ki ponuja red-ko priložnost vpogle-da v sodobno iransko družbo.

Spisal: Matic Večko

La piel que habito (Koža, v kateri prebivam)Najslavnejši sodobni španski režiser je v svojem novem filmu spet združil moči z Antoniem Banderasom, ki je nastopil v pe-tih režiserjevih zgodnjih filmih in katerega mednarodna karie-ra je vzletela tudi po zaslugi nastopa v Almodóvarjevem Zveži me iz leta 1990. Najnovejši filmski rezultat njunega sodelova-nja je temačna drama o maščevanju, v kateri je Banderas odi-gral vlogo lepotnega kirurga, ki se poda na lov za moškimi, ki so posilili njegovo hčer. Film je nastal na podlagi romana fran-coskega pisatelja Thierryja Jonqueta, sam režiser pa je izjavil, da gre za enega njegovih najmračnejših filmov doslej.

Midnight in Paris(Polnoč v Parizu)Za neustavljivega ameriškega mojstra pretanjene filmske komike Woodyja Allena je to že 41. film. Romantična komedija o poslovnem potovanju ne-ke družine v francosko prestolnico se lahko pohva-li z zvezdniško igralsko zasedbo, ki jo med drugim sestavljajo Owen Wilson, Rachel McAdams, Ma-rion Cotillard in Michael Sheen, selektor cannske-ga filmskega festivala, ki ga je film letos otvoril, pa jo je označil kot »ljubezensko pismo Parizu«. Film je še pred premiero v Franciji dvignil precej prahu, saj je v njem v stranski vlogi nastopila tudi franco-ska prva dama Carla Bruni - Sarkozy.

The Tree of Life (Drevo življenja)Eden najbolj pričakovanih filmov zadnjih let velja za favorita letošnjega tekmovalnega programa na cann-skem filmskem festivalu. Šele peti film ameriškega ci-neasta in samodržca Terrenca Malicka (Tanka rdeča li-nija), ki je v skoraj štirideset let trajajoči karieri enkrat že slavil v Cannesu s filmom Božanski dnevi (1978), je simbolistična in nadrealistična pripoved o odraščanju, izgubi nedolžnosti in izgubljenosti posameznika v so-dobnem svetu. V glavnih vlogah sta nastopila igralska težkokategornika Brad Pitt in Sean Penn.

zasedbe, ki jo med drugim sestavljajo Kirsten Dunst, Charlotte Gainsbourg, Kie-fer Sutherland in John Hurt, se v glavnem vrtijo okoli vprašanja, s čim nas bo po Antikristu presenetil kontro-verzni danski režiser. Še naj-bolj bi nas najbrž šokiral s povsem običajnim in nepo-lemičnim filmom, česar pa glede na to, da gre po von Trierjevih besedah za »prelep film o koncu sveta«, najbrž ne gre pričakovati.

Melancholia (Melanholija)Enfant Terrible evropskega in svetovnega filma Lars von Tri-er s svojim skrivnostnim no-vim projektom izziva, še pre-den bo film doživel premiero v Cannesu. Ugibanja o fil-mu, o katerem pravzaprav ni znanega veliko razen igralske

Novi filmi Larsa von Trierja, Pedra Almodóvarja, Woodya Allena, Terrenca Mallicka, Wernerja Herzoga, Wima Wendersa, Gusa van Santa, bratov Dardenne, Akija Kaurismäkija in še mnogih drugih.

filmska prihodnost za sladokusce

pedro almodóvar

lars von trier

Woody allen

terrence malick

Deček na kolesu

Ločitev Naderja in Simin

4 | 211 | 11. maj–14. junij 2011 | www.premiera.si

Habemus Papam(Imamo papeža)Italijanski režiser Nanni Moretti, ki je s pretresljivo študijo starševske bolečine ob izgubi otroka Sinova soba (2001; zla-ta palma v Cannesu) ustvaril enega najbolj ganljivih filmov zadnjega desetletja, se je s svojim zadnjim filmom, ki je si-cer zastavljen v precej bolj lahkotni komični maniri, spet dotaknil občutljive tematike. Gre za pripoved o novoizvo-ljenem papežu in njegovem psihoterapevtu (vlogo je odi-gral režiser sam), ki ima zaradi psihičnih in poklicnih priti-skov, ki jih delovno mesto papeža prinaša s seboj, kar precej dela. Film je v Italiji dvignil že kar nekaj prahu, presenetlji-vo pa še ni doživel kritike s strani katoliške cerkve.

A torinói ló (Turinski konj) Film madžarskega režiserja Béle Tarrja, ki je izjavil, da gre za njegov zadnji film, je na minulem filmskem fe-stivalu v Berlinu osvojil srebrnega medveda. Črno-bela pripoved o kmetu in njegovi hčerki, ki živita izolirano življenje na osamljeni kmetiji sredi puste pokrajine, ni film, ki bi pritegnil široko občinstvo, saj ga bodo cenili predvsem filmski sladokusci. Po mnenju nekaterih kri-tikov pa gre morda celo za režiserjevo najboljše delo, ki ga odlikuje predvsem do popolnosti dognana tehnika dolgih in počasnih kadrov – 146-minutni film jih ta-ko premore le 30.

Do pred kratkim se je zdelo, da bo 3D tehnologija ostala omejena predvsem na področje hollywoodske oziroma komer-cialne filmske produkcije. Da se utegne-jo stvari tudi tu kmalu spremeniti, do-kazujeta filma izpod režiserskih taktirk dveh velikih avtorjev svetovnega filma, ki tlakujeta pot za vstop novih tehnolo-gij prikaza tudi na področje umetniške-ga in dokumentarnega filma.

Restless (Nemirno)

Gus Van Sant nas je pred leti šokiral z morasto za-dušljivim Slonom (2003; zlata palma v Cannesu), ki ga je navdihnil razvpit pokol na srednji šoli Co-lumbine. Z najnovejšim filmom pa je sodeč po na-povedih ubral bolj lahkoten oz. mainstreamovski pristop, kot ga je uporabil že pri filmih Dobri Will Hunting in Forresterjevo razkritje. V glavni vlogi zgodbe o prijateljstvu med hudo bolnim dekletom in ekscentričnim mladeničem, ki uživa v obiskova-nju pogrebov, ob tem pa ga spremlja duh japonske-ga kamikaze iz druge svetovne vojne, je nastopila obetavna mlada igralka Mia Wasikowska (Alica v čudežni deželi).

Cave of Forgotten Dreams (Jama pozabljenih sanj)

Filmsko ustvarja-nje nemškega re-žiserja Wernerja Herzoga je že od nekdaj zaznamo-vano z raziskova-njem geografskih,

družbenih in psiholoških meja. S svo-jim zadnjim filmom pa je, kot bo mor-da pokazal čas, premikal tudi tehnološke mejnike, saj se je med prvimi odločil za uporabo 3D tehnologije v nehollywood-ski filmski produkciji. Z dokumentar-nim filmom gledalce popelje na osupljivo potovanje v slavne Chauvetove jame do prazgodovinskih stenskih slik, ki predsta-vljajo enega najstarejših poznanih prime-rov človekove likovne umetnosti.

Pina Nemški cineast Wim Wenders (Nebo nad Berlinom) se je s svojim zadnjim fil-mom, plesnim do-kumentarcem o eni največjih sodobnih plesnih umetnic Pini Bausch, pridružil zgoraj omenjenemu so-narodnjaku Wernerju Herzogu pri upo-rabi 3D tehnologije na področju ume-tniškega oziroma dokumentarnega filma. Tudi z njeno pomočjo je ustvaril vizualno osupljiv vpogled v življenje in delo plesal-ke in koreografinje, preminule prav v ča-su snemanja filma, v katerem pa osrednja vloga seveda pripada plesu, ki je po zaslugi uporabljene tehnologije gledalcem na ču-tno otipljiv način menda približan kot še nikoli prej.

Coriolanus Režijski prvenec britanskega igralca Ralpha Fiennesa je ambiciozna sodobna predela-va Shakespearjeve drame, umeščena v čas in prostor nekakšne psevdobalkanske vojne in zastavljena kot pronicljiv, brezkompromisen in kinetičen prikaz sodobnega vojskovanja in posameznikove usode znotraj tega. Ver-

ze, ki jih je pred več kot 400 leti zapi-sal slavni angleški bard, bomo tokrat slišali iz ust vrhunske igralske zasedbe, ki jo poleg režiserja sestavljajo še Ge-rard Butler, Brian Cox, Vanessa Red-grave in James Nesbitt.

Letošnji filmski festival v Cannesu je po tem, ko je lani doživel kar nekaj kritik na račun privilegiranja moških filmski ustvarjalcev, v tekmovalnem programu pred-stavil filme štirih ženskih režiserk.

DOKUMENTARNO-UMETNIŠKI 3D EKSTRAVAGANCI

nanni moretti

Gus van sant

ralph fiennes

Werner herzoG

Wim Wenders

Béla tarr, ÁGnes hranitzky


Kung Fu Panda 2

gLaSOVI Jack Black, Angelina Jolie, Gary Oldman, Seth Rogen, David Cross, Jackie Chan, Dustin Hoffman ... REŽIJa Jennifer YuhSCEnaRIJ Jonathan Aibel in Glenn BergerŽanR animirana družinska komična pustolovščinadISTRIBuTER Karantanija Cinemas PREMIERa 9. junij 2011 www.kungfupanda.com

Na platna se vrača najbolj zabavni predstavnik ogroženih živalskih vrst, ki se bo ob pomoči novih prijateljev spopadel s svojim največjim izzivom. Za zaba-vo naših najmlajših je poskrbela vrhunska sinhronizatorska ekipa.

Spisal: DamijanVinter

Preudarni mojster Shifu, ki pred leti na srečo ni obupal nad nič kaj spretnim – in vedno lačnim! – Pojem, tokrat svojo druščino zvestih bojevnikov na pot novim dogodivščinam pospremi z rekom: »Če sledite plemeniti poti, je mogoče prav vse.« S tem jih seveda skuša pripraviti na to, da je no-vi nasprotnik zelo nevaren in da morajo biti pri-pravljeni na vse.

Ležerna panda, kajpak, leno uživa v statusu zmajskega bojevnika in s pomočjo petih prijate-ljev, velikih mojstrov kung fuja, varuje dolino mi-ru. Kadar se seveda ne ukvarja s prehranjevanjem ali s svojim največjim sovražnikom, stopnicami! A vzpon častihlepnega nasprotnika, ki namerava osvojiti Kitajsko in izničiti kung fu, ga prisili, da obnovi borilne sposobnosti in se sooči s prihaja-jočim zlom. Edina pot do zmage vodi preko od-krivanja lastnih korenin, ki bodo Poju omogočile uporabo skrivnostnih moči, pri čemer pa seveda ponovno ne bo šlo brez starih prijateljev.

Ustvarjalci so se tudi tokrat potrudili, da so di-namično zgodbo zapakirali v nadvse privlačno in zvezdniško embalažo. Za glavnim junakom se še vedno skriva spakovanja vajeni Jack Black, razumevajočemu učitelju je glas posodil Dustin

Hoffman, petim borcem pa so dodatni čar pri-dali David Cross, Seth Rogen, seksi Angelina Jo-lie in akcije vajena Lucy Liu ter seveda pooseblje-nje vzhodnjaških borilnih veščin, Jackie Chan.

Pri novih likih pa velja izpostaviti Garyja Old-mana kot zloveščega gospodarja Shena in njego-ve »razbijaške« mojstre, Victorja Garberja, Denni-sa Haysberta in francoskega pretepaškega lepotca Jeana Claudea van Dammea.

debelušni kosmati junak, ki je zra-sel ob »nudl« dobrotah iz trgovinice očeta Pinga, se je presenetljivo glo-

boko zasidral v srca gledalcev. Resda so zabavni živalski liki načeloma vedno lepo sprejeti, a upati, da bo nerodno okrogli in borilnim veščinam nadvse predani Po postal tako priljubljen, je bilo pred tre-mi leti še precej iluzorno. Danes je jasno, da je moto prvih prigod pogumne pan-de, »Kjer je volja, je tudi pot«, obrodil sa-

dove. Mladi gledalci te nadvse prijazne in nevarno ogrožene živalske vrste ne vidijo več zgolj kot zaščitnega znaka za okolje-varstvene napore, temveč tudi kot novega Bruca Leeja. No, čisto tako že ni, saj je Po precej manj resnoben kot pokojna azijska ikona karateja. In precej bolj zabaven.

kunG fu panda 2

SPOMInJa naS na > franšiza Ledena doba, 2002–2009> Madagaskar 1 in 2, 2005, 2008> Vesele nogice, 2006


Po zadnjih podatkih naj bi v divjini živelo med 2.000 in 3.000 orjaških pand. Čeprav se število počasi dviguje, še vedno spadajo med najbolj ogrožene živalske vrste.

Shifu Glas: Pavle RavnohribPreudarni in malce čemerni guru mojster bojevanja je nekakšna mešanica med zloglasnim učiteljem Yodo in kakšnim od gremlinov.

PoGlas: Klemen SlakonjaOkrogli novopečeni mojster borilnih veščin je poosebljenje naivno-sti in prijaznosti. Ko pa je treba, zna svoje zalito telesce učinkovito uporabiti v bojne namene.

Tigrica Glas: Tanja RibičProgasta bojevnica iz rodu divjih mačk je v ponos svoji vrsti. Ne samo po pogumu in požrtvovalnosti, temveč tudi po eleganci gibanja.

Kača Glas: Pia ZemljičSikajoči plazilec deluje kot nekakšen katalizator tudi sredi največje-ga pretepaškega navdušenja. Nekateri mu pripisujejo tudi sposob-nost zapeljevanja.

Bogomolka Glas: Bojan EmeršičŽuželka, znana po tem, da ni najbolj ljubeča do svojih ljubimcev, je sicer najmanjša med petimi bojevniki, a nadvse učinkovita v zrač-nih sferah.

Gospodar Shen Glas: Uroš SmolejTemačni gospodar v podobi pava želi zavladati svetu in iztrebiti kung fu. Za to je s svojimi neusmiljenimi pajdaši pripravljen storiti prav vse.

Mojster Krok Glas: Vid ValičPo njegovi zaslugi se bodo v zgodovino kung fuja zapisali tudi krokodili. In nikar jih ne podcenjujte, tile orjaški plazilci znajo biti zelo okretni!

Mojster Gromki nosorog Glas: Primož PirnatOrjaška in po lužah ležerno postopajoča afriška žival je kot nalašč za demonstracijo moči. Še posebej v tejle verziji, na dveh nogah.

Mojster Viharni vol Glas: Igor JerebVoli so znani po svojem dinamičnem temperamentu in dejstvu, da jih, podobno kot bike, ni dobro razjeziti. Kot nalašč za obračune v kung fu slogu.

Žerjav Glas: Jernej KuntnerJe na prvi pogled malce zmeden in ne najbolj v toku dogajanja, a dolgonogi ptič v sebi skriva nesluten potencial.

Opica Glas: Klemen MauhlerRjavodlakasti bojevnik zna v boju izkoristiti vse lastnosti, značilne za evolucijskega predhodnika človeka. Njegova gibčnost je bistve-nega pomena.

SLOVENSKI KUNG FU JUNAKI

PIRaTES OF ThE CaRIBBEan: On STRangER TIdES

IgRaJO Johnny Depp, Penélope Cruz, Ian McShane, Geoffrey Rush, Kevin McNally, Richard Griffiths, Stephen Graham ... REŽIJa Rob Marshall SCEnaRIJ Ted Elliott in Terry Rossio po likih Stuarta Beattieja in Jaya Wolperta in po romanu Tima PowersaŽanR akcijska pustolovščinadISTRIBuTER Cenex PREMIERa 19. maj 2011 TRaJanJE 141 minwww.disney.com/pirates

Ker sta se v prejšnjem delu od priljubljene franšize poslovila Keira Knightley in Orlando Bloom, so morali ustvarjalci uvesti nov močan lik, ki bi nudil protiutež kapitanu Jacku Sparrowu – spoznajte Penélope Cruz v vlogi nevarne Angelice.

Popularen sprehod po rahlo mračnem gusarskem svetu, pol-nem neodkritih skrivnosti, je vzpodbudil filmarje in leta 2003 je nastal prvi pustolovski spek-takel na to temo. Četverica sce-naristov, med katerimi sta bi-la Ted Elliott in Terry Rossio, se je domislila barvite akcijske pustolovščine, postavljene v se-demnajsto stoletje, v čas, ko so v Karibskem morju kraljevali lo-povski pirati. Glavni je bil Jack Sparrow, premeten in gentle-manski gusar, neskončno zvest samo enemu prijatelju: rumu. Po spletu okoliščin sta se mu pri-družila guvernerjeva hčerka in njen izbranec, vsi skupaj pa so se trudili obračunati s hudobnim kapitanom Barbosso. V nadaljevanju s podnaslovom

Mrtvečeva skrinja, ki je sledilo štiri leta kasneje, se je ekscentrič-ni Jack – tokrat ponovno nič hu-dega sluteč in nič kriv! – zaple-tel v mrežo intrig. Čeprav je bilo

prekletstvo Črnega bisera izniče-no, se je moral izogniti stoletne-mu hlapčevanju, h kateremu ga je obvezovala davna obljuba le-gendarnemu vladarju morskih globin. Vse skupaj se za Jacka, ki je končal v objemu grozlji-ve pošasti, ni najbolje izteklo, a njegovi prijatelji so ga s skupni-mi močmi v naslednji epizodi s podnaslovom Na robu sveta ven-darle rešili. Ker se je v tretjem delu zaključi-

la zgodba Willa Turnerja in Eli-zabeth Swann, sta Ted in Terry ustvarila nove like, hkrati pa v zgodbo vrnila nekaj starih znan-cev. Pri tem sta se oprla na ro-man z naslovom Z neznanimi to-kovi (On Stranger Tides), ki ga je leta 1987 spisal Tim Powers. In kaj je tokrat novega? Nepreko-sljivi piratski kapitan Jack Spar-row in zviti morski volk Bar-bossa skušata najti legendarni izvir večne mladosti, a jima pot prekriža pustolovka in nekda-

nja Jackova simpatija Angelica (Penélope Cruz). S spretnimi na-kanami Jacka zvabi na ladjo le-gendarnega gusarja Črnobradca. Ko se v zgodbo vmešajo tudi po-gubne morske deklice, dvolična angleška mornarica in trdosrč-ni morski razbojniki, mora Jack znova pokazati obilico čudaških spretnosti in zaupati svoji obeše-njaški sreči ...Pred nami je torej nova zabavna

pustolovščina, v kateri bo John-nyju Deppu družbo delala pre-lepa Španka Penélope Cruz. Za kamero je prvič bdel Rob Mar-shall, pred kamerami pa se je med novimi obrazi presenetljivo znašla tudi Bondova šefica, Judi Dench. S četrtimi Pirati s Kari-bov nas bo Hollywood z zvezdni-ško zasedbo in kopico posebnih učinkov ponovno skušal prepri-čati, da gusarji in oživeli oko-stnjaki niso nujno samo zlobni in pokvarjeni odpadniki »civili-zirane« družbe.

čeprav je kazalo, da bomo zabav-nim gusarskim prigodam priča samo trikrat, je njihov komerci-

alni uspeh botroval novemu nadaljeva-nju, v katerem spet blesti neuničljivi Jo hnny Depp kot simpatično zapiti ka-pitan Sparrow. Pirati so predvsem po

njegovi zaslugi – in navdušenju pre-kaljenega producentskega mačka Jer-ryja Bruckheimerja, ki je to eksotično franšizo s pomočjo studia Disney vzel pod svoje okrilje – postali popularni v tem tisočletju, a njihovi začetki segajo več kot štirideset let nazaj. Leta 1967 se je namreč v Disneyjevem zabavišč-nem parku v Anaheimu rodila atrakci-ja z imenom Pirati s Karibov in kmalu postala ena najbolj priljubljenih adrena-linskih točk.

pirati s kariBov: z neznanimi tokovi

Spisal: Damijan Vinter


... nova zabavna pu-stolovščina, v kateri bo Johnnyju Deppu družbo delala prelepa Španka Penélope Cruz.

"

"

Johnny Depp in Geoffrey Rush

Resnični kapitan Črnobradec naj bi si med bojem na klobuku prižgal zažigalne vrvice in s tem strašil nasprotnike.

Ista ekipa, druga stran sveta, nora noč in nov boleč prista-nek. Očitno nauki iz prvega dela prekrokane komedije niso bili dovolj in bo treba lekcijo ponoviti še v drugo.

režiserska kariera Todda Phil-lipsa, ki je podpisal »umazane« komedije, kot so Road Trip

(2000), Modeli stare šole (2003) in Šola za barabe (2006), se je nekako že znašla v slepi ulici, dokler ni pred dvema letoma z ubijalskimi gledal-skimi rezultati vzletela Prekrokana noč in dokazala, da je za pokvarje-ne komedije z inteligentno premiso pri gledalcih vedno več kot dovolj prostora. Jutro po divji noči v Las Vegasu, ko se glavni junaki zbudijo v hotelski sobi skupaj s tigrom, do-jenčkom in brez zoba, seveda mine v preštevanju škode, ki se je pripe-tila prejšnji dan, nadaljuje pa se z bolj ali manj bizarno rekonstrukci-jo dogajanja, ki se ga junaška troji-ca le mestoma spominja. Formula, ki je vžgala prvič, se dve leti kasneje vrača še v malce bolj radikalni obli-ki. To bo morda še najbolj občutil Stu Price (Ed Helms), ki je v lasve-gaški noriji izgubil zgolj zob (če o njegovi poroki nočemo izgubljati besed), po divji noči v Bangkoku, kamor so junaki prišli ravno zara-di njegove (in kakor pred presene-čenimi svati ugotavlja njegov zvesti prijatelj Alan, niti ne prve) poroke,

pa se zbudi s povsem svežim tatujem čez le-vo stran obraza, ki ga seveda ne bo možno tako enostavno sani-rati. Kaj vse se lahko zgodi trojici veselja-kov v eksotično zači-njeni tajski prestolnici, je torej to-krat ključno vprašanje, na katerega bo skušala odgovoriti nova scena-ristična ekipa (recimo Scot Arm-strong, ki je že sodeloval pri Road Tripu in Modelih stare šole ter Cra-ig Mazin, ki je pokal štose pri Fil-mih, da te kap) pod vodstvom Tod-da Phillipsa, ki je uspeh Prekrokane noči že delno vnovčil lani s kome-

dijo Draga, počakaj, sem na poti, v kateri je nastopil tudi eden od pre-krokane trojice, in sicer Zach Gali-fianakis (ta se v drugem delu zbudi brez las). Kot v prvem filmu se bo v stranski vlogi tudi tokrat pojavil Mi-ke Tyson, seveda pa to ni edino pre-senečenje, ki ga je za drugi del pri-pravil Phillips. Za vlogo tatu mojstra je bil najprej predviden Mel Gibson,

kateremu pa so se zaradi slabe kar-me (ki jo je Gibson povzročil s svo-jim družinskim divjanjem) kasneje odpovedali in ga nadomestili z Li-amom Neesonom. Posneli so pred-videne scene, s katerimi pa Phillips ni bil zadovoljen, zahteval je ponovi-tev, vendar Neeson ni bil več na vo-ljo, zato je to vlogo na koncu odigral igralec/režiser Nick Cassavetes.

SPOMInJa naS na > Road Trip, 2000> Superhudo, 2007> Ananas ekspres, 2008> Draga, počakaj, sem na poti, 2010

Zach Galifianakis, Bradley Cooper, Justin Bartha in Ed Helms v drugo

prekrokana noč 2ThE hangOVER 2

IgRaJO Bradley Cooper, Ed Helms, Zach Galifianakis, Justin Bartha, Ken Jeong, Jamie Chung ...REŽIJa Todd Phillips SCEnaRIJ Jon Lucas in Scott MooreŽanR komedijadISTRIBuTER Blitz Film & Video DistributionPREMIERa 26. maj 2011 http://hangoverpart2.warnerbros.com

Spisal: Samo Rugelj

Polomijada se nadaljuje.Stu: v prvem delu zlomljen zob, zdaj pa tatu na precej vidnem mestu.


POŠLJI PREMIERA DUHOVNIK NA 6262!

SMS NAGRADNA IGRA

DUHOVNIK

Nagrade podeljuje Continental film.

3 x ogrinjalo

Že v kinu!SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0.99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE OD-GOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE IN POPOLNI OSEBNI PODATKI (IME, PRIIMEK, NASLOV), KI JIH LAHKO POŠLJETE PREK KLJUČNE BESEDE PREMIERA PODATKI NA 6262. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9H-17H NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMS-STORITVAH LAHKO SODELU-JETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 9. MAJA DO VKLJUČNO 6. JUNIJA 2011. NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 212, KI BO IZŠLA 15. JUNIJA 2011.

DUHOVNIK

Nagrade podeljuje Continental film.

ogrinjalo

V tistem času smo začenjali intenzivneje sodelo-vati s Slovensko kinoteko in njenim tedanjim di-rektorjem Stašem Ravterjem, ki je za sodelovanje pri to-vrstnih projektih pokazal veliko zani-manja in naklonje-nosti, zato smo se lotili naše naslednje knjige, pedagoške klasike Razumeti film Louisa Gian-nettija, prvovrstne študije zakonitosti filmskega medija in njegove sintakse (nekaj jo še imamo na zalogi, zelo jo priporočam). S pomočjo Kinoteke in z javno podporo smo za-čeli posegati še na druga prevodna filmska podro-čja. Tako smo lansirali novo zbirko Priročniki, v kateri smo izdali učbenike o filmski vzgoji British Film Instituta pa tudi filmske priročnike, denimo 130 filmskih projektov za uvod v snemanje filmov, ki lahko še posebej prav pridejo tistim, ki bi se radi lotili snemanja filmov, pa ne vedo čisto točno, ka-ko bi to začeli. V tej zbirki so izšla tudi izvirna de-

la, denimo Mirja-ne Borčić o filmski vzgoji na Sloven-skem v času, ko so se je lotevali in jo izvajali entuzia-sti (v letih 1955–1980), pa Jovana Jovanovića (Uvod v filmsko mišljenje, knjigo je sozalo-žil JSKD) in Filipa Robarja Dorina (o dokumentarnem filmu). V povezavi

s Kinoteko smo izdali tudi nekaj knjig-intervjujev s pomembnimi evropskimi filmskimi režiserji, kot

sta Lars von Trier in Krzysztof Kieslowski, pa nji-hove napotke za snemanje filmov (recimo Mikea Figgisa). Nekje vmes smo iz zastoja rešili tudi sce-naristični priročnik Zgodba Robert McKeeja, pro-jekt, ki najbrž ne bi nikoli izšel brez intervencije Filmskega sklada RS v času Igorja Prodnika in ki je za naju z uredni-kom Zdravcem Dušo predsta-vljal res svoje-vrstno preizku-šnjo. Tako smo predlani pri-šli do Bordwell-Thompsonove Svetovne zgodo-vine filma, na kateri si je zobe že polomila prej-šnja uredniška ekipa. Integral-na zgodovina fil-ma je ob ultraproduktivnem prevajalcu Branku Gradišniku, ki je pokril vse razlike med prejšnjimi in zadnjo izdajo, kar nekaj pa prevedel tudi nano-vo, kot največja slovenska knjiga o filmu izšla do-bro leto po izvirnem izidu.

Ja, v teh desetih letih je pri naši založbi v raznih kombinacijah izšlo skoraj 80 filmskih knjig (torej več kot sedem letno). Mnoge so izšle brez kakršnekoli podpore, avtorji so pogosto dobili zelo niz-ke honorarje, včasih so želeli tu-di zgolj, da knjige izide, saj jim je že to prineslo svojevrstno satis-fakcijo. Vseeno pa so veliko naših knjig podprla tudi zasebna pod-jetja oziroma posamezniki, deni-mo Filmski Almanah, ki ga že ves čas podpirajo filmski distributerji, pa Zadnji film, ki ga je podprl Pri-stop, kar samo potrjuje, da se za projekte, za katerimi nekdo trdno stoji, vedno najde nekaj sredstev.

S Filmografijo slovenskih celovečernih filmov 1931–2010 kot našim petim velikim filmsko-knji-žnim projektom tako poravnavamo še dolg do slo-venske kinematogra-fije, saj je sedaj v eni knjigi na voljo celo-ten pregled sloven-skih celovečercev od prvega pred 80 leti pa do najnovejših, ki se ponekod še sedaj vr-tijo v kinodvoranah. Za dobro vago pa so to pomlad izšle še tri poslastice. Najprej je tu Nekakšna avtobi-ografija Akire Kuro-sawe, obvezno branje za vse, ki jih zanima, kako so se rojevale filmske klasike, kot denimo Pijani angel in Rašomon, in ki želite spoznati, kaj se pravi res tr-do delati v filmskem poslu (morda najbolj značil-na anekdota je, ko se je Kurosawa obvezal, da bo do določenega dne oddal kar tri filmske scenarije in je potem hkrati pisal vse tri, vmes pa vse to pri-dno zalival s sakejem). Potem je tu teoretično de-lo, raznovrstni premisleki o filmski glasbi z naslo-vom Poslušajmo filme Mitje Reichenberga, ki so bili v zadnjih letih, ko je bil Reichenberg programski vodja Slovenske kinoteke, že objavljeni v Kinoteč-

niku, za knjižno izdajo pa so predelani in nadgrajeni. Na koncu pa je tu seve-da še jubilejni, dvajseti Marcelov Film-ski Almanah 2010, svojevrsten filmski spomin našega najbolj produktivnega filmskega publicista, s katerim neutru-dno beleži in recenzira, kar smo lahko na slovenskih filmskih platnih videli v posameznem koledarskem letu.

Vabljeni k branju in nakupu. Do konca maja imam za vas še posebno ponudbo: zadnje štiri knjige lahko dobite še po prednaročniški ceni, če jih naročite neposredno pri meni na [email protected]!

Piše: Samo Rugelj

uvodnik (naDalJEvanJE S StR. 3)

DESET LET NAŠIH FILMSKIH KNJIG


BRIdESMaIdS

IgRaJO Kristen Wiig, Maya Rudolph, Rose Byrne, Ellie Kemper, Melissa McCarthy ... REŽIJa Paul Feig SCEnaRIJ Kristen Wiig in Annie MumoloŽanR komedijadISTRIBuTER Karantanija CinemasPREMIERa 12. maj 2011 www.bridesmaidsmovie.com

čeprav si vsaka nevesta želi popolne poroke in številne skok v zakonski jarem načrtujejo, še preden se pojavi primeren partner, se nemalo-

krat zgodi, da stvari ne gredo povsem po načrtu. Te-žave se še posebej rade nakopičijo, če poročna pri-ča ni kos svojim nalogam, oziroma če jih sploh ne pozna, kot se zgodi tudi nič hudega sluteči Annie (Kristen Wiig). Ker po številnih osebnih in poslov-nih razočaranjih potrebuje razvedrilo, brez vpra-šanj sprejme ponudbo najboljše prijateljice Lillian (Maya Rudolph), da bo njena poročna priča. Ko dobi v roke dolg spisek nepričakovanih opravil, ki jih mora organizirati, na žalost ni več poti nazaj, toda za največji izziv se izkaže spoznavanje s preo-stalimi družicami. Annie skuša s pomočjo iznajdlji-vosti čim hitreje in čim ceneje opraviti vse predpo-ročne obrede. Toda ko se skupaj s pisano druščino družic odpravi na dekliščino v Las Vegas, popustijo vse običajne norme bontona in morale, divja zaba-va pa bo vse vpletene spremljala še dolgo po poro-ki, če bodo razposajene ženske zanjo seveda sploh še našle čas in voljo …

Scenarij za nenavadno in spontano komedijo je nastal pod peresom igralk Annie Mumolo in Kri-sten Wiig. Slednjo smo letos že lahko videli v nena-vadni znanstvenofantastični komediji Paul, pot na velika platna pa ji je odprla legendarna komična te-

levizijska oddaja Saturday Night Live. Režiser Paul Feig, ki se je na malih ekranih uveljavil z zabavno serijo Pisarna, je Wiigovi in njenim soigralkam pu-stil proste roke pri naključnem oblikovanju prizo-rov. Ker je želel na filmski trak ujeti čim več naravne

interakcije med glavnimi liki, je v filmu pustil tudi številne čudaške prizore, ki bi jih običajno označi-li za ponesrečene in zavrgli. Feig je v zgodbo vpletel tudi delček težav na lastni poroki, ko je v Las Vega-su želel dahniti večni da ob spremljavi glasbe Elvi-sa Presleyja, a je bil imitator vse prej kot posrečena različica legendarnega pevca.

dekliščina

Predlani so kinodvorane polnile komične predporočne prigode moških, ki so doživeli noro Prekrokano noč, letos pa je čas, da s podobno mero nesramne zabave udari tudi (pregovorno) nežnejši spol, ki pa se v Dekliščini izkaže za vse prej kot rahločutnega.

Spisal: Filip Breskvar

FILMSKE POROČNE ZMEŠNJAVEZabavna plat (pred)poročnih težav je navdihnila številne nepričako-vane uspešnice, kot je bila Moja obilna grška poroka (2002). Pravi recept za poročno katastrofo je Julia Roberts (Moj bivši se poroči, 1997 in Pobegla nevesta, 1999), ena najbolj pri-srčnih poroč-nih romanc pa se je spletla med Drew Barrymore in Adamom Sandlerjem (Poročiva se, 1998). Anne Hathaway in Kate Hudson sta uprizorili Vojno med nevestama (2009), Katherine Heigl pa je bila Vedno priča, nikoli neve-sta (2008). Za črni angleški humor so poskrbele Štiri poroke in pogreb (1994), avstralski pridih pa je ponu-

dil film Muriel se poroči (1994). Večni zaobljubi ni ušla niti najve-čja hollywood-ska spogle-dljivka Marilyn Monroe (Kako poročiti milijo-narja, 1953), za

klasiko poročnih komedij pa velja film Nevestin oče, ki ga je leta 1991 igral Steve Martin, medtem ko lahko v izvirniku iz leta 1950 vidimo tedaj komaj 18-letno (in pred kratkim pre-minulo) Elizabeth Taylor.

Vojna med nevestama

Kako poročiti milijonarja

SPOMInJa naS na > Načrtovalka porok, 2001> Vedno priča, nikoli nevesta, 2008> Vojna med nevestama, 2009> Prekrokana noč, 2009


Novo poglavje iz sage o prigodah supermutantov nas popelje na sam začetek njihove zgodbe in osvetli izvor večnega spopada med Profesorjem X in Magnetom.

S tripovski junaki Možje X so bili v filmskem smislu v za-dnjem desetletju najbolj pro-

duktivni, saj se je njihova saga, v kateri smo šele začeli spoznavati njihove nadnaravne, mutantske

sposobnosti, v režiji Bryana Sin-gerja začela leta 2000 s filmom Možje X, se pod njegovim vod-stvom tri leta kasneje nadaljeva-la z Možje X 2 in se leta 2006 za-ključila v trilogijo s filmom Možje X: Zadnji spopad, ki ga je zrežiral Brett Ratner (Ful gas). Pri Foxu so potem napovedali, da bodo to stripofilmsko epopejo nadaljeva-

li s filmi o posameznih junakih, pri čemer naj bi bil to najprej film o Wolverinu, za njim pa še posa-mezna filma o glavnem pozitivcu Profesorju X in glavnem negativ-cu Magnetu. Pred dvema letoma smo si tako lahko ogledali Mož-je X na začetku: Wolverine (zreži-ral ga je Gavin Wood, ki je pred tem snel tujejzičnega oskarja za Tsotsija), kjer smo lahko spoznali izvor in začetke najbolj karizma-tičnega mutanta v podobi Hugha Jackmana. Po tem pa so pri stu-diu načrt nadaljnjih filmov malce spremenili.

V petem delu sage Možje X: Pr-vi razred, ki ga je zrežiral Mat-thew Vaughn (njegovi prejšnji filmi so Kick-Ass, Zvezdni prah in Layer Cake, bil je tudi produ-cent prvih filmov Guya Ritchie-ja), se tako vrnemo v leto 1963, ko Charles Xavier, poznejši Pro-fesor X (kot mladca ga upodablja

Charles McAvoy, ki se ga goto-vo spomnite iz znanstvenofanta-stične srhljivke Iskan), ustanovi šolo za posebne ljudi, torej mu-tante z nadčloveškimi sposob-nostmi. Med njimi je tudi Erik Lensherr, njegov najboljši prija-telj in kasnejši Magneto (upodo-bil ga je Michael Fassbender) ter s tem tudi njegov bodoči smr-tni sovražnik. To je čas, ko ta dva mlada moža odkrivata svoje mo-či in preizkušata njihove meje ter skušata, skupaj z ostalimi mutan-ti, med katerimi nekatere že po-

znate (denimo Mystique, sedaj v podobi oskarjeve nominiranke in bodoče zvezde ameriškega filma Jennifer Lawrence), nekateri pa bodo tu prvič (recimo Havok in Darwin) poskušali ustaviti veliko grožnjo svetu. Seveda pa se na ne-ki točki njuno prijateljstvo prelo-mi, postaneta nenadkriljiva rivala vsak s svojim delom ekipe in voj-na med mutanti za prevlado, ki smo jo spremljali v prvih treh de-lih, se je s tem lahko začela. Nasle-dnji film o Možeh X je predviden za leto 2014.

X-men: prvi razredX-MEn: FIRST CLaSS

IgRaJO Jennifer Lawrence, January Jones, James McAvoy, Michael Fassbender, Nicholas Hoult ...REŽIJa Matthew Vaughn SCEnaRIJ Zack Stentz, Jane Goldman, Matthew Vaughn in Ashley Miller po zgodbi Sheldona Turnerja in Bryana SingerjaŽanR znanstvenofantastična akcijadISTRIBuTER Blitz Film & Video DistributionPREMIERa 2. junij 2011 www.x-menfirstclassmovie.com

Spisal: Samo Rugelj

SMS NAGRADNA IGRA

VODA ZA SLONEZaložba Modrijan podarja 5 knjig Voda za slone,

po kateri je bil posnet tudi istoimenski film.

POŠLJI PREMIERA SLON NA 6262 in osvoji čudovito knjigo!

SM

VODA ZA SLONEZaložba Modrijan podarja 5 knjig Založba Modrijan podarja 5 knjig

po kateri je bil posnet tudi istoimenski film.po kateri je bil posnet tudi istoimenski film.


1 x ruta, 1 x denarnica,

1 x ženski T-shirt, 1 x steklenica za vodo,

1 x T-shirt, 1 x obesek za telefon, 1 x obesek za ključe,

1 x zvezek, 1 x čepica,

1 x zapestnica, 1 x ogrlica

SMS NAGRADNA IGRA

PIRATI S KARIBOVPOŠLJI PREMIERA PIRATI NA 6262!

Osvoji piratsko nagrado!

V kinu od 19. maja!

Nagrade podeljuje Cenex.

Pravila in pogoji nagradne igre na strani 11.11.

Osvoji piratsko nagrado! Nagrade podeljuje Cenex.

Pravila in pogoji nagradne igre na strani Pravila in pogoji nagradne igre na strani

POŠLJI PREMIERA PIRATI POŠLJI

Pravila in pogoji nagradne igre na strani Pravila in pogoji nagradne igre na strani

1 x obesek za telefon, 1 x obesek za ključe,

1 x steklenica za vodo,

1 x obesek za telefon,

V postapokaliptičnem svetu se samotni maščevalec odloči prelomiti zaobljubo in rešiti ugrabljeno nečakinjo pred hordo krvoločnih vampirjev. Toda razkritje srhlji-ve skrivnosti ga prisili v epski boj, podkrepljen z osupljivimi 3D posebnimi učinki.

Spisal: Filip Breskvar

PRIEST

IgRaJO Paul Bettany, Cam Gigandet, Maggie Q, Lily Collins, Karl Urban, Stephen Moyer, Christopher Plummer ...REŽIJa Scott Charles Stewart SCEnaRIJ Cory Goodman po stripu Min-Wooja HyungaŽanR akcijska domišljijska grozljivkadISTRIBuTER Continental filmPREMIERa 5. maj 2011 TRaJanJE 87 min http://priest-movie.net

vampirji se iz somračnih romanc vračajo v svet uničujočega boja s človeštvom, v pustinje uni-čenega sveta, kjer edino upanje predstavlja neiz-

prosen boj, tako z grozljivimi nadnaravnimi stvori kot tudi z dogmami, ki dušijo svobodo človeškega duha. Zgodba o odpadniškem Duhovniku je prvič zaživela v istoimenskem korejskem stripu Mina-Wooja Hyun-ga. Producent Stuart Levy, ki je strip izdal v ZDA, je poskrbel tudi za prenos vizualnega spektakla na veli-ka platna. Režiser Scott Charles Stewart, ki smo ga v naših kinih spoznali s celovečernim prvencem Legi-ja, je akcijskim prizorom dodal lasten pridih vizualnih presežkov, saj se je v sedmi umetnosti kalil kot ustvar-

jalec posebnih učinkov v spektaklih Iron Man, Umri pokončno 4 in Pirati s Karibov. Poleg zgodbe o vojni z vampirji in uporu proti lažem represivne organizacije je v ospredju tudi osebna dilema vojaka, ki ga je druž-ba oblikovala v uničevalno orožje, a ga po koncu voj-ne zavrgla in prepustila lastni usodi. Film je s pomočjo religioznih elementov meditativnega črpanja nadna-ravnih moči tudi poklon jedijevski filozofiji iz Vojne zvezd, medtem ko se številni akcijski prizori naslanjajo na princip umskega premagovanja običajnih zakonov fizike, ki smo mu bili priča v trilogiji Matrica.

Zgodba je postavljena v čas po grozljivi vojni med ljudmi in vampirji, ki je zdesetkala človeštvo.

duhovnik

POSTAPOKALIPTIČNA PRIHODNOST ČLOVEŠTVA

Sedma umetnost človeštvu ne napoveduje lepe prihodnosti v primeru apokalipse, saj se v večini filmov družba spremeni v krvi

željne pobesnele horde, ki jim lahko kljubujejo zgolj junaki s poseb-nim poslanstvom, od Pobesnelega Maxa (1979), Pobega iz New Yorka (1982), Poštarja (1997) in

Knjige odrešitve (2010). Po napovedih filmov Matrica (1999) in Terminator: Odrešitev (2009) bodo človeštvo zasu-žnjili stroji ali pa se bomo znašli v večnem boju z zombiji, kot nam prerokujejo akcij-ske grozljivke Zora živih mrtvecev (1978), 28 dni pozneje (2002) in Nevidno zlo (2002) ter malce bolj komični Noč neu-mnih mrtvecev (2004) in Dobrodošli v deželi zombijev (2009). Morda pa se lahko celo uresniči scenarij, da bo Zemlja nekoč postala Planet opic (1973), saj ta filmska serija letos dobiva svojevrsten preddel.

Knjige odrešitve

28 dni pozneje


Skrivnostni Duhovnik (Paul Bettany – Da Vincijeva šifra), ustvarjen za boj proti vampirjem, je skupaj z drugi-mi bojevniki ponižan in odrinjen na rob ostankov človeške civilizacije, ki jih s strahovlado vodi Cerkev. Toda ko Duhovnik izve, da so njegovo ne-čakinjo ugrabili vampirji, se upre na-vodilom Cerkve in zapusti mesto, da bi našel maščevanje in morebitno odrešitev. Med iskanjem sledi zdru-ži moči z neučakanim lokalnim še-rifom Hicksom (Cam Gigandet – Cimra). Poleg neizprosnih bojev z vampirji jima sledi tudi skupina bo-

jevnikov, ki jih je Cerkev poslala za upornim Duhovnikom. Med njimi je tudi odločna Svečenica (Mag gie Q – Misija: nemogoče 3), ki se odlo-či prestopiti vrste in pomagati Du-hovniku, toda vojska vampirjev ima prav posebnega vodjo, ki je neposre-dno povezan z Duhovnikovo prete-klostjo, njun končni obračun pa bo odločal o preživetju človeštva.

SPOMInJa naS na > Dredd, 1995> saga Nevidno zlo, 2002–2010> trilogija Podzemlje, 2003–2009> Sodni dan, 2008

Paul Bettany kot Duhovnik

Maggie Q kot Svečenica

Prihodnost nam bo postregla z obilico filmov, ki nastajajo po stripih. Med drugim prihajajo The First Avenger: Captain America, Cowboys And Aliens, Sin City 2, The Avengers, John Carter of Mars ter novi Spider Man, Superman, Iron Man in Batman, svoj film pa bo dobil tudi Marvelov Ant-Man.

aJaMI

IgRaJO Shahir Kabaha, Fouad Habash, Ibrahim Frege, Youssef Sahwani, Ranin Karim, Eran Naim ... REŽIJa In SCEnaRIJ Scandar Copti, Yaron Shani ŽanR dramadISTRIBuTER Demiurg PREMIERa 11. maj 2011 TRaJanJE 124 min

pa je najbrž tudi posledica tega, da sta režiserja raz-ličnih veroizpovedi in kulturnih ozadij – Copti (v filmu je odigral tudi pomembno stransko vlogo) je namreč v Izraelu živeči arabski musliman, medtem ko je Shani jud.

Drama se pri podajanju zgodbe naslanja na teh-niko več pripovednih tokov in gledišč v maniri fil-mov Babilon, Pasja ljubezen ali Gomora. Sestavlja ga pet vinjet, ki jih najavljajo špice z navedbo po-glavij in so razporejene v bolj ali manj kronološkem

Prvenec korežiserjev Scandarja Cop-tija in Yarona Shanija je dobil svoj naslov po razvpiti soseski obmorske-

ga izraelskega mesta Jaffa, kjer v nemir-nem sožitju prebivajo pripadniki judo-vske, krščanske in islamske veroizpovedi. Kljub temu, da gre za njun prvi celove-černi film, sta oba ustvarjalca, ki sta po-leg režije prispevala tudi scenarij, ustvari-la prepričljiv in ideološko neobremenjen vpogled v vsakdanje življenje prebivalcev enega politično najbolj nestabilnih ob-močij na svetu. K temu je zagotovo pri-pomoglo tudi to, da sta lahko črpala iz svojih vsakdanjih izkušenj, dokumenta-ristična objektivnost filmske perspektive

Naturalistično filmsko tkanje, sestavljeno iz petih zgodb, ki se povežejo v silovit dogajalni pramen. Prvenec režiserskega dvojca, ki je film posnel na podlagi lastnih izkušenj iz življenja na enem najbolj nemirnih področij na svetu.


adžami

vrstnem redu z manjšimi prekri-vanji. Kolesje zgodbe v uvodni epizodi v tek požene klanski uboj iz maščevanja, ki pa zgreši svojo tarčo, devetnajstletnega Omar-

ja. Temu je srd beduinskega kla-na na vrat nakopal njegov stric s streljanjem na enega od njegovih članov. Omar se po pomoč zateče k vplivnemu Abu-Liasu, spor pa lahko razreši le plačilo visokega zneska, ki je povsem izven Omar-jevega dometa. V obupu ta skuje usodni načrt za preprodajo dro-ge. Skozi druga poglavja v zgod-bo vstopijo še mladi palestinski Arabec Malek, lahkoživi kuhar Binj, izraelski policist Dando in Abu-Liasova hčerka Hadir, ki jo od njene ljubezni, Omarja, za ve-dno ločuje verski prepad. Na za-četku precej razvezane niti kom-pleksne filmske strukture, ki od gledalca zahteva precejšnjo me-ro pozornosti in lastnega vložka pri povezovanju likov in zgodb, se počasi spletajo v smeri usodne-ga sklepnega poglavja, ki zapolni še zadnje prazne lise in postreže z udarnim emocionalnim iztekom.

Film je večinoma posnet iz ro-ke, kar ustvarja vtis dokumen-taristične avtentičnosti, h kateri veliko prispeva tudi dejstvo, da

večina nastopajočih ni poklic-nih igralcev, ampak so jih k filmu pritegnili tako rekoč iz ulic sose-ske, v kateri se zgodba odvija. Ob omenjenih kvalitetah filma ni-so izostale tudi nagrade; izrael-sko-nemška koprodukcija je tako med drugim prejela Zlato kame-ro s posebno omembo na festiva-lu v Cannesu, bila s strani Evrop-ske filmske akademije proglašena za evropsko odkritje leta, nomi-nirana pa je bila tudi za oskarja.

Jaffa je bila starodavno obmorsko mesto na ozemlju današnjega Izraela, danes pa je del Tel Aviva. Velja za eno najstarejših mest na svetu – večkrat je omenjena tudi v Stari zavezi Svetega pisma. Skozi vso zgodovino je bila zanjo značilna multietničnost in verski pluralizem.

SPOMInJa naS na > Pasja ljubezen, 2000> Božje mesto, 2003> Babilon, 2006> Mammoth, 2009

ThE LInCOLn LawyER

IgRaJO Matthew McConaughey, Marisa Tomei, Ryan Phillippe, William H. Macy, Josh Lucas, John Leguizamo ... REŽIJa Brad FurmanSCEnaRIJ John Romano, Michael ConnellyŽanR kriminalna dramadISTRIBuTER Blitz Film & Video DistributionPREMIERa 12. maj 2011 TRaJanJE 118 minwww.thelincolnlawyermovie.com

Po romanu izpod peresa pisca kriminalk Michaela Connellyja sedaj prihaja še filmska priredba, ki jo poganja solidna igralska zasedba.

Spisal: Samo Rugelj

odvetniška kriminalka je podžanr, ki v zadnjih letih ne beleži ravno veli-ko filmov v svojih vrstah, kar je tudi

nekako razumljivo, saj so se v tem času ze-lo razmahnile druge zvrsti filma, ki se po-rajajo iz stripov in videoiger ter ciljajo na povsem drugo publiko. Tako je od časa, ko so skoraj letno vzletale literarne adap-tacije Johna Grishama, ki je svojo film-sko kariero začel leta 1993 s Firmo (in To-mom Cruisem v glavni vlogi) in še istega leta nadaljeval s Pelikanovem poročilom (ki

ga je poganjala Julia Roberts), preteklo že kar nekaj filmskega traku. Ja, to so bili ča-si, ko se je v ta žanr vmešaval tudi sicer na tehnologijo udarjeni Michael Crichton (in sicer z romanom, potem pa leta 1994 hitro tudi s filmom Razkritje).

Seveda pa to ne pomeni, da v tem ča-su ni nastal noben soliden odvetniški triler v knjižni obliki. Eden od avtor-jev, ki so v tem času napisali kup pov-sem spodobnih kriminalk, je Michael Connelly, kar dobro znan tudi med slo-venskimi bralci. Na filmu so se njegove knjige do sedaj znašle zgolj po zaslugi Clinta Eastwooda in njegove adaptaci-je Connellyjevega romana Krvna slika (2002). Knjiga, ki nosi naslov Odvetnik v Lincolnu iz leta 2005 je bila v sloven-ščino prevedena pred tremi leti, v njej pa glavni ležerno energični odvetnik Mickey Haller, ki ga je v filmu upodobil Matthew McConaughey (ne pozabimo,

Matthew je pred petnajstimi leti že igral odvetnika s podobnim temperamentom v Grishamovem Ča-su za ubijanje), večino svojih poslov, med katere so-di tudi zastopanje petičnežev z Beverly Hillsa, ureja kar z zadnjega sedeža svojega avtomobila, Lincolna, seveda. Ko mladega in bogatega Louisa Rouleta ob-tožijo, da je pretepel in posilil prostitutko, Roule-tovi za obrambo prosijo Hallerja, ob tem pa trdijo, da želi ženska od njihovega pridnega in spodobne-ga fanta zgolj dobiti nekaj denarja. Haller sprejme zastopanje, saj se mu nasmiha največ denarja v za-dnjih letih, ko pa pregleda dokaze proti obtožencu, ugotovi, da je ta primer morda povezan še z enim iz njegove preteklosti. Kmalu se izkaže, da je zajčja lu-knja veliko globlja, kot je Haller mislil na začetku, in da bo moral uporabiti vse svoje sposobnosti, če bo hotel priti stvari do dna, pri tem pa ohraniti tu-di celo glavo. Soliden odvetniški triler, ki bi moral prinesti še kako filmsko adaptacijo vedno solidnega Michaela Connellyja.

cena resnice

Matthew McConaughey in Ryan Phillippe

William H. Macy

SPOMInJa naS na > Firma, 1993> Pelikanovo poročilo, 1993> Razkritje, 1994


Naročila sprejemamo po telefonu: 01/520 18 39, 01/520 18 30 in e-pošti: [email protected], UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana

Od Kraljestva Zlatoroga (1931) do Circusa Fantasticusa (2010)!

Knjiga je izšla ob 80. obletnici prvega slovenskega celovečernega filma v sozaložništvu Slovenske kinoteke in založbe UMco.

SLOVENSKI CELOVEČERNI FILM V ENI KNJIGI

Cena:49,90 €

POdaTKI O KnJIgI: • format 240 x 200 mm• trda vezava• dvojezična slovensko-angleška

izdaja• več kot 200 celovečernih filmov• 80 portretov režiserjev• 840 strani• Zdenko Vrdlovec: Zgodba o

slovenskem filmu 1931–2010

• Lilijana Nedič: Oris filmske produkcije na Slovenskem

FilmOGRAFIJASLOVENSKIh CELOVEČERNIh

FILMOV 1931–2010

Ob nakupu knjige do 30. junija si boste lahko izbrali še lepo darilo, knjigo Trier o von Trierju ali Kieslowski o Kieslowskem.

waSTE Land

naSTOPaJO Vik MunizREŽIJa Lucy Walker, Karen Harley, João JardimŽanR dokumentarni filmdISTRIBuTER Demiurg PREMIERa 1. junij 2011 TRaJanJE 99 min

Na obrobju Ria de Janeira se na največjem svetovnem smetišču prepletajo usode nenavadnih ljudi, ki jih je newyorški umetnik Vik Muniz povezal v dokumentarni film o tem, kako lahko zavržene stvari osmislijo umetnost in človeška življenja.

Spisal: MaticVečko

To, da si dokumentarni film (nomini-ran tudi za oskarja) britanske režiserke Lucy Walker v izvirniku deli naslov z

enim najvplivnejših literarnih del 20. sto-letja, pesnitvijo The Waste Land Thomasa Stearnsa Eliota, ni naključje. Medtem ko nas je slednji skozi gosto tkanje moderni-stične citatnosti in aluzij z neizprosno nihi-listično logiko povedel do golega kamnite-ga smetišča dekadence in eksistencialnega obupa zahodne civilizacije po prvi svetov-ni vojni, se v pronicljivem dokumentar-cu brazilski umetnik Vik Muniz poda do končne postaje potrošniške družbe, ene-ga največjih odlagališč odpadkov na svetu, kjer pa med smradom in debelimi plastmi umazanije in smeti naleti na neomadeževa-no človečnost, optimizem, moč sanj in ne-uničljivo voljo do življenja.

Vik Muniz je priznan brazilski kipar in fotograf, ki je negotovi prihodnosti na brazilskih ulicah ušel s po-močjo sreče v nesreči (letalsko karto za ZDA je plačal z odškodnino bogatega sovrstnika, ki ga je ustrelil v nogo). Dokumentarni film sledi njegovi drzni ideji, s katero je želel nekaj malega svo-je sreče vrniti nazaj med najrev-nejše prebivalce rodne Brazilije, hkrati pa s pomočjo umetno-sti opozoriti na njihovo socialno stisko, ki v povezavi z ekološko problematiko pridobiva aktua-len globalni pomen.

Leta 2008 se je Muniz podal v Jardim Gramacho, ogromno zbirališče odpadkov na obro-bju Ria de Janeira, kjer si oko-li 3.000 ljudi služi vsakodnevni kruh s pobiranjem in ločevanjem odpadkov, primernih za reciklažo. Njego-va zamisel je bila s pomočjo teh ljudi in smeti, s ka-terimi se preživljajo, ustvariti serijo portretnih ume-tniških fotografij, izkupiček od prodaje katerih bi na koncu pripadel njim. Med fotografiranjem se je po-bliže seznanil z vrsto tamkajšnjih prebivalcev, ki v na-sprotju s pričakovanji izžarevajo ambicioznost, opti-mizem, humanost in neupogljiv ponos nad svojim

trdim in umazanim, a poštenim in ekološko koristnim načinom preživljanja. Film iz umetniške-ga dokumentarca tako prehaja v intimen prikaz življenja zbiralcev smeti, njihovih sanj in globoke človeške modrosti, ki v sebi skri-

va tudi mogočno ekološko sporočilo o pomembnosti recikliranja, ki bi mu morali prisluhniti prav vsi.

Na smetišču Jardima Gramacha se med sabo me-šajo solze in smeh, življenje in smrt, plastika in ume-tnost, nagon po preživetju in visoka misel Machi-avellija in Nietzscheja, po zaslugi Vika Muniza in tamkajšnjih prebivalcev pa smo gledalci priča tudi iz-jemni lepoti umetnosti in človeške duše, ki se lahko rodita tudi na najbolj nepričakovanem mestu.

življenje na smetišču

vik Muniz na smetišču Jardim Gramacho

POŠLJI PREMIERA OCEANI NA 6262!

SMS NAGRADNA IGRA

SVET OCEANOVNagrade podeljuje Fivia.

Oglej si film o življenju v oceanu in zadeni DVD!

V Kinodvoru od 22. aprila do 22. maja

in v Planetih Tuš od 14. julija!

Pravila in pogoji nagradne igre na strani 11.


EL SECRETO dE SuS OJOS

IgRaJO Soledad Villamil, Ricardo Darín, Carla Quevedo, Pablo Rago, Javier Godino, Bárbara Palladino ... REŽIJa Juan José Campanella SCEnaRIJ Eduardo Sacheri in Juan José Campanella po romanu Eduarda SacherijaŽanR kriminalna romantična srhljivkadISTRIBuTER Cenex PREMIERa 7. junij 2011 TRaJanJE 129 min

F ilm je delo režiserja Juana Joséja Campanelle, ki se je pred tem kalil tudi pri nekaterih uspe-šnih televizijskih izdelkih, od katerih bo našim

gledalcem najbrž najbolj poznana odvetniško-kri-minalna serija Zakon in Red. Film je nastal po ro-manu Eduarda Sacherija, glavno vlogo v njem pa je odigral priznani argentinski igralec Ricardo Darín, ki smo ga imeli pri nas med drugim priložnost vi-deti v odlični napeti kriminalni drami Devet kraljic.

Zgodba sledi upokojenemu sodnemu uslužben-cu Benjamínu (Darín), ki se odloči, da bo napisal roman, temelječ na nerešenem primeru brutalne-ga umora neke mlade ženske, ki ga je skupaj s svojo nadrejeno, Irene, raziskoval pred tridesetimi leti. Ob

tem začne obiskovati kraje in ljudi iz preteklosti, med katerimi je tudi Irene, v katero je še zdaj po tihem zagledan. Kompleksna in vrhunsko spletena zgodba preskakuje iz prihodnosti v preteklost, postopoma pa se razkrivajo tudi podrobnosti primera, ki se je za vse vpletene v njegovo raziskovanje razvil v obsedenost, katere drobna iskra se po treh desetletjih spet priž-ge. Film hkrati podaja tudi pronicljiv komentar du-šeče politične slike Argentine za časa vladanja vojaške hunte v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je lahko povsem po tihem skozi sodne in pravne prste spolzel tudi krut umor, saj se ljudje pogosto niso upa-li spraševati za usodo tistih, ki so takrat pogosto brez sledov izginjali iz ulic in svojih domov.

skrivnost njihovih oči

Z manjšo zamudo na naša platna prihaja izvrstna argentinska kriminalna srhljivka, ki je na lanskoletni podelitvi oskarjev v hudi konkurenci, v kateri sta bila tudi favorizirana Beli trak in Prerok, presenetljivo osvojila oskarja za najboljši tujejezični film.



ThE gOOd hEaRT

IgRaJO Brian Cox, Paul Dano, Isild Le Besco, Bill Buell, Susan Blommaert, Alice Olivia Clarke ... REŽIJa In SCEnaRIJ Dagur KáriŽanR komična dramadISTRIBuTER Continental filmPREMIERa 19. maj 2011 TRaJanJE 95 min www.thegoodheartfilm.com

režiser Dagur Kári je nase opozoril že s celovečernim prvencem Mi, albini (2003), leta 2005 pa je bila na festi-

valu v Cannesu premierno prikazana nje-gova ekscentrična komedija Skriti adut, ki je kasneje navdušila tudi žirijo 16. LIFFa in si prislužila nagrado vodomec za naj-boljši film.

Godrnjavi ljudomrznež Jacques (Cox – Kdo je Bourne?, Poslednja noč) je lastnik zanikrnega newyorškega bara, ki po pe-tem srčnem napadu znova pristane v bol-nišnici. V njegovi sobi se po neuspešnem

doBro srce

Tretji celovečerec islandskega režiserja Dagurja Kárija je samosvoja mešanica črne komedije in drame, ki jo v glavni vlogi krmari izvrstni Brian Cox.

Brian Cox kot Jacques in Paul Dano kot lucas


poskusu samomora znajde tudi brezdomni mlade-nič Lucas (Paul Dano – Naša mala mis). Pacienta bi si bila težko bolj različna – Lucas je poln prija-znosti in topline, ki predstavljata popolno naspro-tje Jacquesovi čemernosti in zlobi. Čeprav se zdita povsem nekompatibilna, Jacques skuje osupljiv na-črt – po smrti bo vodenje bara predal Lucasu. Pre-den se ta dobro zave, se prične naporno šolanje, pri čemer mu največjo oviro predstavljata prav njego-va dobrosrčnost in prijaznost. Jacquesov bar je na-mreč ustanova prav posebne vrste, kjer se postre-že le stalnim gostom, se ne tolerira niti najmanjše prijaznosti in je vstop ženskam strogo prepovedan. Lucas se nekako ne more nalesti tiste prave nesra-mnosti, ki jo zahteva Jacques, piko na i pa doda prihod simpatične francoske mladenke, ki se znaj-de v Lucasovi postelji. Jacques ga postavi pred ul-timat – v 24 urah se mora znebiti dekleta ali pa ga bo vrgel nazaj na ulico. Bo Lucasu uspelo omehča-ti kamnito Jacquesovo srce, ki počasi peša, ali pa bo ta umrl kot zakrknjen ljudomrznež? Ekscentrič-na žanrska mešanica v svojem rokavu seveda skriva še en presenetljiv obrat.

Režiser je povedal, da je želel s filmom v forma-tu celovečerne drame ujeti tudi nekaj tiste lahkotne situacijske komike in epizodnosti, ki je značilna za humoristične nanizanke. Ta komična komponen-ta v filmu prihaja do izraza predvsem ob zašiljenih dialogih, v katerih s sočno in neprizanesljivo jezič-nostjo briljira Cox v vlogi Jacquesa, ob strani pa mu stoji tudi pisana paleta stranskih likov. Vse sku-paj se spoji z melodramatično pripovedno zasnovo, ki na trenutke zadiši po dickensovsko obarvani te-mačni pravljičnosti Božične pesmi.


OCEanwORLd

REŽIJa Jean-Jacques MantelloSCEnaRIJ Francois Mantello, Jean-Jacques MantelloŽanR dokumentarni filmdISTRIBuTER FiviaPREMIERa 22. april; Planet Tuš: 14. julij 2011 TRaJanJE 85 min www.oceanworld3d.com

Potopimo se pod gladino oceana na se-verni obali Avstralije in se približajmo slavnemu Velikemu avstralskemu gre-

benu (Great Barier Reef ), kjer se bo zače-lo naše 9.000 kilometrov dolgo potovanje v družbi pogumne morske želve. Barvito in pestro življenje v oceanu postane v trenut-ku, ko se mu dovolj približamo, tudi nevar-na pustolovščina, a morska želva (iz družine Chelonioidea) v rjavem roževinastem okle-pu, ki ga obraščajo drobne zelene alge, je dobro prilagojena na morsko življenje, tako da je potovanje z njo pravi užitek. Najprej

svet oceanov

Z morsko želvo se odpravite na osupljivo poto-vanje po modri dimenziji našega planeta. Tokrat tudi v 3D.

zaplavamo mimo ogromne jate pisanih ostrižev, in se skrijemo belemu morskemu psu, srečamo kite glavače, škatlaste ribe in morske golobe. Ko pride noč, se želva varno skrije pod previs, takrat pa se na lov poda murena, nevarna riba kačje oblike. Nasle-dnji dan srečamo razigrane delfine, ki urijo svoje mladiče, orke, velikanske kite grbavce, prijazne ra-stlinojede morske krave in se znova skrijemo pred nevarnimi tigrastimi morskimi psi. Morska želva

ves čas potovanja poučno razlaga življenjske nava-de raznolikih prebivalcev oceana, saj jih dobro po-zna in skupaj lahko doživimo čudovite podvodne dogodivščine. Film je rezultat sedemletnega dela številnih mednarodnih podmorskih ekspedicij, ki so imele več kot 1.500 delovnih ur za 200 ur po-snetega podvodnega materiala v 3D tehniki. V Ki-nodvoru si lahko ogledate 2D različico filma, v pla-netih Tuš pa bo na voljo 3D.

Spisala: RenateŠtrucl


O filmu Bertold Brechtprevod: Samo Krušič Društvo za širjenje film-ske kulture Kino! 2010, m. v., 148 str., 10 €

Poslušajmo filme Mitja ReichenbergUMco 2010, t. v., 167 str., 24,90 €

Voda za slone Sara Gruenprevod: Lili Potpara Modrijan, ponatis 2011 m. v., 384 str., 14,90 €

Bertold Brecht je eden naj vplivnejših gledaliških avtorjev in teoretikov 20. stoletja. Medtem ko je znano, da je s svojimi idejami preko avtorjev kot so Goddard, Fassbinder in drugi posredno vplival na sodobne filmske tokove, pa precej manj vemo o njegovem osebnem in profesionalnem odnosu do filmskega medija. Ob obravnavi omenjene tema-tike se bo kot izredno dragocena izkazala priču-joča zbirka avtorjevih esejev, spisov in razmišljanj katerih rdeča nit je sodni proces, ki se je odvil ob Brechtovem sporu s produkcijskim podjetjem, ki je posnelo film po njegovem delu Opera za tri groše. Pisanje se v prvi vrsti bere kot teoretska raz-iskava filmske produkcije in umetniških kriterijev v širšem kontekstu družbenih odnosov, v katero pa vstopajo tudi avtobiografski elementi. Knjižica je opremljena z obsežno in izredno informativno spremno besedo, ki poleg teoretsko obarvane ana-lize Brechtovega razmerja do filma postreže tudi s številnimi zanimivimi biografskimi podatki, na pri-mer tistim o Brechtovem navdušenju nad zvezdni-kom nemega filma Charliem Chaplinom.

Knjiga je nastajala v obdobju 2008–2010, sesta-vljena pa je iz poglavij, ki jih je bilo moč spre-mljati kot istoimensko kolumno v mesečniku Kinotečnik. Poglavja so urejena in predelana tako, da se logično in smiselno nadaljujejo in dopolnjujejo.

Delo nas popelje v svet onkraj filmske podobe – v svet filmskega zvoka. Zagotovo ni slučaj, da so se mnogi filmski ustvarjalci odločili, da bodo sodelovali z določenimi filmskimi skladatelji. Takšni tandemi so obrodili izredne filmske ume-tnije, ki nam služijo za osnovno teorijo in temelj-no razumevanje soodnosa med podobo in glasbo. Odkar je filmski zvok neločljiv element filmske podobe, imamo opraviti z dvema fenomenoma: vidnim in slišnim. Prav slednjega knjiga izposta-vlja kot tistega, ki nas spremlja na vsakem kora-ku, pa o njegovem vplivu na nas vemo bolj malo.

Zbran in urejen pogled na zanimivo tematiko, katerega branje bo zagotovo spodbudilo razmišlja-nje o tem, kaj v filmih slišimo ter kaj lahko ob tem razmišljamo in povemo.

Potem ko se njegovi starši smrtno ponesrečijo z avtomobilom, Jacob Jankowski, triindvajsetletni študent veterine poljskega rodu, obupan in zgro-žen ob spoznanju, da je čez noč postal brezdomec, zapusti predavalnico kar sredi zaključnega izpita in skoči na prvi vlak, ki pripelje mimo – cirkuški vlak Svetovne senzacije bratov Benzini. Začne se pustolovščina, ki bo Jacoba zaznamovala za vse življenje in ga, triindevetdesetletnega, ponovno pripeljala pod »veliki šotor«. Roman pred bralcem razgrinja delček zgodovine ameriškega cirkusa, ki jo preplete z nežno ljubezensko zgodbo Jacoba in glavne artistke Marlene. Še posebej toplo se bo dotaknil ljubiteljev živali.

Pisateljica Sara Gruen je rojena v Vancouvru v Kanadi, od leta 1999 živi v Združenih drža-vah, zadnjih sedem let kot profesionalna roma-nopiska. Velika ljubiteljica živali in podpornica številnih organizacij za varstvo živali in divjine se v svojih romanih v glavnem posveča živalim. Po knjigi je bil posnet tudi film z Robertom Pattisonom v glavni vlogi.

Pripravil: Matic Večko

POMLADNE FILMSKE KNJIGE


Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–2010 Več avtorjevUMco in Slovenska kinoteka 2011, t. v., 840 str., 49,90 €

ob osemdesetletnici predvajanja prvega slo-venskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga je v obliki knjižne filmografije

na enem mestu izšel integralen pregled celove-černega filmskega ustvarjanja pri nas, od samih začetkov pa do filmov, ki so bili predvajani

na 13. festivalu slovenskega filma leta 2010. Navsezadnje je enemu od teh, mladinski kome-diji Gremo mi po svoje, uspelo doseči tudi svoj e-vrstno prelomnico, saj je ravno v času nastajanja knjige postal najbolj gledan slovenski celovečer-ni film po osamosvojitvi. Filmografija sloven-skih celovečernih filmov 1931–2010 je nastala z združitvijo ter temeljito vsebinsko in tehnično nadgradnjo dveh prejšnjih podobnih knjig, zato velja povedati nekaj besed tudi o tem.

Filmografija slovenskih celovečernih filmov, 1931–1993, ki se je že precej časa ne da več kupiti in so ljubitelji slovenskega filma lahko prišli do nje le še v knjižnicah, je izšla leta 1994 pri Slovenskem gledališkem in filmskem

muzeju in je predstavila dobrega pol stoletja slovenskega filma. Knjiga je nastala v zgodnjem obdobju nove osamosvojene slovenske države,

ko je že postalo očitno, da se je hkrati z nek-danjim političnim sistemom poslovil do takrat veljaven organizacijski in produkcijski model slovenskega filmskega ustvarjanja. Šlo je za model državno subvencioniranega in produci-ranega filma, ki je v različnih oblikah obstajal od leta 1945 dalje. Pred tem ga na Slovenskem tako rekoč ni bilo, saj sta v obdo-bju med obema vojnama nasta-la le dva celo-večerna filma. Skupaj s tema je bilo v obdo-bju od leta 1931 do 1993 posnetih 127 celovečernih filmov, ki so bili predvajani v kinematografih.

Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1994–2003 je predstavljala nadaljevanje izda-je iz leta 1994 in je zajela obdobje desetih let, ko so se ob produkciji, ki sta jo pod-prla Filmski sklad RS in nacionalna televizija, uve-ljavile tudi bolj neodvisne pro-dukcije, hkrati pa so to obdo-bje zaznamo-vali števil-ni debitanti ter uspeh slovenske-ga filma doma in v tujini.

Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–2010 zajema vse filme iz prej omenje-nih dveh knjig, ki jim dodaja slovensko celo-večerno filmsko produkcijo, nastalo v letih 2004–2010. Gre za integralno verzijo, v kateri sta združeni vsebini prvih dveh knjig, izvedeni pa sta bili tudi temeljita oblikovna prevetritev in poenotenje.

Knjiga je dvojezična, slovenski in angleški del pa potekata vzporedno, kar prispeva k pre-glednosti in kompaktnosti. Filmografski del obsega 205 celovečernih filmov, posnetih ali povečanih na 35-milimetrski trak, ki so v letih 1931–2010 nastali v slovenski produkciji (ali koprodukciji z večinskim slovenskim deležem) in bili jav no prikazani na filmskem platnu. Filmi so razvrščeni kronološko, vsak film pa je označen z zaporedno številko ter predstavljen s

špico in vsebino. Špice poleg glavnih avtorskih in tehničnih prispevkov ter igralske zasedbe zajemajo še tehnične podatke o filmu, podat-ke o produkciji in premiernem prikazovanju ter številu gledalcev. Filmografski del knjige dopolnjuje tudi sklop s predstavitvijo 80 reži-serjev in njihovega dela.

Obsežna spremna študija k filmografiji, Zgodba o slovenskem filmu avtorja Zdenka Vrdlovca, predstavlja izčrpen kritiški in tematski pregled

celovečernih filmov iz obdobja 1931–2010, pri analizi njihovih estetskih posebnosti pa se navezuje tudi na zgodovino slovenskega filma. Osemdesetletno obdobje slovenskega celovečer-nega filma podatkovno osvetli še Oris filmske produkcije na Slovenskem avtorice Lilijane Nedič, zgoščena predstavitev domače filmske produkcije od njenih začetkov v okviru Jugoslavije pa do nje-nih zadnjih korakov ob vstopu v tretje tisočletje.

Sklepni del knjige prinaša izbrano bibliogra-fijo knjižnih prispevkov o slovenskem filmu in kinematografiji ter abecedno urejena kazala z izvirnimi in angleškimi naslovi filmov, režiserji,

imeni produkcijskih podjetij ter vsemi osebni-mi imeni, ki se pojavijo v knjigi.

Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–2010 je tako obvezna knjiga za vse lju-bitelje slovenskega filma, ki bodo ob njej obu-dili spomin na svoje priljubljene domače film-ske bisere ali pa morda celo odkrili kakšnega novega, pa tudi za vse, ki se s filmom ukvar-jajo poklicno. (Naročila na: 01 520 18 39 ali e-mail: [email protected]).

Pripravilo uredništvo

IzŠLO JE NOvO TEMELJNO NAcIONALNO FILMSKO DELO

V kraljestvu Zlatoroga (1931)

Circus Fantasticus (2010)

Gremo mi po svoje (2010)

Triglavske strmine (1932)


naSLov v nekaJ STavkih o FiLMu oCenaboLJŠi SveT l

Letošnji dobitnik oskarja za tujejezični film. Emocionalna karakter-na drama režiserke Susane Bier (Brata) o maščevanju in odpušča-nju, ki jo poganjata izvrstna zgodba in igralska zasedba.

SR FB MV

CiMra lNovopečena študentka Sara za cimro dobi prijazno Rebecco. A nova sostanovalka hoče Saro le zase, njeno vsiljivo obnašanje pa se vedno bolj sprevrača v nevarno obsedenost … Srhljivo!

SR FB MV

GoLa zabava lAdam (Ashton Kutcher) in Emma (Natalie Portman) sta nekdanja sošol-ca, razočarana v ljubezni. Dogovorita se, da bosta le »seks prijatelja«, a se med njiju kmalu prikradejo tudi čustva. Romantična komedija.

SR FB MV

hiTri in drzni 5 lBrian, Dom in Mia v Braziliji pristanejo na še zadnji posel, zaradi česar si na glavo nakopljejo zveznega agenta (Dwayne Johnson) in prepro-dajalce mamil … Nova doza adrenalina z izvirno igralsko zasedbo!

SR FB MV

hoP lVelikonočni zajček Ibi se upre družinski tradiciji in se v želji postati bobnar odpravi v Hollywood. Tu spozna Freda in rodi se nenavadno prijateljstvo. Animirano-igrana komedija s slovensko sinhronizacijo!

SR FB MV

iŠče Se eriC lAngleška komična drama o poštarju, ki mu življenje uhaja izpod nadzora, nato pa mu na pomoč čudežno priskoči bivši nogometni zvezdnik Eric Cantona. Film britanskega cineasta Kena Loacha.

SR FB MV

rdeča kaPiCa lRomantična grozljivka o prepovedani ljubezni med vaško lepotico (Amanda Seyfried – Mamma Mia) in preprostim gozdarjem. Režiser-ka Catherine Hardwicke (Somrak) je oživila pravljico o Rdeči kapici.

SR FB MV

rio lPapagaj Blu s kroničnim strahom pred letenjem se v iskanju družice od-pravi v Rio de Janeiro in začne se nepozabna dogodivščina! Pisana animirana komedija ustvarjalcev Ledene dobe v slovenski sinhronizaciji!

SR FB MV

SveTovna invaziJa: biTka LoS anGeLeS l

Znanstvenofantastični akcijski spektakel režiserja zadnjega Teksa-škega pokola z motorko. Michelle Rodriguez in Aaron Eckhart se bosta kot marinca spopadla z invazijo Nezemljanov.

SR FB MV

Teden brez PraviL lFredu (Owen Wilson) in Ricku (Jason Sudeikis) ženi odobrita teden brez zakonskih omejitev. Kmalu ugotovita, da osvajalsko življenje ni tako rožnato, kot se zdi … Komedija bratov Farrelly (Nori na Mary).

SR FB MV

Thor lStripovska akcija izpod taktirke režiserja in igralca Kennetha Brana-gha. Naslovni lik nordijskega boga je upodobil Chrism Hemsworth, ob njem pa sta nastopila tudi Natalie Portman in Anthony Hopkins.

SR FB MV

viTez in SiTnež lZakajena fantazijska komedija ustvarjalcev Ananas ekspresa. Natalie Portman, James Franco in Zooey Deschanel v filmu, ki brez dlake na jeziku obračuna s stereotipi fantazijskega žanra. Pikantno!

SR FB MV

LEGENDA: l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIHSR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – MATIC VEČKO – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – OSNOVA ZA OCENO FILMA JE NJEGOVA UMESTITEV ZNOTRAJ POSAMEZNEGA ŽANRA.

Documents

Predpremiera 211