Predpremiera 230

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, naklada: 35.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljTehnično uredil: Aleš CimpričLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan VinterOBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Aleš CimpričPriprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovo-ljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

Leto 2012 je že solidno za nami, končne bilance pa še niso čisto oddane, zato je pred podelitva-mi oskarjev smiselno pogledati, kakšne trende

napovedujejo najbolj gledani filmi lanskega leta po vsem svetu in tudi letošnji oskarjevski nominiranci za najboljši film lanskega leta.

Najbolj gledaniMaščevalci, ki so svet napadli še pred poletjem

(in zaslužili poldrugo milijardo dolarjev, s čimer so se precej približali Titaniku), so lani jasno po-kazali, da se filmska industrija obrača v precej no-vo smer, saj je Disney posamične filme po stri-povskih predlogah končno uspel povezati in iz Marvelovih junakov narediti vzporedno filmsko vesolje z različnimi pripovednimi nitmi. Letos ta-ko dobimo tretji del Ironmana in drugega Thora, Disneyjev nakup Lucasove Vojne zvezd pa je lo-gična posledica blagajniškega uspeha Maščevalcev. Vzpon viteza teme je s skoraj 1,1 milijarde dolar-jev korektno zaokrožil novo Batmanovo trilogijo, Warner pa postavil pred razmislek, kaj sedaj z njo. Skyfall, 23. bondiada, se je z več kot milijardo pri-hodka zavihtel v višjo prihodkovno kategorijo in pokazal, da je lahko na svetovnem filmskem trgu zelo resen igralec (24. in 25. bondiada sta že na-povedani, prva že prihodnje leto). Hobit je revita-liziral junake Gospodarja prstanov. Kljub temu, da Hobit ne ponuja nekaj posebej novega, je Srednji svet še vedno dovolj priljubljen, da očara po vsem zemeljskem svetu. Drugi in tretji del sledita. Ena-ko je s četrtim delom Ledene dobe in tretjim de-lom Madagaskarja; nič posebej novega, a dovolj za obvezni družinski obisk vsake toliko časa. Priča-kujte nadaljevanja. Z Neverjetnim Spider-Manom so pri Columbii revitalizirali filmsko serijo, sicer brez presežka, a z dovolj dolarji za nadaljevanje. Tretji Možje v črnem so iz podobnega štosa; no-vi del upehane filmske serije je vseeno dobro zaž-igal po svetu. Somrak je s petim, dodatnim delom pokasiral še 800 dodatnih milijonov dolarjev, na njegovo mesto pa sedaj stopajo Igre lakote, ki so se za sedaj najbolj prijele v Ameriki, kjer so nabra-le skoraj 60 % svojih prihodkov. Pri drugem de-lu, ki pride na spored letos, bo najbrž že drugače.

Pod črto so lani na kino blagajnah zmagali fil-mi, ki so imeli svojo publiko že vgrajeno ali prek prejšnjih delov ali stripovskih oziroma literarnih predlog. Večino svojih prihodkov so dosegli izven Amerike, četrta Ledena doba celo več kot 80 %, Sky-fall in tretji Možje v črnem pa več kot 70 %. De-vet milijard skupnega svetovnega prihodka za teh

deset filmov kaže, da lahko Hollywood že samo s svoji-mi največjimi uspešnicami financira dobršen del svojega posla in da novi film-ski trgi zanj še vedno rastejo.

NominiranciKo so pred nekaj leti število oskarjevskih nomini-rancev za najboljši film povečali na (do) deset, se je s tem pojavil prostor, da v to elitno druščino zaidejo tudi kaka presenečenja. Če pogledamo letošnje no-minirance, potem lahko med njimi zaznamo nasle-dnje trende:

• odsotnost azijskih filmov; azijski filmski trgi so vse večji, a filmov od tam, ki se prebijejo globalno, še vedno ni vse več. Letos je Azija zastopana zgolj z režiserjem Pijevega življenja Angom Leejem.

• politika je zakon: Lincoln, Misija Argo in 00:30 – Tajna operacija so politični filmi, preoblečeni v epske drame o spreminjanju človeštva ali pa v sr-hljivke, hkrati pa filmi, s katerimi člani Akademije kažejo, da cenijo angažiranost.

• režiserji so zakon: Haneke, Affleck, Tarantino, Hooper, Lee, Spielberg, Russell, Bigelow so vsi re-nomirani režiserji, samo Zeitlin (Zveri južne divji-ne) se je v to elitno konkurenco prebil s svojim celo-večernim prvencem.

• Evropa: Ljubezen in Nesrečniki sta dva evropska filma, ki sta letos nominirana za oskarje. Spodobno.

• Knjige: te so bile spet pomembne pri nomini-ranih filmih, bodisi da je šlo za stvarno literaturo (Lincoln, Misija Argo) ali pa za leposlovje (Nesrečni-ki, Pijevo življenje in Silver Linings Playbook). Zve-ri južne divjine so narejene po drami Juicy and De-licious.

• David O. Russell: režiser izvrstnega filma Silver Linings Playbook je pred tem režiral izvrstnega Bor-ca (The Fighter), ki ga pri nas nismo videli. Enako se zna zgoditi tudi z njegovim najnovejšim filmom.

• Dolarji: Misija Argo, Django brez okovov, Nesreč-niki, Pijevo življenje, Lincoln, Silver Linings Playbo-ok, 00:30 – Tajna operacija so hiti tudi na (ameri-ških kino) blagajnah, Pijevo življenje tudi globalno, Nesrečniki še čakajo na globalni štart.

• Dolarji, drugič; noben od desetih najbolj gleda-nih filmov lanskega leta po svetu ni prišel med no-minirance.

• Napoved za oskarje: kljub 12 nominacijam Lin-colna in 11 Pijevega življenja ni izrazitega favorita, tako da bodo letošnji oskarji precej razpršeni. Spo-daj podpisani sicer navija za Silver Linings Playbook, a to je seveda račun brez krčmarja.

Piše: dr. Samo Rugelj

DESET NAJBOLJ GLEDANIH FILMOV 2012 IN DEVET NOMINIRANCEV ZA NAJBOLJŠI FILM

V 230. številki revijePredpremiera predstavljamo:

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, naklada: 35.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljTehnično uredil: Aleš CimpričLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan VinterOBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Aleš CimpričPriprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovo-ljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

BUKLA_LOGO

20. avgust 2007 16:13:58

6. februarja 2013 izide nova številka revije

Leto 14/Številka 230/30. januar–5. marec 2013

Nesrečniki 4–5Razbijač Ralph 6–7Lovca na čarovnice 8Čudovita bitja 9Hvala za Sunderland 10Obljubljena dežela 11Tatica identitete 12–13Marley 13Let 14–15Hitchcock 15Mama 17Na cesti 18Lov 19Resničnost 20Ernest in Celestina 21

1001 Film: Najboljši Filmi vseh časov Že v prodaji!

Top 10 filmov po zaslužku v letu 2012 (v milijonih dolarjev)

Prihodek: svet

Prihodek: ZDA

Prihodek: SKUPAJ

Delež: svet

Delež: ZDA

MAŠČEVALCI 892.3 623.4 1,515.7 58,9 % 41,1 %

VZPON VITEZA TEME 633.0 448.1 1,081.1 58,6 % 41,4 %

SKYFALL* 726.4 300.9 1,027.3 70,7 % 29,3 %

HOBIT: NEPRIČAKOVANO POTOVANJE* 632.2 287.4 919.6 68,7 % 31,3 %

LEDENA DOBA 4: CELINSKI PREMIKI 716.1 161.2 877.3 81,6 % 18,4 %

SOMRAK SAGA: JUTRANJA ZARJA – 2. DEL* 520.0 290.7 810.7 64,1 % 35,9 %

NEVERJETNI SPIDER-MAN 492.0 262.0 754.0 65,3 % 34,7 %

MADAGASKAR 3 524.1 216.4 740.5 70,8 % 29,2 %

IGRE LAKOTE: ARENA SMRTI 277.0 408.0 685.0 40,4 % 59,6 %

MOŽJE V ČRNEM 3 445.0 179.0 624.0 71,3 % 28,7 %

* Film se še vedno predvaja.

Nominacije za nagrado oskar za najboljši film v letu 2012:00:30 - Tajna operacijaDjango brez okovovLincolnLjubezenMisija ArgoNesrečnikiPijevo življenjeSilver Linings PlaybookZveri južne divjine

www.premiera.si | 30. januar–5. marec 2013 | 230 | 3

ham Carter, Sacha Baron Cohen), ki upravljata lokalno krčmo, ponjo pa se vrne po devetih le-tih in jo vzame pod svoje okrilje. A to je že čas burnih študentskih uporov, ki jih vodita Marius (Eddie Redmayne), sin premožnega pariškega plemiča, in Enjolras (Aaron Tveit). V druščini njunih somišljenikov sta še dvanajstletni Ga-vroche (Daniel Huttlestone) in Thenardierjeva

hčerka Eponine (Samantha Barks), skrivaj zalju-bljena v Mariusa. A vse kaže, da idealov polnim junakom ni usojeno odsanjati svojih sanj, saj se znajdejo na barikadah tiste usodne noči, ko voj-ska krvavo zaduši upor. Po Valjeanovi zaslugi preživi le Marius, ki se poroči s Cosette, s tem dejanjem pa se tudi zaključi Valjeanovo pleme-nito življenjsko poslanstvo.

O moči dobrote in ljubezni vas bo z glasbo in petjem skušala prepričati zvezdniška igralska zasedba – in 8 letošnjih nomina-cij za oskarja!

NesrečNikiLes MisérabLes

iGraJO Anne Hathaway, Hugh Jackman, Amanda Seyfried, Russell Crowe, Helena Bonham Carter, Sacha Baron Cohen, Eddie Redmayne, Samantha Barks ... reŽiJa Tom HoopersCeNariJ William Nicholson, James Fenton, Jean-Marc Natel, Alain Boublil in Herbert Kretzman po knjigi Clauda-Michela Schönberga in romanu Victorja HugojaŽaNr romantična drama/muzikalDisTribUTer Karantanija CinemasPreMiera 31. januar 2013 TRAJANJE 157 minwww.lesmiserablesfilm.com

Jean Valjean (Hugh Jackman) je ro-jen pod nesrečno zvezdo. Zaradi tatvine kruha za sestrinega otroka

je obsojen na prisilno delo. Po nekaj le-tih se znajde na prostosti in po zaslugi dobrohotnega škofa prične novo življe-nje. Z novim imenom postane ugleden meščan, tovarnar in župan, kljub temu pa se njegova življenjska pot ponovno križa s policistom Javertom (Russell Crowe), ki mu je življenje grenil že v ječi. Ganjen zaradi tragične usode pre-proste Fantine (Anne Hathaway), ki z otrokom ostane na cesti, in z željo, da bi rešil po krivem obsojenega osu-mljenca, Valjean razkrije svojo pravo identiteto, to pa zanj pomeni ponovni beg pred oblastjo. Pred tem Fantini-no hčerko Cosette (Amanda Seyfried) prepusti v varstvo preračunljivima za-koncema Thenardier (Helena Bon-

spisal: damijan vinter

Tom hooperEnainštiridesetletni Londončan se je proslavil s Kraljevim govorom, ki si je ob 12 nominacijah prislužil štiri oskarje, vključno s tistim za režijo. Hooper, ki ima avstralske korenine, je kratke filme pričel snemati pri trinajstih, med študijem angle-škega jezika pa se je preživljal s snemanjem oglasov. Njegova strast so kostumske drame (ena od odmevnejših je TV-serija Elizabeta I. s Helen Mirren), za njegov filmski prvenec pa štejemo film Red Dust s Hilary Swank iz leta 2004. Tom Hooper na snemanju filma Nesrečniki

Hugh Jackman

Helena Bonham Carter in Sacha Baron CohenEddie Redmayne in Amanda Seyfried

Russell Crowe

sPOMiNJa Nas Na > Fantom iz opere, 2004> Chicago, 2002> Evita, 1996

4 | 230 | 30. januar–5. marec 2013 | www.premiera.si

Za razliko od ustaljenega postopka snemanja muzikalov, ko glasbo in petje posnamejo v studiu in nato »prilepijo« na sliko, so se ustvarjalci tokrat odločili za nov pristop: zvok so posneli »v živo« na samem prizorišču, kar naj bi igralcem omogočilo boljše vživljanje v vlogo in s tem seveda večjo prepričljivost.

od romana do iskanja talentovNesrečniki, ki jih je v prozni obliki spi-sal Victor Hugo, veljajo za tipičen pri-merek romantičnega socialnega roma-na. Njihova prva filmska upodobitev v režiji Richarda Boleslawskega sega v leto 1935, v tisti iz leta 1995 se je pri 62-ih preizkusil Jean Paul Belmondo, med odmevnejšimi omenimo še priredbo iz leta 1998, v kateri so pod režijsko tak-tirko Billeja Augusta moči združili Liam Neeson, Geoffrey Rush, Uma Thurman in Claire Danes. Od televizijskih verzij se spominjamo tiste iz leta 2000 z Gérardom Depardieujem, davnega leta 1937 pa

jo je kot radijsko igro pri-redil tudi Orson Welles. V glasbeni preobleki so Nesrečniki po zaslugi Alaina Boublila in Clauda-Michela Schönberga zaživeli leta 1980 in svoje domovanje za skoraj dvajset let našli v london-skem gledališču Palace ter tako postavili rekord z najdaljšim neprekinjenim

uprizarjanjem. V Londonu jih upri-zarjajo še danes (prav tako se pri-hodnje leto vrača-jo na Broadway), januarja 2010 so slovesno obeležili 10.000 ponovitev, oktobra istega leta je občinstvo nav-dušila še koncer-tna verzija ob 25. obletnici. Za prepo-znavnost napevov iz Nesrečnikov je z ganljivo interpretacijo na enem od televi-zijskih šovov poskrbela preprosta angle-ška gospodinja Susan Boyle.

Muzikal iz londonskega West Enda Naslovna stran prve izdaje (1862)

Nesrečniki (1998)

Nesrečniki (2000)

Anne Hathaway


let pa je dolga doba, v tem času se je svet spremenil, z njim pa tudi video igre in njihovi junaki, zato tudi razbijač Ralph začne razmišljati, da ne bi več opra-vljal svojega dolgoletnega razbijaškega posla. Tera-pevtski posveti negativcev iz video igric, ki naj bi ga ozdravili te depresije, ne zaležejo, saj ima Ralph ve-čji problem – enostavno ne želi biti več baraba. Svet bolj kot barabe seveda ljubi heroje. Je tako tudi za Ralpha prišel čas, da spremeni svoje življenje in ga obrne v novo smer? Je to čas za novo video igro, za novo vlogo v njej, za bolj pozitiven odnos do življe-nja, v katerem naj bi tudi on končno začel delati ne-kaj bolj konstruktivnega?

Inteligentna, šaljiva, nostalgična, na trenutke pa tudi trpka animirana komedija Razbijač Ralph je iz-virna in dobro ocenjena risanka iz studia Walt Di-

sney, ki sicer redkeje kot včasih samostoj-no posega na animirano področje, a nam, za razliko od klasičnih Disneyjevskih animirank, sedaj streže s precej bolj nenavadnimi glavnimi junaki. Razbi-jača Ralpha si je zamislil in ga režisersko realiziral Rich Moore, ki je imel do sedaj opravka predvsem s kratkimi risankami in animiranimi televizijskimi serijami, v slovenščini pa so mu glasove posodili Lo-tos Vincenc Šparovec (Razbijač Ralph), Mojca Fa-tur (Venelopa fon Švic), Niko Goršič (Kralj Kan-dis), Kristijan Guček (Srečko), Tatjana Ribič Djurić (Meri) in ostali.

wreCk-iT raLPh

sLOVeNski GLasOVi Lotos Vincenc Šparovec, Mojca Fatur, Niko Goršič, Daniel Bavec, Kristijan Guček, Lara Jankovič, Tatjana Ribič Djurić, Zala Djurić Ribič ... reŽiJa Rich MooresCeNariJ Jennifer Lee, Phil JohnstonŽaNr animirana pustolovska komedijaDisTribUTer CenexPreMiera 14. februar 2013 TraJaNJe 101 minhttp://disney.go.com/wreck-it-ralph/

Baraba iz videoigre še iz časov osem bitnih računalnikov bi rad odvr-gel vlogo negativca in postal junak popularne sodobne videoigre. Izvirna Disneyjeva risanka, ki navdušuje tako gledalce kot kritike.

Vzačetku 1980. let je tudi po na-ših koncih začelo cveteti igranje vi-deo iger. Najprej smo si jih, posnete

z radia, predvajali na prvih računalni-kih, Spectrumu in Commodorju, sčaso-ma se je vse skupaj preselilo na osebne ra-čunalnike. Sprva arkadne, potem pa tudi bolj sofisticirane igre so se preselile tudi v igralne salone, ki pa v Sloveniji niso re-sneje dočakali tretjega tisočletja. Od tedaj je že trideset let in večina današnjih kino obiskovalcev se teh časov niti ne spomi-nja, saj so bili še premladi. Razbijač Ralph je iz tistih časov, neumorni, delovni razbi-jač v video igri, ki že skoraj spada v mu-zejsko klasiko, a ima v igralnem salonu še vedno svoje mesto, svoje obiskovalce in svoje igralce. Ralph je negativec v vide-oigri, kjer nastopa, v njej vse ruši, podi-ra in razbija, njegov pozitivni nasprotnik pa je Srečko, junak, ki vse ruševine sesta-vlja in iz njih ponovno zgradi razrušeno. Vsak dan, ves dan, vedno znova. Trideset

razbijač ralph

spisal:samo rugelj


Razbijač Ralph je že 52. animirani film legendarnega animacijskega studia Walt Disney Animation Studios, ki se lahko od nastanka leta 1923 pohvali s številnimi klasikami, med katerimi je najbolj znana Sneguljčica in sedem palčkov iz leta 1937.

disneyjeve risanke v letu 2013Disneyjeve risanke so že leta sinonim za prvovrstno družinsko zabavo, z novimi naslovi pa uspešno krmarijo med tradicijo in inovativnostjo.

Pošasti z univerze, nadaljevanje uspešnice Pošasti iz omare (2001), so letošnji Pixarjev naslov, v katerem se bosta stara znanca Miha Wazowski in Strahec Sully spominjala študentskih časov skupaj z vsemi norčijami in zabavami, ki lahko pridejo na pamet le – študentom.

Pixarjeva filma Avtomobili bosta dobila posredno nadaljevanje (t. i. spin-off) v Avionih. Junak Dusty, letalo za škropljenje polj, sanjari, da bi se udele-žil prestižnega tekmovanja o letu okoli sveta. Film je nastal v DisneyToon Studios, ki skrbi za izdelavo nadaljevanj uspešnih filmov z izdajami na video trgu. Tako je bilo predvideno tudi za Avione, ki pa bodo naposled vzleteli tudi v kinu.

Iz matičnega studia, Walt Disney Animation Studio, bo po Zlatolaski (2010) prispela nova juna-kinja iz niza prepoznavnih »Disneyjevih princesk«. Princesa Anna se nam bo predstavila v glasbeni fan-tazijski komediji Ledeno kraljestvo, ki bo temeljila na Andersenovi pravljici Snežna kraljica.

Kinodvorane pa bo zopet obiskala klasična risan-ka Mala morska deklica (1989), tokrat opremljena s prikazom slike v 3D. (ac)

Pošasti z univerze (2013)

Avioni (2013)

Mala morska deklica (1989)

Pošasti z univerze (2013)

Avioni (2013)

Ledeno kraljevstvo (2013)


cu in sestrici se z zvijačo uspe rešiti, toda kako je ta travmatična izkušnja o krvoločnosti in ljudožerstvu vplivala na njuno odraščanje? To se je vprašal nor-veški režiser Tommy Wirkola in ponudil odgovor – hja, postaneta lovca na čarovnice.

Wirkola (leta 2009 je žanrske navdušence osvo-jil s komično grozljivko Dead Snow, kjer smučar-ske počitnikarje nadlegujejo naci zombiji) si je že

dolgo želel posneti nadaljevanje pravlji-ce, ki mu je v otro-štvu naganjala strah v kosti. Zgodbo na-daljuje 15 let kasneje. Sedaj odrasla Janko (Jeremy Renner, Bo-urnova zapuščina) in Metka (Gemma Ar-

terton, Perzijski princ: Sipine časa) tvorita neizpro-sen duet, ki uspešno lovi nevarne čarovnice. A ker se približuje noč krvave lune, ki po vraževerju ne pomeni nič dobrega, se bosta morala v boju z nad-naravnim, da preživita, močno zanesti na veščine in izkušnje drug drugega.

Lovca na čarovnice je moderna predelava klasične pravljice, namenjena odraslim, polna pustolovščine, akcije, grozovitosti in tudi humorja. Film so posne-li v nemških gozdovih, torej tam, od koder izvira ta ljudska pripoved. Okolje filma je srednjeveško, nadnaravni elementi in domiselno orožje, ki ga vih-tita glavna junaka v boju proti sovražnici Muriel (Famke Janssen, Ugrabljena 2), pa nas na vsakem koraku opominjajo, da smo v domišljijskem svetu. Za boljšo izkušnjo se boste v slednjega lahko poda-li tudi v 3D, če bo film uspešnica, pa je že planira-no nadaljevanje.

haNseL aND GreTeL: wiTCh hUNTersiGraJO Jeremy Renner, Gemma Arterton, Peter Stormare, Famke Janssen, Zoe Bell, Ingrid Bolsø Berdal ... reŽiJa Tommy WirkolasCeNariJ Tommy Wirkola, Dante HarperŽaNr akcijska domišljijska grozljivkaDisTribUTer Karantanija CinemasPreMiera 31. januar 2013 TRAJANJE 88 minwww.hanselandgretelmovie.com

Po tem, ko pravljična junaka Janko in Metka ubežita zlobni čarovnici, odrasteta v odločna lovca na čarovnice. Toda bližajo-ča noč krvave lune prinaša novo nevarnost.

Dve stoletji sta minili, odkar je le-ta 1812 izšla zbirka pravljic, ki sta jih po ljudskem izročilu zapisala

brata Grimm. Danes večne pripovedke, med katerimi najdemo Sneguljčico, Pepel-ko in Rdečo kapico, pozna vsakdo. Bi pa med poznanimi pravljicami težko našli bolj bridko pripoved, kot je ta o Janku in Metki. Ko ju zlobna mačeha, v želji, da bi se ju znebila, izžene globoko v gozd, tam naletita na hišico iz sladkarij, kjer pa do-muje zlobna čarovnica, ki jé otroke. Brat-

lOVCa Na čarOVNiCe

spisal:aleš Cimprič

sPOMiNJa Nas Na > Abraham Lincoln: Lovec na vampirje, 2012> Rdeča kapica, 2011> Skrivnost bratov Grimm, 2005> Van Helsing, 2004Gemma Arterton in Jeremy Renner

SMS nagradna igra Ralph Razbijač

Pošlji PREMIERA RALPH na 6262 in osvoji privlačno nagrado:• 2 x srajca• 1 x ženski pulover• 1 x otroška majica• 1 x ročna ura za odrasle• 1 x otroška ročna ura• 1 x zvezek• 1 x bidon• 1 x budilka• nalepke

Nagrade podarja Cenex.SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0.99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9-IH-17-IH NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMS-STORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREDPREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 28. JANUARJA DO VKLJUČNO 25. FEBRUARJA 2013. NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 231, KI BO IZŠLA 6. MARCA 2013.


Paranormalna najstniška romanca o fantu, ki se zaljubi v dekle, ki v sebi nosi skrivnost. Je namreč pripadnica rase, ki ima talent čaranja, njuna romanca po podžge staro sovraštvo …

čudOVita bitjabeaUTifUL CreaTUres

iGraJO Alice Englert, Alden Ehrenreich, Emma Thompson,

Viola Davis, Emmy Rossum, Jeremy Irons, Thomas Mann ...

reŽiJa Richard LaGravenese

sCeNariJ Richard LaGravenese po romanu Kami Garcia

in Margaret Stohl

ŽaNr fantazijska romantična drama

DisTribUTer Blitz Film & Video Distribution

PreMiera 14. februar 2013 TRAJANJE 123 min

http://beautifulcreatures.warnerbros.com/

spisal: aleš Cimprič

U speh knjižnega in filmskega ni-za Somrak saga je dokazal, da ob-staja ogromen krog ljubiteljev(ic)

mladinskih paranormalnih romanc. Ne le to, žanr je postal trendovski, o čemer priča nasičenost tovrstnega knjižnega tr-ga, ki so ga preplavile številne podob-ne knjižne serije, upajoč, da se jih dota-kne delček uspeha Somraka. V tej močni konkurenci je knjižni naslov, ki si izbo-ri prepoznavnost, vreden vse pozornosti. Taka je tudi štiridelna knjižna serija The Caster Chronicles ameriških pisateljic Ka-mi Garcia in Margareth Stohl, ki je sedaj s prvo knjigo Beautiful Creatures iz leta 2009 prispela tudi na filmsko platno.

Čeprav film – tako kot knjige – izrazito cilja na navdušence nad Somrakom, ki se-daj po končani filmski seriji iščejo nekaj novega, tod ne bomo srečali vampirjev. Sedemnajstletni Ethan živi v mestecu na ameriškem jugu, kjer se zdi, kot da se je življenje ustavilo še pred časom državljan-ske vojne. Ko se nekega dne priseli leto mlajša Lena, nečakinja lokalnega grašča-ka, in med njima poskoči iskra, kmalu postane jasno, da Lena s seboj nosi veli-ko skrivnost. Pripada namreč rasi ljudi, ki se ponašajo s talentom čaranja, njuno razmerje pa lahko poruši ravnotežje dveh nasprotujočih si frakcij, ki v naselju skrito ljudem sobivata v krhkem premirju.

Producenti so glavni vlogi ponudili novima obrazoma, ki obetata, da bosta

sPOMiNJa Nas Na > Somrak saga, 2008–2012> TV-nadaljevanka Prava kri

strmo stopila na pot zvezdništva. To sta Alden Ehrenreich (odkril ga je Steven Spielberg) in Ali-ce Englert (hčerka režiserke in scenaristke Jane Champion, dobitnice oskarja za Klavir – 1993). Novincema bodo družbo delali tudi že prekalje-ni obrazi, omeniti velja oskarjevca Jeremyja Ironsa in Emmo Thompson ter nominiranko Violo Da-vis (Služkinje, 2011). Režijo in scenarij je prispeval Richard LaGravenese, ki se nam je nazadnje pred-stavil z romantično dramo P. S. Ljubim te (2007),

s scenarijem za dramo Kraljevi ribič (1991) pa je že prejemnik nominacije za oskarja. Ustvarjalci filma torej mislijo resno, a če bo prišlo do zagona nove velefranšize, bo pokazal čas. Pri tem velja omeni-ti, da so Čudovita bitja zaradi umestitve na ame-riški jug, ki zgodbi doda značilen ton, in vnosov nadnaravnih elementov (v angleškem jeziku obsta-ja poimenovanja za ta podžanr: »southern gothic« oziroma »southern paranormal«) privlačna tudi za gledalce HBO-jeve nadaljevanke Prava kri.

Alden Ehrenreich in Alice Englert


V kina prihaja zmagovalec lanskoletnega festivala slovenskega filma, sladko-grenka zgodba o vzponih in padcih običajnih ljudi, ki se skušajo, vsak na svoj način, so očiti z vsakdanjimi življenjskimi izzivi in preprekami.

hVala za suNderlaNdiGraJO Gregor Baković, Jernej Kuntner, Tanja Ribič, Eva

Derganc, Primož Petkovšek, Martin Srebotnjak, Polde Bibič,

Štefka Drolc, Rafael Vončina, Branko Djurić, Ivo Ban ...

reŽiJa iN sCeNariJ Slobodan Maksimović

ŽaNr komična drama

DisTribUTer Karantanija Cinemas

PreMiera 7. februar 2013 TRAJANJE 92 min

https://www.facebook.com/hvalaZasunderland

spisal: Filip breskvar

Mali človek – veliki problemi. S te-mi besedami bi lahko opisali ve-čino filmov, ki nastanejo v slo-

venski produkciji in tudi filmska bera zadnjega Festivala slovenskega filma ni bistveno odstopala od tega opisa. Ko-mični drami Hvala za Sunderland pa je vendarle uspelo postaviti nekoliko dru-gačen okvir filmske dinamike, saj gle-dalca ves čas vodi po tanki črti med smehom in solzami, za konec pa si upa pokukati tudi onstran pričakovanega razpleta.

Še največ zaslug za to ima režiser in scenarist Slobodan Maksimović, 37-le-tni Sarajevčan, ki je filmsko režijo do-študiral na ljubljanski AGRFT in se že s svojim kratkim študentskim filmom 1/2 znašel v eni od sekcij cannskega filmskega festivala. Tudi Hvala za Sun-derland je bil sprva mišljen kot kratki film, toda s pomočjo producentov TV Slovenije je Maksimović lahko začel ustvarjati svoj prvi igrani celovečerec.

sPOMiNJa Nas Na > Kruha in iger, 2011> Stanje šoka, 2011> Odgrobadogroba, 2005> Delo osvobaja, 2004

Gregor Baković – veselo srce, otožen obraz43-letni vsestranski igralec je dobro poznan ljubiteljem gledališča (Borštnikova nagrada za igro 2012), malih ekranov (z Bojanom

Emeršičem sta vihtela kuhalnice v kuharski oddaji Čari začimb) in tudi velikega platna. Že v času štu-dija se je pojavil v nekaj kratkih filmih, v celovečer-cu pa je prvič zaigral leta 1995 v drami Metoda Pevca Carmen. Dve leti kasneje je v odmevnem filmu Ekspres, ekspres (1997) upodobil glavnega junaka, ki po smrti očeta z vlakom brezciljno tava

po svetu. Za vlogo je prejel naziv igralca leta na Slovenskem filmskem maratonu, predhodniku Festivala slovenskega filma. Videli smo ga v stran-ski vlogi drame Sladke sanje (2001), znova pa je zablestel kot govornik na pogrebih v filmu Jana Cvitkovića Odgrobadogroba (2005). Kot zapiti patolog je vnesel malce zabavne sprostitve v kriminalno dramo 9:06 (2009), drobno vlogo pa je dobil tudi v vojni drami Piran – Pirano Gorana Vojnovića.

Odgrobadogroba (2005)

9:06 (2009)

V glavni vlogi tipičnega malega človeka si je že od začetka snovanja zgodbe zamislil Gregorja Ba-kovića, njegov karakterni kontrapunkt v obliki klasičnega prevaranta pa je postal Branko Dju-rić – oba sta na Festivalu slovenskega filma preje-la nagrado za najboljšo glavno in stransko moško vlogo, poleg vesne za najboljši film pa je zlati ki-pec romal tudi v roke montažerjema Juriju Mo-škonu in Milanu Miloševiću.

Tovarniški delavec Johan (Gregor Baković) sa-nja o boljšem življenju, zato prisluhne nasvetom najboljšega prijatelja Janeza (Jernej Kuntner), ki mu predstavi uspešnega poslovneža Zlatka (Bran-

ko Djurić). Johan ukrade denar svoji invalidni ta-šči in ga zaupa Zlatku v »oplemenitenje« na tujih trgih. Kmalu spozna, da je šlo zgolj za prevaro, saj je denar pristal pri nenadarjeni pevki Viktoriji. Nad Johana se zgrnejo vse tegobe sveta, saj hkrati izgubi službo in ženo, zato se odloči za samomor, kar pa mu po njego-vi stari navadi prav tako spodleti. Kljub vsemu se zdi, da še ni vse izgubljeno, saj je kolo usode zelo ne-predvidljivo.

Naročila: po telefonu: 01/520 18 39, e-pošti: [email protected] na spletni strani www.bukla.si

Zdenko Vrdlovec:ZGODOVINA FILMA NA SLOVENSKEM 1896–2011Integralna in referenčna študija o slovenskem filmu. • izide marca 2013, ca. 850 str., • redna cena 33,80 € (mehka)• prednaročniška cena 24,90 € (velja do konca februarja 2013)

KNJIŽNE NOVOSTI ZALOŽBE UMCO

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaKnjige založbe UMco so na voljo tudi v vseh bolje založenih knjigarnah!

Robb Wolf: PALEORECEPTNačin prehranjevanja in gibanja prednamcev, ki

lahko modernemu človeku reši zdravje.• 392 str., cena 28,90 € (mehka)

Samo Rugelj: DELAJ, TECI, ŽIVIZgodba o ljubiteljskem tekaču, ki se po dvajsetih letih sedenja odloči (spet) preteči maraton.• 219 str., cena 16,90 € (mehka)

NOVO!


ščanov, zaplete pa se mu tudi na osebnem podro-čju, saj se zagleda v lokalno učiteljico (Rosemarie DeWitt), kjer pa konkurenco zopet najde pri oko-ljevarstveniku Dustinu.

Scenarij za film sta po zgodbi Dava Eggersa spi-sala Damon in Krasinski, ki v filmu tudi igrata. Pri tem sta se osredotočila na konflikt, do katerega po-gosto pride s prihodom velikega podjetja v majh-no skupnost. V tem primeru je to pridobivanje pli-na iz skrilavcev s hidravličnim frakturiranjem, ki se je razpaslo po podeželju ZDA in ima tako svo-je zagovornike kot nasprotnike (mimogrede, rav-no o tej tematiki govori za oskarja nominirani do-kumentarec GasLand, 2010). Vendar v ospredju ni

omenjena tehnika vrtanja, ampak študija likov, nji-hovih vrednot in vprašanj o tem, kaj se jim zdi po-membno, ko se znajdejo odločitvijo, ki bo dolgo-ročno vplivala na njihovo skupnost.

Film je bil sprva osnovan kot režijski prvenec Matta Damona, a je zaradi pomanjkanja časa reži-jo prevzel Gus Van Sant, ki je z Damonom sodelo-val že pri odlični drami Dobri Will Hunting (1997), nominacije za oskarja pa je bil deležen še s filmom Milk (2008). Obljubljena dežela je angažirana dra-ma, ki se dotika tudi za nas aktualnih resnejših vprašanj. Prihod vrtanja plina po predstavljeni me-todi v Prekmurje je namreč med tamkajšnjimi pre-bivalci sprožil podobne razprave kot v filmu.

PrOMiseD LaNDiGraJO Matt Damon, Frances McDormand, Rosemarie DeWitt, John Krasinski, Hal Holbrook, Scoot McNairy ... reŽiJa Gus Van SantsCeNariJ John Krasinski in Matt Damon po zgodbi Dava EggersaŽaNr dramaDisTribUTer Cinemania groupPreMiera 14. februar 2013 TRAJANJE 106 minhttp://focusfeatures.com/promised_land

Angažirana drama o predstavniku družbe za črpanje plina (Matt Damon), ki doživi zadržke lokalne skupnosti, čeprav jim v zameno za zemljo ponuja dober denar.

U službenec plinskega podjetja Steve (Matt Damon) s sodelavko (Fran-ces McDorman) doživi nepričako-

vano zadržanost prebivalcev podeželske-ga mesteca, ko jih skuša prepričati, da bi na njihovi zemlji velika korporacija črpa-la zemeljski plin. Mestece je namreč za-jela gospodarska kriza, a stanovalci kljub obetu dobrega denarja gojijo moralne zadržke o varnosti projekta, ki ga pod vprašaj postavlja okoljski aktivist Dustin (John Krasinski). Steve, ki je odraščal v podobnem okolju, mora najti ravnotež-je med željami podjetja in pomisleki va-

ObljubljeNa dežela


Matt Damon

Ž iveti življenje nekoga dru-gega zna biti sila zabavno, predvsem pa lagodno. Ven-

dar samo v primeru, če to storiš namenoma, in seveda samo do ti-ste točke, ko te ne razkrinkajo in moraš plačati za svoje grehe (in dolgove). Prav-zaprav je lahko takšno življenje, če je ver-jeti romantično obarvani komediji Setha Gordona, tudi precej osamljeno.

Sandy (Jason Bateman), ki so ga starši obdarovali z ne najbolj posrečenim ime-nom, je vesten uslužbenec mogočne fi-nančne korporacije in vzoren oče, ki za-

Nikar si ne želite, da bi kdo prevzel vašo identiteto, vam zagre-nil življenje in izpraznil bančni račun. Še posebej, če je ta oseba nadvse žilava debeluška!

tatiCa ideNtiteteiDeNTiTy Thief

iGraJO Jason Bateman, Melissa McCarthy, John Cho, Amanda Peet, Genesis Rodriguez, Morris Chestnut ... reŽiJa Seth GordonsCeNariJ Craig Mazin, Jerry EetenŽaNr kriminalna komedijaDisTribUTer Karantanija CinemasPreMiera 7. februar 2013www.identitythiefmovie.com

spisal: damijan vinter

man sanja o višji plači. Njegovo življenje na glavo nepričakova-no postavi lahkomi-selna Diana (Melis-

sa McCarthy), ki mu ukrade identiteto in zapravi vse njegove prihranke. Zadolžen in preganjan s strani oblasti – Diana/Sandy je zaradi najrazlič-nejših izgredov in posedovanja prepovedanih sub-stanc namreč stara znanka policije – želi vsej tej zmedi narediti konec in ovreči lažne obtožbe, a vsled okornosti ameriškega pravosodnega sistema je stvar težja, kot se zdi na prvi pogled. Ubogemu Sandyju ne preostane drugega, kot da sam poi-

šče storilko in jo privede pred organe oblasti, a to sploh ni enostavno. Diana namreč ne pozna nobe-nega sočutja (in milosti), poleg tega pa je »obrože-na« z nepreglednim arzenalom trikov, s katerimi se ji uspe vedno izmuzniti ...

Ob Jasonu Batemanu, ki je kot ustvarjen za upodabljanje nerodno simpatičnih »žrtev« v ro-mantičnih komedijah, je v prvem planu 42-letna ameriška igralka Melissa McCarthy, ki ne skriva odvečnih kilogramov. Uveljavila se je kot stand-up komedijantka, s svojo zabavno pojavo pa je po-pestrila že celo vrsto komedij, na čelu z Dekliščino, Rezervnim načrtom in To so 40. Letos naj bi jo vi-deli tudi v Prekrokani noči 3.

Jason Bateman in Melissa McCarthy


Režiser Seth Gordon je z igralcem Jasonom Batemanom sodeloval že pri svojem prej-šnjem filmu Kako se znebiti šefa? (2011).

Tudi dobrih 30 let po smrti kralj reggae glasbe Bob Marley ostaja vzor ljubiteljev

značilnih jamajških ritmov, saj vsako leto še vedno prodajo četrt milijona njegovih albumov, na družabnem omrežju Facebook pa njegova uradna stran šteje že skoraj 42 milijonov oboževalcev.

V dokumentarcu režiser-ja Kevina Macdonalda (Zadnji škotski kralj, 2006; Državniške igre, 2009) se ob ritmih Marleyjevih uspešnic spreho-dimo po presenetljivi zgod-bi o njegovem belskem očetu, Marleyjevem ubornem otroštvu v odročni kmečki vasici, glas-benem kaljenju v getu jamajške

prestolnice Trenchtownu, prvih glasbenih uspehih s skupino The Wailers, predajanju filozo-fiji in verovanju rastafarijancev, mednarodnem slovesu ter posle-dičnem političnem in filozof-skem vplivu ter naposled prispe-mo do njegove tragične borbe s smrtonosno boleznijo.

Poleg Marleyjevih arhivskih posnetkov osrčje filma predsta-vljajo pričanja njegovih glasbe-nih soustvarjalcev in še živečih sorodnikov, ki gledalca z zna-čilno jamajško sproščenostjo in zabavnim optimizmom popelje-jo na nepozabno življenjsko odi-sejado po sledeh večne glasbene ikone sodobnega časa.

MARLEYDemiurg V kinu od 4. februarja

marleY


To nisem jaz!Razlogov za zamenjavo identitet je nešteto. Če se zgodi nenamerno, je ponavadi povezana s kopico komičnih situacij, če s točno določenim naklepom, z namenom okoriščanja ali druge vrste zlorabe, pa običajno bolj mračna. Med filme, ki sodijo v slednjo kategorijo in obrav-navajo načrtne kraje identitete, štejemo Mrežo (1995) s Sandro Bullock, Gattaco (1997), Zbiralca življenj (2004), Na muhi (2008) in A Perfect Getaway (2009). V bolj zabav-nih klopčičih, povzročenih z neprostovoljno zamenjavo, pa so se znašli junaki komedij Odštekani petek, Še enkrat 17 in Vroča bejba ali pa starejših filmov, kot sta Dobrodošli, Mr. Chance! (1979) s Petrom Sellersom in Sever-serverozahod (1959) s Caryjem Grantom.

Mreža (1995)

Sever-severozahod (1959)


zgrbančeno žogo, ki jo, še zmeraj z nostalgijo, gle-dam v kotu svoje sobe (ja, Wilson je nekaj let kasneje dal na trg enake, s temno rjavo barvo v obliki obra-za pomazane žoge, ki ji seveda nisem mogel reči ne). Epicenter Brodoloma se začne s strmoglavljenjem le-tala in zdi se, da se Let, novi film Roberta Zemecki-sa, ki zaznamuje vrnitev tega nadarjenega režiserja h klasičnemu igranemu filmu, nadaljuje tam, kjer se je Brodolom končal (Zemeckis vmes seveda ni poči-val, za njim je desetletna avantura v svetu animaci-je z zajemanjem gibov, rezultat so trije filmi, Polarni vlak, Beowulf in Božična zgodba). Namesto Hanksa je tokrat glavni Denzel Washington, rutinirani pilot Whip Whitaker z dolgoletnimi izkušnjami in napa-

ko: rad spije preveč. Ko na enem od njegovih letov pride do usodnih težav z letalom, ki bi položile vsa-kega drugega pilota, da Whip vse od sebe, rutino po-veže z navdihom in s fenomenalnim manevrom re-ši letalo in večino potnikov pred fatalno nesrečo. Vse že izgleda, da bo kot genij za pristajanje v nemogočih pogojih proglašen za nacionalnega heroja (»Nikoli več ne boš sam plačal za pijačo v baru,« mu recimo že kliče znanec), ko pridejo na dan rezultati krvnih testov: Whip je letalo vozil pod vplivom alkohola, kar zanj lahko pomeni dosmrtno ječo. Paradoks je sijajen: deset drugih pilotov je, »mrtvo treznih«, v si-mulatorjih raztreščilo letalo, ki ga je Whip mojstr-sko pripeljal do tal, a žal je to storil malce doziran,

fLiGhTiGraJO Denzel Washington, Nadine Velazquez, Carter Cabassa, Adam C. Edwards, Tamara Tunie, Brian Geraghty, Kelly Reilly, Charlie E. Schmidt ... reŽiJa Robert ZemeckissCeNariJ John GatinsŽaNr dramaDisTribUTer Karantanija CinemasPreMiera 21. februar 2013 TRAJANJE 138 minhttp://www.paramount.com/flight/

Pilot potniškega letala (Denzel Washington) prepreči kata-strofo, ko letalo zaide v težave. Toda preiskava o vzrokih okvare razkrije, da je imel v krvi alkohol …

Leto 2000 je bilo leto Roberta Zemec-kisa. Najprej je poleti začela v kinod-voranah strašiti njegova intrigantna

nadnaravna srhljivka Potopljene sence, v katerih je Michelle Pfeiffer začela odkri-vati temno resnico o svojem možu Har-risonu Fordu. Konec leta pa je v dvorane planil še Brodolom, epsko potovanje To-ma Hanksa k samemu sebi, v katerem je Hanks v osrednjem delu filma postregel z monodramo in bil v dialogu zgolj z Wil-sonom, fenomenalno žogo, s katero se je moral raziti tik pred rešitvijo. Morda je bilo takrat zadnjič, ko smo vsi jokali za

let

spisal:samo rugelj

Denzel Washington

Vrata je odprl Café CubanoV Koloseju je bila 16. januarja 2013 slavnostna otvoritev gostinskega lokala – Café Cubano.

Novost, ki so jo v Koloseju pripravili za ljubitelje vroče Kube, bo nedvomno omogočala obiskovalcem, da se bodo lahko naužili pravih kubanskih okusov.

Poleg skrbnega izbora tradicionalne hrane in pijače ne bo manjkala tudi odlična glasba. Kmalu boste lahko obiskali večere vodene salse in še mnogo drugega.

Za obiskovalce so odprti od 12. do 22. ure med tednom, v petek in soboto pa vse do

23. ure.

Kuba vas čaka v Koloseju.

Več na www.kolosej.si.

Vir: Kolosej

Foto: Sladjan Jovic


Robert Zemeckis je v osemdesetih nav-duševal s trilogijo Vrnitev v prihodnost, oskarja pa mu je prinesel Forrest Gump.

s čimer si zasluži dolgotrajen zapor. Mu je ravno alkohol odprl novo di-menzijo, da je dobil noro idejo? Bi bilo bolje, da bi bil trezen, in bi se vse lahko zgodilo drugače, morda bolj po pravilih, a vseeno z veliko bolj usodnim izidom? Psihodrama, cepljena s fenomenalnimi posnet-ki letala v težavah, se lahko začne, presenetljivi preobrati te intenziv-ne drame se vrstijo, absistenca se iz-menjuje z »zadetki do konca«, laž pa z resnico, rezultat pa je film, ki bo Zemeckisu gotovo dal krila, Den-

zlu pa je prinesel zasluženo oskar-jevsko nominacijo za glavno vlogo. Let je nominiran še za izvirni sce-narij in je v dobri poziciji, da morda dobi tudi kipca zanj. Film, po kate-rem z veseljem rečeš še.

Veliki mojster suspenza je postal legenda že v času svoje kariere, kar se je izkazalo za

dvorezen meč. Ob koncu petde-setih let so namreč začele krožiti govorice o tem, da bi morda moral oditi v slogu in skleniti kariero na vrhuncu. To je pri nečimrnem fil-marju seveda doseglo ravno naspro-ten učinek, zato je sklenil, da gle-dalce še enkrat šokira in dokaže, da je še vedno daleč pred zasledovalci.

Biografska drama, ki predstavlja režijski prvenec hollywoodskega scenarista Sache Gervasija, zajame nekaj zelo burnih tednov ob nasta-janju enega od Hitchcockovih naj-bolj drznih in markantnih filmov –

srhljivke Psiho. Režiser se je namreč zaradi, za tisti čas, izredno kon-troverzne vsebine in njene filmske predstavitve znašel v boju s studii in cenzorji, zato je moral film finan-cirati sam in za to zastaviti prak-tično vse svoje premoženje. Da bi bila mera polna, je ravno takrat na čeri nasedel še njegov zakon, zaradi česar je bil ob dragoceno podporo svoje žene in zveste sodelavke pri prejšnjih filmih.

Film, ki je bil letos ob odlič-nih igralskih partijah Anthonyja Hopkinsa in Helen Mirren po mnenju mnogih po krivici spregle-dan pri glavnih oskarjevskih nomi-nacijah.

HitcHcocKBlitz Film & Video Distribution V kinu od 7. februarja

hiTChCoCk

spisal: matic večko


Zgodba o punčkah, katerih ugrabitelj in va-ruh je nerazložljiva nadnaravna pojava, je sprva nastala v obliki kratkega filma, ki sta

ga leta 2006 v zgolj enem dnevu posnela špan-ski režiser Andrés Muschietti in njegova sestra Barbara. Stilizirano temačna grozljivka je prite-gnila pozornost mehiškega režiserja in producen-ta Guillerma del Tora, oskarjevega nominiranca za film Favnov labirint (2006), stvaritelja filmov o stripovskem junaku Hellboyu (2004, 2008) in nesojenega režiserja Hobita.

Del Toro je prvotni Muschiettijev scenarij za-činil s svojimi (ne)običajnimi grozljivimi prijemi, primerno srhljivo glasbeno vzdušje pa je pričaral skladatelj Fernando Velázquez (Nemogoče, 2012; Sirotišnica, 2007). Poleg nadarjenih mladih igralk je film potreboval tudi močan osrednji ženski lik, ki bi lahko kljuboval pogubnemu materinskemu instinktu nadnaravnih pojavov. V glavno vlogo se je vživela (s kratko črno pričesko skorajda nepre-poznavna) Jessica Chastain, ki je že dve leti zapo-

red prejela oskarjevski nominaciji za igro v filmih Služkinje (2011) in 00:30 – Tajna operacija (2012) ter za slednjega tudi osvojila zlati globus.

Po srhljivem zločinu, ko psihotični oče ubije sodelavce in ženo, skrivnostno izgineta tudi mla-di hčerki (Megan Charpentier in Isabelle Nélis-se). Njun stric Lucas (Nikolaj Coster-Waldau) ne izgubi upanja in res čez nekaj let v zapuščeni ko-libi sredi gozda odkrijejo podivjani deklici. Lu-cas ju kljub pomislekom dekleta Annabel (Jes-sica Chastain) sprejme pod svojo streho, toda po njegovi skrivnostni nesreči, ki ga pahne v komo, mora za težavni dekleti skrbeti kar sama. Kljub začetnim težavam se dekleti počasi navežeta na-njo, vendar kmalu postane jasno, da se je v hišo naselilo nerazložljivo zlo. Duh, ki ga dekleti kli-četa mama, začne ogrožati življenja vseh vplete-nih, zato mora Annabel odkriti temačno resnico, ki je povzročila neizmerno maščevalnost skriv-nostne prikazni. Srhljivka, ki diha s svežimi in polnimi pljuči.

Zgodbe o volčjih otrocih, ki so izgubljeni v divjini odraščali brez običajnih socializacijskih vzorcev, v produkciji Guillerma del Tora dobijo povsem novo interpretacijo s paranormalnim pridihom.

MaMaMaMa

iGraJO Jessica Chastain, Nikolaj Coster-Waldau, Megan Charpentier, Isabelle Nélisse, Daniel Kash, Javier Botet, Jane Moffat, Morgan McGarry ... reŽiJa Andrés MuschiettisCeNariJ Andrés Muschietti, Neil Cross, Barbara MuschiettiŽaNr grozljivkaDisTribUTer Karantanija CinemasPreMiera 21. februar 2013 TRAJANJE 100 minwww.mamamovie.com

spisal:Filip breskvar

otroci, ki vidijo duhoveZ večjo otroško dojemljivostjo sveta duhov se je v srhljivki Nedolžni (1961) soočila mlada vzgojiteljica dveh domnevno obsedenih otrok, v kultni trilogiji grozljivk Poltergeist (1982 – 1988) pa se je morala obi-čajna družina spoprijeti s paranormalnimi pojavi, ki so jih zaznali otro-ci. Komično različico srečanja mlade Winone Ryder s svetom duhov je v filmu Beetlejuice (1988) prikazal Tim Burton. Nepredvidljive posledi-ce komunikacije otrok z duhovi je ob prelomu tisočletja v napeti srhljiv-

ki z nepričakovanim preobratom Šesti čut (1999) prikazal M. Night Shyamalan. Guillermo del Toro je otroško iskanje zavetja v objemu duhov v Hudičevi hrbtenici (2001) in Favnovem labirintu (2006) pove-zal s sadističnim režimom v času fašistične Španije. Pred spogledova-njem s somračnimi vampirji je Kristen Stewart v Glasnikih zla (2007) skupaj z bratcem skušala prepričati starše, da se v njihovi odročni hiši dogajajo nerazložljive stvari, Katie Holmes pa je v grozljivki Ne boj se teme (2010) spoznala, da se je njena posvojenka spoprijateljila z nena-vadnimi in ne preveč prijaznimi bitji iz onostranstva.

Hudičeva hrbtenica (2001)Šesti čut (1999)Nedolžni (1961) Ne boj se teme (2010)Glasniki zla (2007)Poltergeist (1982)

sPOMiNJa Nas Na > Ženska v črnem, 2012> Ne boj se teme, 2011> Sirota, 2009> Glasniki zla, 2007


Roman namreč nima običajne pripovedne struktu-re uvod-jedro-zaključek, ampak gre za neprekinjeno zlivanje spominov in spoznanj na papir. Roman Na cesti, ki so ga bralci vzeli za biblijo zavračanja uve-ljavljenih norm, osvobajanja in eksperimentiranja z drogami ter seksualnostjo, je pravzaprav avtobio-grafsko delo, pri katerem v knjigi sledimo alter egu avtorja in njegovih prijateljev, ki se koncem 1940. let v ritmu jazza odpravijo na čutno odisejado brez pre-prek po ameriških cestah. Njihova pot je tako po-stala osnova za film, katerega pravice za predelavo si že desetletja lasti Francis Ford Coppola (tokrat je v vlogi enega izmed producentov). Filma se je pogu-mno lotil brazilski režiser Walter Salles (ima že iz-

kušnje s filmom ceste: Motoristov dnevnik govori o potovanju mladega Cheja Guevare po Južni Ameri-ki) in tako končno uresničil dolgoletne sanje o film-ski priredbi. Po legendi naj bi o filmu razmišljal že sam Kerouac, ki si je v svoji vlogi predstavljal Mar-lona Branda. V filmu ga je potem uspešno upodobil Sam Riley, njegova glavna sopotnika, spontanega uživača Deana in njegovo zapeljivo ženo Marylou, sta prepričljivo upodobila Garrett Hedlund in Kri-sten Stewart (slednja je bila za vlogo izbrana na pod-lagi predstave v drami V divjino). Med nastopajoči-mi pa se zvrsti še kopica znanih imen: Amy Adams, Viggo Mortensen, Kirsten Dunst, Steve Buscemi … kar še poudari že tako svojevrsten film.

ON The rOaDiGraJO Garrett Hedlund, Sam Riley, Kristen Stewart, Amy Adams, Tom Sturridge, Danny Morgan, Alice Braga, Elisabeth Moss, Kirsten Dunst, Viggo Mortensen ... reŽiJa Walter SallessCeNariJ Jose Rivera po romanu Jacka KerouacaŽaNr dramaDisTribUTer FiviaPreMiera 6. februar 2013 TRAJANJE 137 minwww.ontheroad-themovie.com

Filmska priredba istoimenskega kultnega bitniškega romana pisatelja Jacka Kerouaca, ki nas preko neskončnih ameriških cest zapelje v svet alkohola, drog in seksa.

Zadnje čase smo priča pritoku film-skih predelav knjig, ki naj bi velja-le za neprenosljive na filmski trak,

toda filmski ustvarjalci nas vedno zno-va presenetijo. Predlani je Bennett Miller navdušil z Zmagovalcem, priredbo knjige o bejzbolski statistiki in na njej osnova-ni sestavi zmagovalne ekipe, lani je Ang Lee knjigo z dvojno pripovedno strukturo prenesel v film Pijevo življenje. Oba filma sta bila nominirana za oskarja za najbolj-ši film. Najtežje delo pa je morda priredba kultnega romana bitniške generacije Na cesti ameriškega pisatelja Jacka Kerouaca.

Na Cesti


Sam Riley in Garrett Hedlund


ha, saj se mu z nobenim od kasnejših filmov ni več uspel približati. Vse do sedaj. Lov lahko na-mreč mirne vesti opišemo kot mojstrovino, ki v svoji večplastnosti združuje napeto srhljivko, čustveno intimno pripoved in pronicljivo študi-jo masovne histerije. Vsebinsko jedro filma na-mreč predstavlja občutljiva tematika pedofilije, s čimer se ta tudi tematsko navezuje na Prazno-vanje, v katerem smo spremljali postopno in bo-lečo razgalitev temačne družinske skrivnosti, s to razliko, da se Lov problematiki približa z na-sprotne strani (po krivem?) obtoženega.

V glavni vlogi si film suvereno prilasti izvrstni Mads Mikkelsen (Kraljeva afera, Casino Royale),

ki počasi, a vztrajno postaja eden najboljših sve-tovnih filmskih igralcev. Tokrat je upodobil Lu-casa, pred kratkim ločenega, a kljub temu do-brovoljnega in v majhni podeželski skupnosti priljubljenega učitelja, ki po zaprtju šole zača-sno dela kot pomožni vzgojitelj v vrtcu. Njego-vo življenje pa se spremeni v nočno moro, ko ga obtožba ene od deklic čez noč spremeni v črno ovco, nakar se napetost le še stopnjuje, dokler stvari popolnoma ne uidejo izpod nadzora.

Je možno, da je šla družba pod vplivom medi-jev v svoji obsedenosti z zaščito otrok že preda-leč in je razvila nekakšno stanje kolektivne pa-ranoje?

JaGTeNiGraJO Mads Mikkelsen, Thomas Bo Larsen, Annika Wedderkopp, Lasse Fogelstrøm, Susse Wold, Anne Louise Hassing, Lars Ranthe, Alexandra Rapaport ... reŽiJa Thomas VinterbergsCeNariJ Thomas Vinterberg, Tobias LindholmŽaNr dramaDisTribUTer Cinemania groupPreMiera 24. januar 2013 TRAJANJE 115 min

Štirinajst let po filmu Praznovanje se danski režiser vrača z moj-strsko revizijo tematike, ki ga je izstrelila na svetovno režisersko ozvezdje.

Najnovejši izdelek Thomasa Vin-terberga, danskega režiserja, ki je leta 1995 skupaj z Larsom von

Trierjem osnoval minimalistično giba-nje Dogma 95, je več kot le film. Je impresivna vrnitev režiserja, ki je me-teorski vzpon doživel s Praznovanjem, še vedno težko prekosljivo družinsko dramo, ki je bila tudi prvi celovečerni film, posnet po pravilih zgoraj omenje-nega manifesta. Vinterberg je namreč po velikem preboju, ki mu je na širo-ko odprl tudi vrata cannskega festiva-la, izkusil prekletstvo zgodnjega uspe-

lOV

spisal:matic večko

Mads Mikkelsen

sPOMiNJa Nas Na > Grozljivo srečen, 2008> Praznovanje, 1998> Slamnati psi, 1971


presivno uverturo popelje na razkošno poroko, kjer spoznamo razigranega Luciana, ki kot amaterski komik zabava svoje sorodstvo. Kot kmalu spozna-mo, se za bleščečo fasado svatovske družbe skriva siv vsakdan delavskega razreda, zato Luciano z obema rokama zagrabi priložnost, da s pomočjo avdicije za resničnostni šov morda vsaj za nekaj časa pobegne iz enolične rutine, sestavljene iz prodajanja rib in pre-kupčevanja s kuhinjskimi aparati. Sprva nedolžna nastopaška točka se sprevrže v nekaj precej resnej-šega, ko Luciana pokličejo na drugi krog avdicij v Rim. Po spletu naključij in lastnega dolgega jezika se Luciano nazaj na svojo ulico vrne kot domnevni

veliki zmagovalec in o njegovi uvrstitvi v šov ne dvo-mi nihče več. Luciano zato, kljub nasprotovanju že-ne in redkih treznih glav, proda stojnico in vso ener-gijo usmeri v priprave na televizijsko slavo. Ko pa poziva noče in noče biti, začne postopoma razvijati vse bolj fantastične teorije zarote, dokler se na kon-cu meja med realnostjo in fantazijo zanj povsem ne zabriše. Začetna sladko komična pripoved, za kate-ro je odlično glasbeno podlago prispeval Alexandre Desplat (Kraljestvo vzhajajoče lune, Drevo življenja), se tako postopoma spremeni v srhljivko z ostro sa-tirično ostjo, katere tragično pravljični sklepni ton odzvanja še dolgo po koncu filma.

Matteo Garrone si je mednarodni sloves pridobil z zgoraj omenjeno kriminalno dramo Gomora, s ka-

tero je v analitični, že skoraj napol doku-mentaristični maniri seciral prežetost ita-lijanskega juga z vplivom mafije. Zvest svojemu angažmaju kronista patoloških stanj sodobne družbe se je z naslednjim fil-mom lotil tematike obsedenosti s slavo, ki na glavo obrne življenje neapeljskega pro-dajalca rib in njegove družine.

Prav s humorno satirično predstavitvijo slednje se film tudi začne, ko nas skozi im-

Po Gomori je pred nami že drugi v Cannesu nagrajeni film vzpe-njajočega se italijanskega režiserja Mattea Garrona. Tokrat se loti obsedenosti s slavo, ki jo prinašajo resničnostni šovi.

resNičNOstreaLiTy

iGraJO Aniello Arena, Loredana Simioli, Nando Paone, Graziella Marina, Nello Iorio, Nunzia Schiano, Rosaria D’Urso, Giuseppina Cervizzi, Claudia Gerini ...reŽiJa Matteo GarronesCeNariJ Ugo Chiti, Maurizio Braucci, Matteo Garrone, Massimo GaudiosoŽaNr komična dramaDisTribUTer DemiurgPreMiera 20. februar 2013 TraJaNJe 116 min

spisal: matic večko

sPOMiNJa Nas Na > Zaklonišče, 2011> Človek na Luni, 1999> Trumanov šov, 1998


kočo, toda njuno nenavadno prijateljstvo povzro-či nemir uradnikov mišjega in medvedjega sveta. Upornika želijo pripeljati pred sodišče in znova vzpostaviti ustaljen družbeni red, zato morata Er-nest in Celestina dokazati, koliko je vredno iskre-no prijateljstvo.

Simpatičen animirani film je nastal na podla-gi otroških knjig belgijske ilustratorke Gabrielle Vincent. Po njeni smrti leta 2000 je vzniknila ide-ja, da bi njene zgodbe prenesli na mali ekran, to-da producent Didier Brunner (Skrivnost iz Kellsa, 2009; Trojčice iz Bellevilla, 2003) se je odločil za adaptacijo na veliko platno. Režija je bila zaupa-na francoskemu animatorju Benjaminu Rennerju,

pri njegovem celovečernem prvencu pa sta mu na pomoč priskočila Vincent Patar in Stéphane Au-bier, ki ju poznamo po kaotično zabavni stop-mo-tion animaciji Panika na vasi (2009).

Animaciji poleg duhovitih dialogov in čudovi-te glasbe svojevrsten pridih doda akvarelna tehni-ka slikanja, za lažje razumevanje najmlajšega ob-činstva pa bo poskrbela slovenska sinhronizacija.

erNesT eT CéLesTiNesLOVeNski GLasOVi Andrej Murenc, Saša Mihelčič, Primož Pirnat, Gašper Jarni, Janja Majzelj, Matej Recer ...reŽiJa Benjamin Renner, Vincent Patar, Stéphane AubiersCeNariJ Daniel Pennac po knjigah Gabrielle VincentŽaNr družinski animirani filmDisTribUTer FiviaPreMiera 23. februar 2013 TraJaNJe 79 minhttp://ernestetcelestine-lefilm.com/

P rijazna miška Celestina bi mora-la postati zobozdravnica, toda bolj kot zbiranje izpadlih otroških zob-

kov jo zanima risanje. Kljub svarilom sta-rešin podzemnega mišjega mesta se Ce-lestina ne boji medvedov, njen pogum pa je postavljen na preizkušnjo, ko neke noči spozna kosmatinca Ernesta. Čemerni go-drnjavec se skuša preživljati z glasbo, ven-dar mora vedno znova za hrano brskati po smetnjakih. Preden bi po nesreči skoraj po-žrl tudi Celestino, mu miška predlaga, naj si raje postreže dobrote v bližnji slaščičar-ni. Pred roko zakona se skrijeta v Ernestovo

erNest iN CelestiNa

Na veliko platno Kinodvora prihaja poučna animirana zgodba o nenavadnem prijateljstvu med miško in medvedom, ki se upreta družbenim stereotipom ter si v dobrem in slabem pomagata uresničiti svoje življenjske sanje.


sPOMiNJa Nas Na > Hiša pravljic, 2009> Skrivnost iz Kellsa, 2009> Trije razbojniki, 2007


NASLOV V NEKAJ STAVKIH O FILMU OCENA00:30 – TAJNA OPERACIJA l

Režiserka Kathryn Bigelow (Bombna misija) ponudi pogled v ozadje lova na terorista Osamo bin Ladna. Film je nominiran za pet oskarjev, Jessica Chastain pa je za vlogo agentke CIE že prejela zlati globus.

SR FB MV

ANA KARENINA lKeira Knightley je Ana Karenina, predstavnica ruske aristokracije, ki okusi ceno zakonske nezvestobe. Nova in domiselna priredba Tolsto-jevega romana, ki je stiliziran v duhu gledališkega dogajanja.

SR FB MV

DJANGO BREZ OKOVOV lLovec na glave (odlični Christoph Waltz) sužnju Djangu (Jamie Foxx) v zameno za pomoč ponudi osvoboditev. Izvrsten poklon špageti ve-sternu kultnega režiserja Quentina Tarantina.

SR FB MV

FILM 43 lŠtevilna in vrhunska igralska zasedba se sprosti v filmskem omni-busu, v kakršnem je ne bi pričakovali. Komedija, ki se ne ozira ne meje dobrega okusa, je film, ki ga je treba videti, da bi verjeli.

SR FB MV

HOBIT: NEPRIčAKOVANO POTOVANJE l

Po desetletju se lahko vrnete v magični Srednji svet v tej težko priča-kovani predzgodbi h Gospodarju prstanov. Fantazijska epska pusto-lovščina, ki jemlje dih, navduši tudi v 3D-ju!

SR FB MV

JACK REACHER lPreiskovalec umorov Jack Reacher (Tom Cruise) prevzame primer vojaško izurjenega ostrostrelca, krivega za poboje petih nedolžnih žrtev. Toda resnica skriva več, kot je opazno na prvi pogled.

SR FB MV

LINCOLN lEpska biografska drama o morda najpomembnejšem ameriškem predsedniku Abrahamu Lincolnu (Daniel Day-Lewis). Film Stevena Spielberga si je prislužil kar 12 nominacij za letošnje oskarje!

SR FB MV

LJUBEZEN JE VSE, KAR POTREBUJEŠ l

Pierce Brosnan in Trine Dryholm igrata v romantični komediji, kjer se različne usode prepletejo v nenadejane življenjske priložnosti. Film danske oskarjevke Susanne Bier.

SR FB MV

PIJEVO ŽIVLJENJE lNavdihujoča pripoved o dečku in tigru v čolnu sredi oceana, ki obu-ja upanje in vero v premagovanje nemogočega. Enajst nominacij za oskarja in vizualno gotovo najlepši 3D leta!

SR FB MV

PRELOMNICA lŠtudent medicine Marko se znajde v primežu podzemlja zaradi starih grehov mlajšega brata. Slovenska »no budget« akcijska kri-minalna drama režiserja Miša Šušaka.

SR FB MV

SEDEM PSIHOPATOV IN SHIH TZU l

Scenarist brez navdiha se znajde v vrtincu zmešnjav, potem ko njego-vi čudaški prijatelji psihopatskemu gangsterju ugrabijo psičko pasme shih tzu. Komična kriminalka z odlično igralsko zasedbo.

SR FB MV

TO SO 40 lPrvak sodobne komedije Judd Apatow se loti vpogleda v zakonsko živ-ljenje para (Paul Rudd in Leslie Mann), ki vstopi v 40. leto življenja. Na-daljevanje stranske zgodbe iz uspešnice Napumpana!

SR FB MV

LEGENDA: l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – MATIC VEČKO – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – OSNOVA ZA OCENO FILMA JE NJEGOVA UMESTITEV ZNOTRAJ POSAMEZNEGA ŽANRA.

KINOSEMAFORHITRI PREGLED VELJA OD PREMIERNEGA PREDVAJANJA FILMOV V SLOVENIJI

NAJNOVEJŠA IZDAJA NAJBOLJ PRODAJANE FILMSKE KNJIGE V SAMOSTOJNI SLOVENIJI!

1001 FILM PO IZBORU VODILNIH SVETOVNIH FILMSKIH KRITIKOVod Potovanja na Luno (1902) do Umetnika (2011) • 960 strani filmskega branja• format 165 x 215 mm • barvne fotografije na

kakovostnem papirju• trda vezava Cena knjige: 49,90 €

NAJBOLJŠE DARILO ZA SLEHERNEGA LJUBITELJA FILMOV!Naročila sprejemamo: po telefonu 01/520 18 39 • po e-pošti [email protected] • na spletni strani www.bukla.si

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana • Knjige založbe UMco so na voljo tudi v vseh bolje založenih knjigarnah!

• kronološka razporeditev filmov• pregledna kazala• knjiga je prevedena že v 25 jezikov

Documents

Predpremiera 230