PREHOD V NOV

GOSPODARSKI MODELTO NI SAMO RECIKLAŽA

Janez Potočnik

sopredsedujoči Mednarodni komisiji za vire (UNEP IRP)

SistemiQ

LJUBLJANA, JULIJ 2016

•Rast prebivalstva 3,7x

•Letna raba gradbenega materiala se je povečala za

34x, rud in mineralov za 27x, fosilnih goriv za 12x,

biomase za 3,6x

•Skupna poraba materiala se je povečala za 8x

•Emisije toplogrednih plinov so se povečale za 13x

•Globalizacija

20. STOLETJEOBDOBJE VELIKEGA POSPEŠKA

•Rast PREBIVALSTVA (2050 – 9,7 milijarde)

• Rast POTROŠNJE NA PREBIVALCA (McKinsey

ocenjuje, da se bo 3 milijarde prebivalcev, ki

živijo na robu revščine, do leta 2030

premaknilo v srednji razred potrošnje)

21. STOLETJEDEJSTVA, KI JIH NE MOREMO

ZANEMARITI

• REVŠČINA in SOCIALNA NEENAKOST (poročilo

Oxfama: 62 ljudi ima toliko bogastva kot

polovica vseh ljudi na svetu, 1 %

najbogatejših je bogatejših od ostalega

prebivalstva sveta)

•60 % EKOSISTEMOV je že degradiranih ali

jih uporabljamo netrajnostno

•Vse več dokazov o preteči nevarnosti

PODNEBNIH SPREMEMEB

21. STOLETJEDEJSTVA, KI JIH NE MOREMO

ZANEMARITI

KLJUČNIPROBLEM

Source: Global Footprint Network, 2012; UNDP, 2014a

GLOBALNI MATERIALNI TOKOVI IN

SNOVNA PRODUKTIVNOST

• RAST POTROŠNJE je bila pomembnejši razlog za rast rabe

materiala kot rast prebivalstva

• NAJBOGATEJŠE DRŽAVE trošijo v povprečju 10 X VEČ materiala kot

najrevnejše

• SNOVNA UČINKOVITOST se je od leta 2000 na svetovni ravni

zmanjševala - svetovno gospodarstvo od leta 2000 potroši več

materiala na BDP

• RAVNI BLAGOSTANJA, doseženega v bogatih industrializiranih

državah, ni mogoče posplošiti na svetovno raven na podlagi

obstoječega sistema proizvodnje in potrošnje

TRAJNOSTNO, BREZOGLJIČNO, KROŽNO,

ZELENO, MODRO, BIO-EKONOMIJA , EKO-

EKONOMIJA, UČINKOVITO RAVNANJE Z VIRI

IN ENERGIJO, LOČEVANJE RASTI OD RABE

VIROV, 3-R, EKOLOŠKA CIVILIZACIJA …

•O čem pravzaprav govorimo?

•O potrebi po spremembi obstoječega

gospodarskega modela proizvodnje in potrošnje …

o nujnosti trajnostno usmerjene proizvodnje in

potrošnje

KROŽNOGOSPODARSTVO

2

3

1

Krožno gospodarstvo

Vir: Ellen MacArthur Foundation; McKinsey Center

for Business and Environment; Stiftungsfonds Für

Umweltökonomie und Nachhaltigkeit (SUN); Drawing

from Braungart & McDonough Cradle to Cradle (C2C)

PREHRANSKI SISTEMPRIMER TRAJNOSTNEGA PRISTOPA

“PLANETARNE MEJE”

Vir: Steffen et al. 2015

TRI POROČILA RISEpriporočila glede vodenja politike za usklajevanje kmetijskih in

okoljskih interesov v Evropi

2009 2014 2016

KMETIJSTVO IN KROŽNO GOSPODARSTVO

Javne dobrine

Ponovna

uporaba in

recikliranje

hranil

Trajnostna

intenzifikacija

proizvodnje

VIR: Ellen McArthur Foundation

Prehranski sistemi so v osrčju Agende 2030 za

trajnostni razvoj Hrana, ki jo pridelujemo, predelujemo, z njo trgujemo, jo prevažamo,

shranjujemo, prodajamo in trošimo, je osrednji povezovalni element med

ljudmi, blagostanjem in planetom.

• 33 % prsti je delno do močno degradirane zaradi erozije, zakisljevanja,

zasoljevanja, zbijanja in onesnaženosti s kemikalijami ter revne s

hranljivimi snovmi

• 61 % rib, ki so komercialno zanimive, je lovljenih na zgornji meji

trajnostnega ulova, 29 % je prelovljenih

• Najmanj 20 % svetovnih vodonosnih sistemov je prekomerno izkoriščanih

• 60 % globalne izgube zemeljske biodiverzitete je povezane s proizvodnjo

hrane; ekosistemske storitve, ki podpirajo proizvodnjo hrane, so pogosto

ogrožene

• Od celotnega vnosa dušika in gnojil, ki vsebujejo fosfor, v prehransko

verigo naše krožnike doseže zgolj 15-20 %

• Prehranski sistemi so na svetovni ravni odgovorni za približno 24 %

emisij toplogrednih plinov

NEKATERA ZASKRBLJUJOČA DEJSTVA

-15

-10

-5

0

5

10

15

AGRICULTURE MINING STEEL

WITHOUT

WITH

EKSTERNALIJE Profitne marže brez vključenih stroškov naravnega kapitala in

z vključenimi stroški naravnega kapitala

Vir: Truecost study - 2013

PODHRANJENOST

Vir: (UNEP, 2011a)

Skoraj 800 milijonov ljudi je lačnih, več kot 2 milijardi jih trpi

pomanjkanje …

DEBELOST… medtem ko je več kot 2 milijardi ljudi

predebelih

pogosto so med seboj povezani in odvisni od istih virov

PREHRANSKI SISTEMI NA SVETOVNI

RAVNI SE MED SEBOJ RAZLIKUJEJO

PREGLED S KMETIJSTVOM POVEZANIH DEJAVNOSTI

Vhodne

surovine za

kmet.dejavnost

Kmetije Prehranska

industrija

Prodaja

hrane na

drobno Potro

šnik

i

Celotni

promet

520 mld USD

4,6 %

2,175 mld USD

19,3 %

1,377 mld USD

12,2 %

7,180 mld USD

63,8 %

Top 10:

tržni

delež

Hrana za živali:16%

Semena: 75 %

Gnojila: 55 %

Pesticidi: 95 %

450 milijonov

kmetij

85 % < 2 ha

28 % 10,5 %

KONCENTRACIJA MOČI V PREHRANSKI

VERIGI RAZVITEGA DELA SVETA

1. Zmanjšanje izgube živil in živilskih odpadkov

2. Preusmeritev z izdelkov, za katere je potrebno veliko virov (kot os meso,

„prazne kalorije“ in močno predelana živila), v “trajnostna” živila, ter

ponovni razmislek o „prehranskem okolju“ (fizično in družbeno okolje, ki

vplivata na prehranske navade ljudi, zlasti v mestnem okolju), da bi

potrošniki prevzeli bolj zdrave in trajnostne načine prehranjevanja

3. Sprememba v razmišljanju s spodbujanjem „prehranskih sistemov, ki

preudarno ravnajo z viri“, katerih del je tudi „podnebno ozaveščeno

kmetijstvo (CSA)“, ter iskanje povezav z novimi prevladujočimi

vrednotami, kot sta „dobro počutje“ in ‘“zdravje“

4. Ponovna povezanost podeželskega in mestnega okolja, zlasti v regijah v

razvoju, v katerih bi urbani akterji (npr. supermarketi) lahko vlagali v

regionalne dobavne verige in izboljšali položaj malih kmetov

KLJUČNE SPREMEMBE ZA PREHOD V PREHRANSKE

SISTEME, KI PREUDARNO RAVNAJO Z VIRI

5. Ovrednotenje okoljskih eksternalij, strožja zakonodaja za preprečitev

onesnaževanja in drugih oblik okoljske degradacije, ter odprava

subvencij, ki ne spodbujajo učinkovitejše rabe virov

6. Ozaveščanje mestnih potrošnikov o tem, kako je njihova hrana

proizvedena in kako pride na njihov krožnik, ter obveščanje teh

potrošnikov o zdravstvenih in okoljskih posledicah načina

prehranjevanja; zaščita primestnih območij in uporaba teh območij za

lokalno pridelavo hrane

7. Preučitev obstoječega delovanja lokalnih, nacionalnih ali regionalnih

prehranskih sistemov in njihovega učinka na nacionalne vire

8. Ponovna povezava mineralnih tokov med mestnimi in podeželskimi

območji ter med poljedelstvom in živinorejo

KLJUČNE SPREMEMBE ZA PREHOD V PREHRANSKE

SISTEME, KI PREUDARNO RAVNAJO Z VIRI

9. Reforma politik o pravici do zemlje in vode; razvijanje in izvajanje politik

na vseh ravneh upravljanja (večstranski, nacionalni in lokalni), za

zagotovitev boljšega upravljanja virov in za spodbujanje sinergičnega

„prilagodljivega upravljanja“ s strani različnih nevladnih akterjev (kot so

podjetja in civilna družba) znotraj prehranskega sistema

10. Oživitev naložb v podeželsko infrastrukturo, izobraževanje,

usposabljanje, tehnologijo, prenos znanja in plačevanje okoljskih storitev

11. Spodbujanje raziskav in inovacij, z namenom ločitve pridelave hrane od

rabe virov in okoljskih učinkov ter nadomestitve določenih dodatkov (kot

so pesticidi) z ekosistemskimi storitvami

KLJUČNE SPREMEMBE ZA PREHOD V PREHRANSKE

SISTEME, KI PREUDARNO RAVNAJO Z VIRI

1 Note that this is not a forecast of how costs will develop. It is an assessment of how costs could develop if Europe aggressively went after this agenda,

and if all improvements were captured as cost savings.

POTENCIALNO ZMANJŠANJE STROŠKOV NA RAZLIČNIH NIVOJIH KROŽNOSTI1

Total savings, %XTotal annual cash-out costs per household; EU average 2012, Euro,

Improvement potential for the year 2050

VIR: SUN, ELLEN MACARTHUR FOUNDATION AND MCKINSEY & COMPANY TEAM ANALYSES REPORT

60-80%

~5,500

25-35%

~9,600

<2%

<2%

15%

15%

10%

2%

25-40%

~6,600

6%

<2%

<2%

<2%

35%

2%

Mobility Food Built environment

Share

Optimise

Loop

Virtualise

Exchange

REgenerate

Today’s cost

Remaining cost2

6%

40%

<5%

5%

25%

25%

VLOGA TRGAIN PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI

• če cene ne odražajo resnične vrednosti in stroškov vseh virov

• če so nagrade kapitalu nesorazmerne z nagradami drugim

proizvodnim faktorjem

• če so podjetniki z letnimi pogodbami in bonusi, ki temeljijo na

kratkoročnih vrednostih delnic, stimulirani h kratkoročnim

odločitvam

• če …

VLOGA TRGOV: TRGI NE MOREJO ZAGOTOVITI

UČINKOVITE ALOKACIJE IN RABE VIROV

...,

• INOVACIJE: pravilno usmerjanje

razpoložljivega investicijskega potenciala

• PROIZVODI: dizajn

• POTROŠNIKI: obnašanje

• NOVI POSLOVNI MODELI: uporabljati ali

posedovati

TRGI IN UREDITEV

EUKROŽNO GOSPODARSTVO

ZAKAJ IN KAKO

• Vključiti VSE DELEŽNIKE: omizje za učinkovito ravnanje z viri

(Resource Efficiency Roundtable)

• PROGRAM ZA SPREMEMBO: načrt za povečanje učinkovitosti

ravnanja z viri (Resorce Efficiency Roadmap)

• INTEGRACIJA Z DRUGIMI POLITIKAMI: sveženj krožnega

gospodarstva (Circular Economy Package)

• INTEGRACIJA V MODEL EKONOMSKEGA UPRAVLJANJA

(SEMESTER): priprava prispevkov za trajnostne politike,

reorganizacija GD za okolje, redna točka dnevnega reda sej

Sveta za okolje

• Aktivno sodelovanje pri GLOBALNIH PRIZADEVANJIH ZA

TRAJNOSTNE SPREMEMBE

Waste

Waste Impact

Assessment

Food

Impact

Assessment

Circular Economy Communication

Marine

Litter

target

Buildings Food

Res.Eff.

Target

Sustainable

Food

Comm

Progress

Report on

Resource

Efficiency

Roadmap

Waste Fitness

Check SWD

3 waste legislative

proposals

(inc. revised targets)

Sustainable

Buildings

Comm

ConsumersBusiness

GreenEntrepreneurship

Action Plan

Green

Employment

Comm

EREPRecommend

ations

Analyses

of

Impacts

Proizvodnja

Upravljanje z odpadki

Potr

ošn

ja

Sekundarn

e

suro

vin

eInovacije,

investicije, spremljanje

33

• Ekodizajn, ki vključuje merila popravljivosti, trajnosti in možnosti recikliranja

• Zakonodajni predlog na področju gnojil, ki vključuje tudi organska gnojila in tista, ki temeljijo na odpadkih

• Minimalni standardi za ponovno uporabo odpadne vode

• Predlog na področju zelenih javnih naročil

• Program finačne podpore krožnega gospodarstva v višini 650 mio evrov

• Standardi na področju kakovosti sekundarnih surovin

• Strategija za plastiko, ki vključuje tudi področje morskih odpadkov

• Povezava med kemikalijami, izdelki in zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki

BIOMASA IN BIO-

PROIZVODIPLASTIKA

ZAVRŽENA HRANA

GRADBENIŠTVO IN RAZGRADNJA

KRITIČNE SUROVINE

2030 CILJI SVEŽNJA KROŽNEGA GOSPODARSTVA

PREVENTIVA

PONOVNA UPORABA & RECIKLIRANJE

(VKLJUČNO KOMPOSTIRANJE)

NAJMANJ 65%

SEŽIGANJE

ODLAGALIŠČAPOSTOPNO ODPRAVLJENA DO 2030 (=<10 %)

EKODIZAJN

EMBALAŽA (75 %)

55 % PLASTIKA

75 % LES

85 % PLASTIKA

STEKLO

PAPIR

LOČENO ZBIRANJE

PROIZVAJALČEVA

ODGOVORNOST

ODPADKI

HRANE KOMUNALNI ODPADKI

KROVNI CILJ

BDP/POTROŠNJA MATERIALA

ZEMLJE MATERIALATOPLOGREDNIH

PLINOVVODE

LETNI PREGLED STANJA UČINKOVITOSTI VIROV

(EUROSTAT, od 2013)

PREGLEDNICA KAZALNIKOV RABE

MEDNARODNADOGAJANJA IN TRENDI

DVA VIDIKA LOČEVANJA GOSPODARSKE RASTI

• LOČEVANJE OD RABE VIROV: ko se produktivnost virov

povečuje hitreje od gospodarske rasti (višjo raven

ekonomske vrednosti in blagostanja dosežemo z enako ali

manjšo rabo virov)

• LOČEVANJE OD VPLIVOV NA OKOLJE: ko višjo raven

blagostanja (in gospodarske rasti) dosežemo z manjšimi

negativnimi vplivi na okolje in/ali celo z obnovitvijo

ekosistemskih storitev

DVA VIDIKA LOČEVANJA GOSPODARSKE RASTI:

OD RABE VIROV IN VPLIVOV NA OKOLJE

Razvita gospodarstva bodo morala uporabiti strategije, ki

bodo njihovo rabo virov znižale na globalno trajnostno raven

(ABSOLUTNO LOČEVANJE)

Razvijajoča se gospodarstva si bodo morala v času, ko se bo

njihova raba virov še povečevala, prizadevati za boljšo

učinkovitost rabe virov in čistejšo proizvodnjo, dokler ne

dosežejo družbeno sprejemljive ravni kakovosti življenja

(RELATIVNO LOČEVANJE)

ČE SKLENEMO …

JE NEIZOGIBNA

SPREMEMBA

GOSPODARSKEGA MODELA

NAŠ KOMPAS JE POKVARJEN

IN POTREBEN POPRAVILA (PAVAN SUKHDEV)

ZNANOST

STRATEŠKA PRIORITETA VLADE (NE SAMO MOP) – opredeljena v viziji in strateških

dokumentih vlade, podprta z indikatorji, spremljanjem, poročanjem, vpeta v proces

semestra EU in ekonomskega upravljanja …

SISTEMATIČNO PRILAGOJEVANJE VSEH POLITIK – uvajanje podjetniškega

trajnostnega računovodstva, nadgradnja nacionalnih statistik in računov, prilagoditev

davčne politike, politike subvencij, javnih naročil, rabe bančnega potenciala,

investicijske politike, znanosti in raziskov, podpora inovacijam, izgradnja

infrastrukture, oblikovanje proizvodov, izobraževanje, osveščanje potrošnikov,

uvajanje novih poslovnih modelov, podpora malim in srednjim podjetjem, …

AKTIVNI DIALOG Z DELEŽNIKI, KI IMAJO INTERES PO OHRANITVI OBSTOJEČEGA

STANJA - vsak prehod je mogoč le, če se vodi aktivna politika in odprt dialog s tistimi,

ki pri prehodu izgubljajo

DIALOG S SOCIALNIMI PARTNERJI – zakaj je koncept tudi politično zelo privlačen in

sprejemljiv, veliko govorimo o ekonomskih in okoljskih vidikih prehoda, premalo o

socialnih vidikih

POGOJI ZA PREHOD V NOV GOSPODARSKI MODEL

OBNAŠANJE LJUDI – zakaj ravnamo v zavetju družine drugače kot v službi in

javnem življenju?

POMANJKANJE DOLGOROČNE KONSISTENTNOSTI – kako okrepiti dolgoročno

strateško razmišljanje in oblikovanje politik ter nadomestiti prevladujočo

kratkoročno logiko?

BRANJENJE ZATEČENEGA STANJA – kako preseči ujetost (lock-in) v zatečeno

stanje in pristop, ki temelji na logiki zagovarjanja najmanjšega skupnega

imenovalca in branjenju nebranljivega?

SLABO RAZUMEVANJE KONCEPTA TER POMANJKANJE IMPLEMENTACIJE: kako

zagotoviti razumevanje sprememb in dovolj znanja za spremembe v praksi in

da bodo sprejete politične obveznosti dejansko uresničene?

SILOSNI PRISTOP – kako prepričati ljudi, da se s sodelovanjem doseže najboljši

skupni učinek?

KLJUČNE OVIRE ZA SPREMEMBE

21. STOLETJE

OD RANLJIVOSTI DO TRAJNOSTI

POVEČANA ODGOVORNOST

OKOLJE

GOSPODARSTVO

Problemov ne moremo rešiti z načinom razmišljanja,

ki jih je povzročil

Norost – znova in znova ponavljati iste stvari in

pričakovati različne rezultate

O NAŠEM ČASU ...

Vse se mora spremeniti, če želimo, da bo vse ostalo enako

GIUSEPPE TOMASI

DI LAMPEDUSA

ALBERT EINSTEIN

SCP

ENV

ECOSOC

*HVALA

www.unep.org/resourcepanel