UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PREPREČEVANJE KORUPCIJE IN PRANJA DENARJA

Kandidatka Mateja Fric Študentka rednega študija Številka indeksa 81566426 Program visokošolski strokovni Študijska smer zunanja trgovina Mentor dr Vladimir Kenda redni profesor

Hoče januar 2006

2

PREDGOVOR Že od nekdaj je bilo s podkupnino mogoče doseči nekaj več obiti kakšen zakon ali si pridobiti pomembno prednost pred nekom drugim Danes ni nič drugače korupcija in pranje denarja predstavljata resen problem v mnogih državah širom sveta Korupcija je simptom globoko zakoreninjene temeljne ekonomske politične in institucionalne slabosti sistema in pomanjkanja blaginje v državi Njena prisotnost ogroža pravno državo demokracijo in njene institucije človekove pravice spodkopava državno upravo enakost in socialno pravičnost konkurenco in ekonomski razvoj ter same temelje moralne družbe Ta pojav ni prisoten le v revnih državah in državah v razvoju temveč je postal problem držav vsega sveta Prav tako ni omejen na določne socialne sloje Lahko so ji podvrženi vsi družbeni segmenti Seveda pa je korupcija najnevarnejša pri tistih skupinah ki imajo največjo družbeno moč to je da razpolagajo s politično močjo in gospodarskimi sredstvi s katerimi lahko vplivajo na korumpiranost ne le posameznika ampak tudi politike gospodarstva in vseh tistih državnih segmentov ki imajo vpliv na celotno družbo Tudi pranje denarja povzroča vrsto negativnih posledic zlasti v gospodarstvu finančnem sektorju ter ekonomski politiki Negativno vpliva na razvoj finančnih institucij ter spodkopava zaupanje v finančni in bančni sistem V prvem delu je nakazana problematika raziskave namen cilji in trditve diplomskega dela V drugem delu so predstavljeni nekateri osnovni pojmi v zvezi s korupcijo ki imajo svoje temelje v delih številnih avtorjev in predstavljajo teoretsko osnovo diplomskega dela Predstavili smo različne definicije korupcije in njene pojavne oblike ki se med avtorji in različnimi organizacijami razlikujejo ter njene posledice Preprečevanje korupcije dandanes predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost ki smo jo v tretjem delu diplomskega dela razčlenili iz različnih zornih kotov Najprej smo proučili institucije in zakonodajo preprečevanja korupcije v Sloveniji Ker pa je korupcija postala globalni problem in ker povezovanje in sodelovanje držav ter organizacij prinaša boljše rezultate se nam je zdelo pomembno da smo omenili tudi mednarodne organizacije ki izvajajo številne raziskave na to temo sodelujejo z državami s čimer si pridobivajo izkušnje na tem področju Razčlenjeni so ukrepi in aktivnosti Svetovne banke Organizacije združenih narodov Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter drugih V četrtem delu diplomske naloge smo prav tako definirali pojme motive in posledice pranja denarja na družbeni in gospodarski sistem Najpomembnejšo vlogo v Sloveniji ima Urad RS za preprečevanje pranja denarja kateremu smo namenili precejšen del tega poglavja V zadnjem delu smo analizirali dve raziskavi ena izmed njiju je mednarodne razsežnosti druga pa se nanaša na samo področje Slovenije Diplomsko nalogo smo zaključili z ugotovitvami raziskave ter s sklepom v katerem so strnjene bistvene ugotovitve do katerih smo prišli med pisanjem naloge

3

KAZALO

1 UVOD 5 11 Opredelitev področja in opis problema 5 12 Namen cilji in osnovne trditve 5 13 Predpostavke in omejitve raziskave 6 14 Uporabljene raziskovalne metode 6

2 KORUPCIJA 7 21 Definicija korupcije in njene pojavne oblike 7 22 Vrste korupcije 10

221 Korupcija z vidika nevarnosti za družbo 10 222 Korupcija z vidika sektorja kjer se pojavlja 11

2221 Korupcija v javni upravi 11 2222 Korupcija v zasebnem sektorju 13

23 Posledice korupcije 17

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI 19 31 Institucije in zakonodaja 19 32 Mednarodno sodelovanje 20

321 Svetovna banka 20 322 Organizacija združenih narodov 20 323 OECD 21 324 EU 22 325 GRECO 22 326 Transparency International ndash TI 23 327 Ostale organizacije 23

33 Civilna družba in državljani 25

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA 26 41 Pojem pranja denarja 26 42 Motiv za pranje denarja 26 43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem 27 44 Viri umazanega denarja 28 45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja 29

451 Vloga in naloge urada 29 452 Organizacija urada 31 453 Mednarodno sodelovanje 31 454 Zakonodaja na področju pranja denarja v Sloveniji 33

5 RAZISKAVA KORUPCIJSKE KLIME V SLOVENIJI 35 51 Metodologija raziskave 35 52 Vsebina in rezultati raziskave 35

4

6 SKLEP 45

7 POVZETEK 47

8 ABSTRACT 48

9 SEZNAM LITERATURE 49

10 SEZNAM VIROV 50

11 KAZALO TABEL IN SLIK 52

5

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema V zgodovini človeštva ni bilo družbe v kateri ne bi bilo korupcije Že v starem rimskem imperiju je veljalo da je vse podkupljivo kar nam zagotovo priča o določenem družbenem in moralnem vzdušju tistega časa Tudi v današnjem času predstavlja korupcija enega največjih izzivov oziroma problemov sodobnega sveta Prisotna je v vseh segmentih družbe tako v javnem kot v zasebnem sektorju tako v politiki kot v športu njena problematika pa je zelo kompleksna V zadnjem času je postala vse bolj transparentna in ljudje se je vse bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Korupcija slabi demokracijo spodjeda legitimnost vlade njenih organov in institucij moralna pravila ter poštenost Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju v izgubi etično-moralnih idealovhellip Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Zaradi negativnih učinkov korupcije in pranja denarja se vse večji pomen pripisuje boju proti njima tako na domačem kot tudi na mednarodnem področju Učinkovit boj zoper korupcijo in pranju denarja zahteva ustrezne ukrepe s strani posameznih vlad na področju nacionalnih zakonodaj ter uspešno poslovanje in sodelovanje tako mednarodnih organizacij kot tudi neodvisnih podjetij

12 Namen cilji in osnovne trditve Korupcija kot svetovni problem je bila vrsto let potisnjena na rob raziskovanja Nedavno so jo raziskovalci spet začeli podrobno raziskovati in odkrivati njene vzroke zakonitosti in vplive Namen naloge je dobiti vpogled v obravnavano problematiko razložiti pojmovanje korupcije in njen vpliv na delovanje družbe Cilji naloge so bull predstaviti pojem korupcije vrste in dejanske primere le-teh bull opisati mehanizme ki jih uporabljajo domače in tuje institucije v boju proti

korupciji bull proučitev pojma pranje denarja in bull predstaviti dostopne raziskave o korupciji in mnenja prebivalcev Slovenije o le-tej

ter pranju denarja

6

V pospešenem odpiranju v svet in spreminjanju gospodarskih razmer se naša družba srečuje z nevarnostjo - korupcijo in pranjem denarja Mednarodni organizirani kriminal na leto ustvarja milijardne dobičke s trgovino z mamili in orožjem podkupovanjem izsiljevanjem goljufijami in drugimi kaznivimi dejanji Trdimo da je pohlep eden izmed glavnih razlogov za obstoj korupcije in pranja denarja v svetu

13 Predpostavke in omejitve raziskave Pri pisanju bomo poskušali dokazati tri predpostavke bull korupcija zmanjšuje zaupanje v vlado in njene institucije bull korupcija ruši demokratičnost in stabilnost bull korupcija spodkopuje ekonomski razvoj države V praktičnem delu se bomo omejili na konkreten primer raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Raziskava o korupciji katere namen je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi je bila izvedena v Avstriji Bolgariji na Hrvaškem Češkem Estoniji Madžarskem Litvi Poljskem v Romuniji Rusiji na Slovaškem v Sloveniji Srbiji in Črni gori in Ukrajini Za aktualizacijo problematike bomo uporabili tudi izsledke raziskave (Stališča o korupciji) ki jo je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Inštituta za družbene vede FDV Ta raziskava o korupciji skuša ugotoviti kje se na področju korupcije po vrednostnih sodbah ljudi nahaja naša država Raziskava se nanaša na korupcijo v javnih službah kot najbolj izpostavljenem in vidnem problemu družbe

14 Uporabljene raziskovalne metode V pričujoči nalogi bomo v teoretičnem delu uporabili sekundarno metodo zbiranja in obdelave podatkov Ta metoda temelji na že obstoječem informacijskem gradivu ki ga sestavljata literatura domačih in tujih avtorjev ter internet Uporabljali bomo podatke ki so preverjeni in realni Empirični del naloge je namenjen ugotavljanju razširjenosti korupcije v Sloveniji Na podlagi dostopnih rezultatov bomo ocenili stopnjo vplivnosti korupcije na družbo in zavedanje tega problema

7

2 KORUPCIJA

21 Definicija korupcije in njene pojavne oblike Korupcija sodi med pojme ki jim je težko določiti vsebino saj se njen pomen spreminja v časovnem družbenem in političnem kontekstu Etimološko izhaja izraz korupcija iz latinske besede rumpere ki pomeni razbijanje lomljenje trganje Ker v tem pretrganju delujeta najmanj dve osebi se temu latinsko reče cum rumpere (Dossier korupcija 2005) Etimologija nadalje ne daje podrobnejših zaključkov o pojmovanju korupcije večina slovarjev pa jo opredeljuje kot pokvarjenost in nepoštenje Korupcija je bila opredeljena kot negativen družbeni pojav že v Rimskem pravu (Lex Julija repetundae) Kaznivo dejanje korupcije bi lahko opredelili kot ponujanje sprejemanje ali zahtevanje določene koristi z namenom vplivati na uradno osebo pri izvajanju njene službe Aristotel Machiavelli in Montesquieu so izhajali iz ideje da je korupcija izraz krvavljenja moralnih vrednot družbe Kot takšna se šteje za nemoralno in škodljivo za družbo saj morajo nosilci funkcij zagovarjati in zastopati interese za katere so izvoljeni ne pa lastne interese Z razvojem moderne države postaja korupcija ne le moralno škodljiva temveč tudi vzrok neučinkovitosti države Za boljše poznavanje pojma korupcije si moramo naprej ogledati njene pojavne oblike Korupcijo lahko delimo na (Dobovšek 2002 48)

bull notranjo in zunanjo bull individualno in institucionalno bull materialno bull psihično

Najbolj pogosta je zunanja ali eksterna korupcija pri kateri gre največkrat za plačevanje storitev ali opustitev uradnih dejanj ali pa za dajanje daril z določenim namenom Notranjo korupcijo pomenijo dejanja (podkupovanja) s katerimi posameznik od nadrejenih ali podrejenih dosega nedovoljene koristi Individualna korupcija pomeni posamezno podkupovanje in diskretnost saj sta v podkupovanje vpleteni le dve osebi Značilno za takšna dejanja je da krivdo nosita obe stranki in je zato zbiranje dokazov o takšnih dejanjih zelo težavno Takšna vrsta korupcije je tudi najbolj razširjena Bolj nevarna je institucionalizirana (velika korupcija grand corruption state capture) korupcija saj povzroča razpad družbenih vrednot Pojav spremljajo podobni procesi na ravni oblasti in politike Takšna korupcija vpliva na javno vzdušje in povzroča strah in negotovost ter prizadene moralo ljudi Materialno podkupovanje je najbolj razširjena oblika korupcije saj prinaša takojšnjo korist hkrati pa otežuje odkrivanje Vsaka korupcija ima tudi svojo psihično plat saj je koruptibilnost lastnost podleganja državnih uslužbencev podkupovalcu

8

V svetu se pojavljata dve obliki opisovanja korupcije Korupcija v aktivnem smislu zajema osebe ki dajejo neko dobrino in s tem napeljujejo na kaznivo dejanje Korupcija v pasivnem smislu zajema osebe ki sprejmejo neko dobrino v zameno zanjo pa izvršijo protipravno dejanje ki je povezano z opravljanjem njihove dejavnosti Korupcija se dogaja z aktivnim in pasivnim delovanjem ki je lahko pravo ali nepravo lahko vnaprejšnje ali naknadno V njej nastopata predvsem dve kategoriji subjektov in sicer tisti ki dajejo in tisti ki prejemajo (Ferlinc 2000 1032) Pravo podkupovanje je podkupovanje za prepovedana dejanja blizu kompetenc prejemnika Od nepravega se razlikuje po merilu Tisti ki sprejme podkupnino opravi dejanje za katero je tudi sicer pristojen (nepravo podkupovanje) ali pa je podkupnina usmerjena v dejanje ki presega kompetence in dovoljeno ravnaje storilca npr zanemarjanje koristi svoje organizacije povzročitev škode ali pa izvršitev uradnega dejanja ki ga uradna oseba ne bi smela opraviti ali naklepna opustitev uradnega dejanja ki bi ga uradna oseba morala ali smela opraviti Nepravo podkupovanje je podkupovanje za dejanje ki je dovoljeno ali legitimno npr sklenitev posla izvršitev storitve uradno ravnanje ki bi ga uradna oseba tudi sicer morala opraviti (ali ki ga tudi sicer ne bi opravila) Bistvo moralnega očitka ki je podlaga kazenskopravnim normam za urejanje nepravega podkupovanja je v okoliščini da mora dajalec podkupnine plačati nekaj česar bi moral biti deležen tudi brez plačila Pri vnaprejšnjem podkupovanju gre za podkupovanje pred izvršitvijo tiste koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal ali obljubil dati podkupnino Časovni presledek med dajanjem podkupnine ali izpolnitvijo koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal podkupnino ne pomeni odločilnega dejstva in ne more vplivati na obstoj kaznivega dejanja Pri dajalcu mora obstajati tako imenovana volja do vzorčne zveze ki kaže ne le objektivno možnost da plačilo podkupnine tudi dejansko privede do koristi zanj ali za drugega Pomembno je da je prav takšen potek vzorčne zveze hotel dajalec podkupnine Naknadno ali poznejše podkupovanje je takrat kadar pride do terjanja ali do plačila podkupnine šele po sklenitvi posla opravljeni storitvi ali uradnemu dejanju Zanimiv je tudi matematični prikaz korupcije (Ludtke 1993 88) osebna korist gt družbena korist ob pogoju pričakovana korist zagotovljena korist Pričakovana korist je vsota pozitivnih faktorjev 12 in negativnih faktorjev 3 4 5 6 7 bull ponujenega denarja bull ponujenega zadovoljstva bull tveganja sankcije bull družbene (ne)sprejemljivosti korupcije bull pomislekov in strahu bull strogosti sankcij bull notranjega nadzora

9

Podobnega opredeljevanja z matematično formulo se je lotil Klitgaard (1996 45) ki izraža korupcijo kot C= M+D-A Pri tem je korupcija (C) enaka monopolu (M) in diskrecijski pravici (D) zmanjšana za zanesljivost (A) korupcijskega posla Avtor podobno kot prejšnja izhaja iz pogoja da je potreben nek monopol na določenem področju ki lahko že sam pripelje do korupcije ali pa se razmere spremenijo v še bolj ugodne ob dejstvu da obstaja diskrecijska pravica odločanja Negativni dejavniki se kažejo v možnosti razkritja družbeni nesprejemljivosti in predvideni kazni Pred oblikovanjem definicije korupcije je pomembno vedeti da obstajajo v družbi mnenja ki predstavljajo elemente korupcije bull korupcija je predominantno slaba stvar bull imamo dve strani - podkupovalca in podkupljenega bull ti dve strani lahko igrata veliko vlog (javni uslužbenec zasebnik politik domači ali

tuji itd) bull za koruptivno dejanje obstaja nagrada (malo darilo ali velika podkupnina denarna

ali nedenarna direktna ali indirektna dana vnaprej ali po dejanju dana podkupovanemu ali komu drugemu ipd)

bull ocene takšnih vedenj se razlikujejo (dejanje je kriminalizirano ali ni) bull lahko je izvršeno na različne načine (z ali brez modre kuverte ipd) Dobra definicija naj bi po mnenju Jagra (2000 107) vključevala te in še kakšne druge elemente korupcije

10

22 Vrste korupcije

221 Korupcija z vidika nevarnosti za družbo Koruptivna dejanja se po vrsti in težavnostni stopnji zelo razlikujejo in se razvrščajo v razponu od malenkostne oz priložnostne korupcije do mreže organiziranega kriminala Ta mreža predstavlja obsežen postopek ki se ne da primerno reševati niti s kazenskimi pregoni niti z znanstvenimi raziskavami ker se v ozadju izvršenih dejanj skriva veliko število oseb izvršena dejanja pa so zelo kompleksna in imajo v ozadju skrite razloge

SLIKA 1 VRSTE KORUPCIJE IZ VIDIKA NEVARNOSTI ZA DRUŽBO

Vidno polje

temno področje

malenkostna oz

priložnostna korupcija

preprosta sistemska korupcija

sistemska korupcija in gospodarski

kriminal

korupcija in organizirani

kriminal

Vir Hren (2002 170) Malenkostna oz priložnostna korupcija Pri tej vrsti korupcije gre za posamične primere ali redke primere malenkostnega pomena Koruptivno dejanje je odvisno od priložnosti kar pomeni da izhaja iz posamičnega položaja in ni podvrženo ponavljanju Praviloma se udeleženca ne poznata V dejanje sta vključeni najpogosteje dve osebi (Hren 2002 170) Preprosta sistemska korupcija Ta vrsta korupcije predstavlja sistemsko korupcijo ki je omejena prostorsko in na določeno osebje Koruptivni odnosi so dolgotrajni in so izpostavljeni ponavljanju vendar niso razširjeni na območje celotne države temveč na posamezna področja dejavnosti ali na področje pristojnosti posameznega uradnika Tu gre za večletno podkupovanje enega ali dveh uradnikov v državi s strani podjetnika Pogosto se dogaja da koruptivni primeri v katerega je vključen en ali dva uradnika in od dva do deset podjetnikov potekajo tekoče-nemoteno 10 do 20 let Ta vrsta korupcije lahko vpliva na zakonite ali nezakonite službene obveznosti uradnikov Nudi dajalcu podkupnine npr takojšnje nižje stroške ali druge prednosti ki se lahko izkažejo dajalcu v daljšem časovnem obdobju Primeri tovrstne korupcije so povabila na kosila drobna darila steklenica vina darilo denarnega zneska ob posamezni priložnosti itd

11

Sistemska korupcija in gospodarski kriminal V to vrsto je vključeno večje število oseb tekom večjega števila let ali celo desetletje Korupcija je sestavni (prikriti) del njihove strategije in je močno vgrajena v njihov način dela ter je povezana z nadaljnjimi kaznivimi dejanji kot npr goljufija poneverba davčna utaja itd Predpogoj za dokazovanje tovrstne korupcije je obsežen kazenski postopek saj je njen povzročitelj večinoma organiziran gospodarski kriminal (Hren 2002 170) Sistemska korupcija in negospodarski kriminal Ta vrsta korupcije se nanaša na organizirani negospodarski kriminal Pod organizirani negospodarski kriminal štejemo trgovino z ljudmi drogami zvodništvo organizirani izvoz ukradenih vozil organizirani vlomi kraje po naročilu pranje denarja ustanavljanje navideznih družb hellip(Hren 2002 171)

222 Korupcija z vidika sektorja kjer se pojavlja

2221 Korupcija v javni upravi Korupcija se lahko pojavlja na mikro srednjem in makro nivoju Korupcija na mikronivoju se kaže v obliki majhnih daril javnim uslužbencem za dejavnosti ki pa bi jih ti morali storiti že po svoji dolžnosti Najbolj razširjena je med uslužbenci ki imajo opravka z dokumentacijo in izdajo dovoljenj Takšna korupcija zajema javne uslužbence nižjih nivojev višina nagrade ne dosega povprečne mesečne plače uslužbenca darilo pa je ponavadi bolj osebne narave Nevarnost je da postane zelo razširjena ljudje pa so do takšne korupcije strpni in prav lahko postane del vsakdanjih običajev Moralno se takšna korupcija opravičuje z nizkimi plačami in prizadevanjem uslužbencev za rešitev zadeve (Dobovšek 2002 47) Korupcija na srednjem nivoju zajema javne uslužbence na višjem nivoju Najbolj razširjena je na lokalnem nivoju kjer se s pooblastili lokalnih veljakov kreira politika lokalne skupnosti Podkupnino ponujajo manjši podjetniki ali interesne skupine s čimer dosegajo ustrezne predpise in rešitve ki so v pristojnosti srednjega nivoja javnih uslužbencev Za zlorabo svoje pristojnosti dobijo uslužbenci večja darila ki dosegajo vrednost nekaj do več deset povprečnih plač odvisno od tega koliko oseb je vpletenih in koliko dokumentacije ali uslug je potrebno pridobiti Javnost takšno korupcijo šteje za nepošteno in nemoralno dejanje zato tudi ni strpna do te vrste korupcije (Jandosova 2000 123) Korupcija na makronivoju je povezana z vladnimi naročili sklepanjem pogodb za večja dela v državi kot so ceste in infrastruktura ter večje ostale investicije Tisti ki odloča o danem pooblastilu lahko s podkupninami zasluži doživljenjsko plačo V korupcijo so vpleteni vodilni v večjih podjetjih ali monopolih najvišji ki odločajo v državnih institucijah in politiki Takšna vrsta korupcije je bolj ali manj tabu tema v vseh družbah vpliv na družbo pa je velik Stroški se izredno povečujejo kakovost dela pa je slaba Tako se namesto zdrave konkurence temelječe na kakovosti ceni in inovaciji pojavljata korupcija in nepotizem kar vodi v razpad gospodarstva (Dobovšek 2002 47)

12

Medtem ko so druge oblike korupcije ponavadi velikokrat omenjene v medijih in razpravah in si vlade prizadevajo za njihovo izkoreninjenje je korupcija na makronivoju še vedno tabu tema kljub temu da je njen učinek na družbo zelo velik predvsem na ekonomskem področju Rezultat takšne korupcije je namesto pravične konkurence zasnovane na ceni kakovosti in inovacijah stanje kjer prihaja do tekmovanja v podkupovanju in do stroškovno neučinkovitih procesov To škodi trgu in odvrača nove investicije Za lažjo predstavitev nivojev korupcije si oglejmo tabelo povzeto po Jandosovi (2000 126)

TABELA 1NIVOJI KORUPCIJE

Nivo

Mikro Srednji Makro

Akterji

Državljani nasproti najnižjim javnim uslužbencem v institucijah kot so zdravstvo upravne službe policijahellip

Mali in srednji poslovneži nasproti srednjemu nivoju vladnih uslužbencev lokalnim avtoritetam funkcionarjemhellip

Najvišji menedžerji nacionalnih in internacionalnih podjetij nasproti najvišjim državnim uslužbencem politikom državnim komisijamhellip

Pomen in oblike

Znesek denarja je primerljiv s plačo nižjega državnega uslužbenca darila za individualne usluge ali olajšavehellip

Količina denarja varira v rangih od nekaj sto do tisoče dolarjev lahko tudi kakšna provizija od pogodb poslovnih namigov nezakonitih licenchellip

Delež v pogodbi delnice koorporacij elitne štipendije za otroke uslužbencev dajanje delovnih mest dostop do vladnih strokhellip

Prihodnje delovanje

Skrbna in podrobna izdelava primernega spodbudnega sistema govorjenja in prijavljanja korupcije izgradnja standardov in kodeksov za javne uslužbencehellip

Prejšnji ukrepi in uskladitev predpisov revizija sistemov uvajanje transparentnosti in odgovornostihellip

Prejšnji ukrepi in razkritje povezav med gospodarstvom politiko in upravo preglednost nad sredstvi preglednost nad odločitvami prijavljanje premoženjskega stanjahellip

Vir Jandosova ( 2000 126) Tudi Kregar (2000 138) trdi da korupcija ni slabost ljudi temveč institucij

13

2222 Korupcija v zasebnem sektorju Zelo dolgo je veljalo da do korupcije lahko pride samo v javnem sektorju Razlog za takšno prepričanje je bil dokaj enostaven v državni upravi posamezniki z zmernimi če že ne z nizkimi dohodki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi ki niso njihova Nekateri so zato ker so proračunska celo prepričani da so nikogaršnja Takšno prepričanje seveda zmanjšuje težo moralnega bremena ob takšni ali drugačni zlorabi oziroma prekoračitvi pooblastil v zasebne namene in jo dela dokaj vabljivo Tako kot na drugih področjih pa so ekonomske zakonitosti predvsem škoda ki jo zasebnim podjetjem povzroča korupcija kmalu prisilile države da so priznale tudi obstoj korupcije v zasebnem sektorju in to z normativnimi akti ki so začeli urejati to področje Na mednarodni sceni se vrsta konvencij vprašanja zasebne korupcije sploh ni dotaknila Prva ki je to storila je bila Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope leta 1999 najnovejša Konvencija OZN proti korupciji iz leta 2002 pa prav tako zahteva od svojih podpisnic da inkriminaciji podkupovanja v gospodarstvu namenijo vso potrebno pozornost Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope že velja ratificirala jo je tudi Republika Slovenija (Kos 2004 24) Slovensko kazensko pravo se lahko pohvali s tem da je podkupovanje v zasebnem sektorju že dolgo kaznivo Trenutno ga inkriminirata 247 in 248 člen KZ ki govorita o neupravičenem sprejemanju oziroma dajanju daril Lastne možnosti gospodarskih subjektov Odločitev podjetja da se ne bo spuščalo v korupcijo je običajno na prvi pogled slaba poslovna odločitev zaradi katere ne bo dobilo posla ali pa bo izgubilo že obstoječega oziroma bo za te posle moralo dvigniti ponudbo ali spustiti ceno To seveda velja če je tudi njegov poslovni partner pred raquoistolaquo težavo če gre torej za skušnjavo kateri se ne more upreti nobena od pogodbenih strank Kratkoročno je odločitev podjetja da bo plačalo podkupnino seveda racionalna dolgoročno pa bo zanesljivo privedla do takšnega dviga legalnih ali ilegalnih cen torej tudi podkupnin da bodo ekonomske prednosti zagotovljene s korupcijo pri prvem poslu hitro splavale po vodi Pomembno je še nekaj drugega prva plačana podkupnina ustvari določen vtis o pravni finančni in moralni ranljivosti podjetja ki jo je izredno lahko izkoristiti Vsako takšno darilo ima svojo ceno ki jo je enkrat treba plačati bodisi z denarjem bodisi z osebno svobodo Tega se seveda še zdaleč ne zavedajo vsi predstavniki podjetja tudi njegovi najbolj izpostavljeni ne Ravno zaradi tega morajo podjetja načrtno pristopiti k izgradnji tega znanja in se morajo še pred nastankom konkretnih problemov začeti ukvarjati z rešitvijo vprašanja kako preprečiti nastanek situacij v katerih bi podjetja sploh lahko bila izpostavljena zahtevam po podkupninah in kako reagirati v takšnih situacijah če do njih pride Teorija pozna pet možnih načinov strateškega pristopa k preprečevanju korupcije ki jih je zaradi njihovih osnovnih značilnosti moč poimenovati zelo zabavno (Kos 2004 28) Katerega od načinov bo podjetje ubralo ni odvisno samo od zavestne odločitve njegovega vodstva ampak tudi od objektivnih pogojev velikosti podjetja njegove ekonomske moči položaja na trgu temeljnih značilnosti njegovih poslovnih partnerjev pravnega sistema v katerem delujehellipPredvsem pa mora biti jasno da se bodo podjetja s problemi potencialne ali dejanske korupcije začela ukvarjati šele potem ko ga bodo identificirale kot problem

14

Nojeva taktika tiščanje glave v pesek zna biti racionalna odločitev predvsem pri majhnih podjetjih ki nimajo kapacitet za sistemsko pripravo na takšne težave in imajo zaradi svoje majhnosti na trgu zelo slaba pogajalska izhodišča ali pa se le redko srečajo s koruptivnimi zahtevki Vodstva takšnih podjetij se namreč povsem zavestno odločajo da svojih virov ne bodo trošila za pričakovano ekonomsko nizko učinkovite dejavnosti Odisejeva taktika tako kot se je dal Odisej privezati na svojo ladjo da ne bi podlegel klicu siren se tudi nekatera podjetja zavestno odločijo da se bodo raquoprivezalalaquo samo na trge kjer nevarnosti korupcije ni To v posledici seveda pomeni da gredo v zavestno izgubo potencialnih ali obstoječih tržišč Da takšne odločitve niso izjemne potrjujejo opazovanja Svetovne banke Verižna taktika predvsem velika podjetja se pogosto odločijo da bodo decentralizirala del svojih funkcij in jih zaupale svojim izpostavam na terenu da bi se tako čim bolj približale razmeram na trgu Tako tudi boj zoper korupcijo postane odgovornost lokalnih izpostav ker to omogoča bolj prožno reagiranje na konkretne nevarnosti konkretnega tržišča Taktika deluje če so odgovorne osebe v izpostavah seznanjene z osnovnimi principi glede korupcije ki veljajo v matičnem podjetju če so jih seveda pripravljene uveljavljati na svojem nivoju in če od njih odstopajo samo v meri ki je nujno potrebna za dodatno povečanje njihove učinkovitosti glede na pogoje okolja Na ta način se ustvari neke vrste protikorupcijska veriga ki je kot vsaka druga veriga odvisna od svojega najšibkejšega člena katerega zlom pa ima za posledico tudi dejstvo da se slab image ustvarjen na lokalnem nivoju takoj in direktno prenese tudi na matično podjetje (Kos 2004 29) Denarna taktika zelo mikavno sredstvo s katerim managerji nekaterih pravnih oseb želijo preprečiti sprejemanje podkupnin svojih zaposlenih so visoki osebni dohodki Verjeti je mogoče da je ta metoda delno učinkovita tudi v zasebnem sektorju čeprav bi bila razmerja v primeru raziskav verjetno manj čista kot v javnem sektorju Upoštevati pa je treba dejstvo da je metoda za gospodarstvo samo delno uporabna preprečuje samo pasivni del koruptivnih ravnanj nemogoče jo je uporabiti za vse zaposlene razpoložljiva sredstva za tovrsten dvig osebnih dohodkov so zaradi odsotnosti nedvomnih in jasnih pozitivnih poslovnih učinkov bolj omejena kot v javnem sektorju višina podkupnin v zasebnem sektorju je vsaj ponekod višja kot v javnem tako visoka da presega pozitivne učinke še tako dobrih osebnih dohodkov Možne rešitve se iščejo v smeri odličnega plačevanja manjšega števila zaposlenih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih Taktika celovitega ukrepanja v svetu vedno pogostejši pojav ki v Sloveniji še nima pravih posnemovalcev je izdelava kompletnih in kompleksnih strategij znotraj podjetij ki naj zagotovijo ustrezno etičnost ravnanja vseh zaposlenih in obsegajo tako izobraževanje kot tudi odkrivanje in preprečevanje vsega nepoštenega ravnanja tudi korupcije (Kos 2004 30) To seveda terja angažiranje ustreznega števila zaposlenih strokovnjakov ne samo pri izdelavi teh strategij ampak tudi pri zagotavljanju njihovega uresničevanja Kompleksne strategije za zagotavljanje etike v poslovanju podjetij in ravnanju njihovih zaposlenih so zelo različne kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj njihovih skupnih značilnosti predvsem pri elementih ki jih sestavljajo oz pri predpostavkah ki morajo biti uresničene da imajo strategije sploh kakšen učinek

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

2

PREDGOVOR Že od nekdaj je bilo s podkupnino mogoče doseči nekaj več obiti kakšen zakon ali si pridobiti pomembno prednost pred nekom drugim Danes ni nič drugače korupcija in pranje denarja predstavljata resen problem v mnogih državah širom sveta Korupcija je simptom globoko zakoreninjene temeljne ekonomske politične in institucionalne slabosti sistema in pomanjkanja blaginje v državi Njena prisotnost ogroža pravno državo demokracijo in njene institucije človekove pravice spodkopava državno upravo enakost in socialno pravičnost konkurenco in ekonomski razvoj ter same temelje moralne družbe Ta pojav ni prisoten le v revnih državah in državah v razvoju temveč je postal problem držav vsega sveta Prav tako ni omejen na določne socialne sloje Lahko so ji podvrženi vsi družbeni segmenti Seveda pa je korupcija najnevarnejša pri tistih skupinah ki imajo največjo družbeno moč to je da razpolagajo s politično močjo in gospodarskimi sredstvi s katerimi lahko vplivajo na korumpiranost ne le posameznika ampak tudi politike gospodarstva in vseh tistih državnih segmentov ki imajo vpliv na celotno družbo Tudi pranje denarja povzroča vrsto negativnih posledic zlasti v gospodarstvu finančnem sektorju ter ekonomski politiki Negativno vpliva na razvoj finančnih institucij ter spodkopava zaupanje v finančni in bančni sistem V prvem delu je nakazana problematika raziskave namen cilji in trditve diplomskega dela V drugem delu so predstavljeni nekateri osnovni pojmi v zvezi s korupcijo ki imajo svoje temelje v delih številnih avtorjev in predstavljajo teoretsko osnovo diplomskega dela Predstavili smo različne definicije korupcije in njene pojavne oblike ki se med avtorji in različnimi organizacijami razlikujejo ter njene posledice Preprečevanje korupcije dandanes predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost ki smo jo v tretjem delu diplomskega dela razčlenili iz različnih zornih kotov Najprej smo proučili institucije in zakonodajo preprečevanja korupcije v Sloveniji Ker pa je korupcija postala globalni problem in ker povezovanje in sodelovanje držav ter organizacij prinaša boljše rezultate se nam je zdelo pomembno da smo omenili tudi mednarodne organizacije ki izvajajo številne raziskave na to temo sodelujejo z državami s čimer si pridobivajo izkušnje na tem področju Razčlenjeni so ukrepi in aktivnosti Svetovne banke Organizacije združenih narodov Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter drugih V četrtem delu diplomske naloge smo prav tako definirali pojme motive in posledice pranja denarja na družbeni in gospodarski sistem Najpomembnejšo vlogo v Sloveniji ima Urad RS za preprečevanje pranja denarja kateremu smo namenili precejšen del tega poglavja V zadnjem delu smo analizirali dve raziskavi ena izmed njiju je mednarodne razsežnosti druga pa se nanaša na samo področje Slovenije Diplomsko nalogo smo zaključili z ugotovitvami raziskave ter s sklepom v katerem so strnjene bistvene ugotovitve do katerih smo prišli med pisanjem naloge

3

KAZALO

1 UVOD 5 11 Opredelitev področja in opis problema 5 12 Namen cilji in osnovne trditve 5 13 Predpostavke in omejitve raziskave 6 14 Uporabljene raziskovalne metode 6

2 KORUPCIJA 7 21 Definicija korupcije in njene pojavne oblike 7 22 Vrste korupcije 10

221 Korupcija z vidika nevarnosti za družbo 10 222 Korupcija z vidika sektorja kjer se pojavlja 11

2221 Korupcija v javni upravi 11 2222 Korupcija v zasebnem sektorju 13

23 Posledice korupcije 17

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI 19 31 Institucije in zakonodaja 19 32 Mednarodno sodelovanje 20

321 Svetovna banka 20 322 Organizacija združenih narodov 20 323 OECD 21 324 EU 22 325 GRECO 22 326 Transparency International ndash TI 23 327 Ostale organizacije 23

33 Civilna družba in državljani 25

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA 26 41 Pojem pranja denarja 26 42 Motiv za pranje denarja 26 43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem 27 44 Viri umazanega denarja 28 45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja 29

451 Vloga in naloge urada 29 452 Organizacija urada 31 453 Mednarodno sodelovanje 31 454 Zakonodaja na področju pranja denarja v Sloveniji 33

5 RAZISKAVA KORUPCIJSKE KLIME V SLOVENIJI 35 51 Metodologija raziskave 35 52 Vsebina in rezultati raziskave 35

4

6 SKLEP 45

7 POVZETEK 47

8 ABSTRACT 48

9 SEZNAM LITERATURE 49

10 SEZNAM VIROV 50

11 KAZALO TABEL IN SLIK 52

5

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema V zgodovini človeštva ni bilo družbe v kateri ne bi bilo korupcije Že v starem rimskem imperiju je veljalo da je vse podkupljivo kar nam zagotovo priča o določenem družbenem in moralnem vzdušju tistega časa Tudi v današnjem času predstavlja korupcija enega največjih izzivov oziroma problemov sodobnega sveta Prisotna je v vseh segmentih družbe tako v javnem kot v zasebnem sektorju tako v politiki kot v športu njena problematika pa je zelo kompleksna V zadnjem času je postala vse bolj transparentna in ljudje se je vse bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Korupcija slabi demokracijo spodjeda legitimnost vlade njenih organov in institucij moralna pravila ter poštenost Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju v izgubi etično-moralnih idealovhellip Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Zaradi negativnih učinkov korupcije in pranja denarja se vse večji pomen pripisuje boju proti njima tako na domačem kot tudi na mednarodnem področju Učinkovit boj zoper korupcijo in pranju denarja zahteva ustrezne ukrepe s strani posameznih vlad na področju nacionalnih zakonodaj ter uspešno poslovanje in sodelovanje tako mednarodnih organizacij kot tudi neodvisnih podjetij

12 Namen cilji in osnovne trditve Korupcija kot svetovni problem je bila vrsto let potisnjena na rob raziskovanja Nedavno so jo raziskovalci spet začeli podrobno raziskovati in odkrivati njene vzroke zakonitosti in vplive Namen naloge je dobiti vpogled v obravnavano problematiko razložiti pojmovanje korupcije in njen vpliv na delovanje družbe Cilji naloge so bull predstaviti pojem korupcije vrste in dejanske primere le-teh bull opisati mehanizme ki jih uporabljajo domače in tuje institucije v boju proti

korupciji bull proučitev pojma pranje denarja in bull predstaviti dostopne raziskave o korupciji in mnenja prebivalcev Slovenije o le-tej

ter pranju denarja

6

V pospešenem odpiranju v svet in spreminjanju gospodarskih razmer se naša družba srečuje z nevarnostjo - korupcijo in pranjem denarja Mednarodni organizirani kriminal na leto ustvarja milijardne dobičke s trgovino z mamili in orožjem podkupovanjem izsiljevanjem goljufijami in drugimi kaznivimi dejanji Trdimo da je pohlep eden izmed glavnih razlogov za obstoj korupcije in pranja denarja v svetu

13 Predpostavke in omejitve raziskave Pri pisanju bomo poskušali dokazati tri predpostavke bull korupcija zmanjšuje zaupanje v vlado in njene institucije bull korupcija ruši demokratičnost in stabilnost bull korupcija spodkopuje ekonomski razvoj države V praktičnem delu se bomo omejili na konkreten primer raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Raziskava o korupciji katere namen je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi je bila izvedena v Avstriji Bolgariji na Hrvaškem Češkem Estoniji Madžarskem Litvi Poljskem v Romuniji Rusiji na Slovaškem v Sloveniji Srbiji in Črni gori in Ukrajini Za aktualizacijo problematike bomo uporabili tudi izsledke raziskave (Stališča o korupciji) ki jo je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Inštituta za družbene vede FDV Ta raziskava o korupciji skuša ugotoviti kje se na področju korupcije po vrednostnih sodbah ljudi nahaja naša država Raziskava se nanaša na korupcijo v javnih službah kot najbolj izpostavljenem in vidnem problemu družbe

14 Uporabljene raziskovalne metode V pričujoči nalogi bomo v teoretičnem delu uporabili sekundarno metodo zbiranja in obdelave podatkov Ta metoda temelji na že obstoječem informacijskem gradivu ki ga sestavljata literatura domačih in tujih avtorjev ter internet Uporabljali bomo podatke ki so preverjeni in realni Empirični del naloge je namenjen ugotavljanju razširjenosti korupcije v Sloveniji Na podlagi dostopnih rezultatov bomo ocenili stopnjo vplivnosti korupcije na družbo in zavedanje tega problema

7

2 KORUPCIJA

21 Definicija korupcije in njene pojavne oblike Korupcija sodi med pojme ki jim je težko določiti vsebino saj se njen pomen spreminja v časovnem družbenem in političnem kontekstu Etimološko izhaja izraz korupcija iz latinske besede rumpere ki pomeni razbijanje lomljenje trganje Ker v tem pretrganju delujeta najmanj dve osebi se temu latinsko reče cum rumpere (Dossier korupcija 2005) Etimologija nadalje ne daje podrobnejših zaključkov o pojmovanju korupcije večina slovarjev pa jo opredeljuje kot pokvarjenost in nepoštenje Korupcija je bila opredeljena kot negativen družbeni pojav že v Rimskem pravu (Lex Julija repetundae) Kaznivo dejanje korupcije bi lahko opredelili kot ponujanje sprejemanje ali zahtevanje določene koristi z namenom vplivati na uradno osebo pri izvajanju njene službe Aristotel Machiavelli in Montesquieu so izhajali iz ideje da je korupcija izraz krvavljenja moralnih vrednot družbe Kot takšna se šteje za nemoralno in škodljivo za družbo saj morajo nosilci funkcij zagovarjati in zastopati interese za katere so izvoljeni ne pa lastne interese Z razvojem moderne države postaja korupcija ne le moralno škodljiva temveč tudi vzrok neučinkovitosti države Za boljše poznavanje pojma korupcije si moramo naprej ogledati njene pojavne oblike Korupcijo lahko delimo na (Dobovšek 2002 48)

bull notranjo in zunanjo bull individualno in institucionalno bull materialno bull psihično

Najbolj pogosta je zunanja ali eksterna korupcija pri kateri gre največkrat za plačevanje storitev ali opustitev uradnih dejanj ali pa za dajanje daril z določenim namenom Notranjo korupcijo pomenijo dejanja (podkupovanja) s katerimi posameznik od nadrejenih ali podrejenih dosega nedovoljene koristi Individualna korupcija pomeni posamezno podkupovanje in diskretnost saj sta v podkupovanje vpleteni le dve osebi Značilno za takšna dejanja je da krivdo nosita obe stranki in je zato zbiranje dokazov o takšnih dejanjih zelo težavno Takšna vrsta korupcije je tudi najbolj razširjena Bolj nevarna je institucionalizirana (velika korupcija grand corruption state capture) korupcija saj povzroča razpad družbenih vrednot Pojav spremljajo podobni procesi na ravni oblasti in politike Takšna korupcija vpliva na javno vzdušje in povzroča strah in negotovost ter prizadene moralo ljudi Materialno podkupovanje je najbolj razširjena oblika korupcije saj prinaša takojšnjo korist hkrati pa otežuje odkrivanje Vsaka korupcija ima tudi svojo psihično plat saj je koruptibilnost lastnost podleganja državnih uslužbencev podkupovalcu

8

V svetu se pojavljata dve obliki opisovanja korupcije Korupcija v aktivnem smislu zajema osebe ki dajejo neko dobrino in s tem napeljujejo na kaznivo dejanje Korupcija v pasivnem smislu zajema osebe ki sprejmejo neko dobrino v zameno zanjo pa izvršijo protipravno dejanje ki je povezano z opravljanjem njihove dejavnosti Korupcija se dogaja z aktivnim in pasivnim delovanjem ki je lahko pravo ali nepravo lahko vnaprejšnje ali naknadno V njej nastopata predvsem dve kategoriji subjektov in sicer tisti ki dajejo in tisti ki prejemajo (Ferlinc 2000 1032) Pravo podkupovanje je podkupovanje za prepovedana dejanja blizu kompetenc prejemnika Od nepravega se razlikuje po merilu Tisti ki sprejme podkupnino opravi dejanje za katero je tudi sicer pristojen (nepravo podkupovanje) ali pa je podkupnina usmerjena v dejanje ki presega kompetence in dovoljeno ravnaje storilca npr zanemarjanje koristi svoje organizacije povzročitev škode ali pa izvršitev uradnega dejanja ki ga uradna oseba ne bi smela opraviti ali naklepna opustitev uradnega dejanja ki bi ga uradna oseba morala ali smela opraviti Nepravo podkupovanje je podkupovanje za dejanje ki je dovoljeno ali legitimno npr sklenitev posla izvršitev storitve uradno ravnanje ki bi ga uradna oseba tudi sicer morala opraviti (ali ki ga tudi sicer ne bi opravila) Bistvo moralnega očitka ki je podlaga kazenskopravnim normam za urejanje nepravega podkupovanja je v okoliščini da mora dajalec podkupnine plačati nekaj česar bi moral biti deležen tudi brez plačila Pri vnaprejšnjem podkupovanju gre za podkupovanje pred izvršitvijo tiste koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal ali obljubil dati podkupnino Časovni presledek med dajanjem podkupnine ali izpolnitvijo koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal podkupnino ne pomeni odločilnega dejstva in ne more vplivati na obstoj kaznivega dejanja Pri dajalcu mora obstajati tako imenovana volja do vzorčne zveze ki kaže ne le objektivno možnost da plačilo podkupnine tudi dejansko privede do koristi zanj ali za drugega Pomembno je da je prav takšen potek vzorčne zveze hotel dajalec podkupnine Naknadno ali poznejše podkupovanje je takrat kadar pride do terjanja ali do plačila podkupnine šele po sklenitvi posla opravljeni storitvi ali uradnemu dejanju Zanimiv je tudi matematični prikaz korupcije (Ludtke 1993 88) osebna korist gt družbena korist ob pogoju pričakovana korist zagotovljena korist Pričakovana korist je vsota pozitivnih faktorjev 12 in negativnih faktorjev 3 4 5 6 7 bull ponujenega denarja bull ponujenega zadovoljstva bull tveganja sankcije bull družbene (ne)sprejemljivosti korupcije bull pomislekov in strahu bull strogosti sankcij bull notranjega nadzora

9

Podobnega opredeljevanja z matematično formulo se je lotil Klitgaard (1996 45) ki izraža korupcijo kot C= M+D-A Pri tem je korupcija (C) enaka monopolu (M) in diskrecijski pravici (D) zmanjšana za zanesljivost (A) korupcijskega posla Avtor podobno kot prejšnja izhaja iz pogoja da je potreben nek monopol na določenem področju ki lahko že sam pripelje do korupcije ali pa se razmere spremenijo v še bolj ugodne ob dejstvu da obstaja diskrecijska pravica odločanja Negativni dejavniki se kažejo v možnosti razkritja družbeni nesprejemljivosti in predvideni kazni Pred oblikovanjem definicije korupcije je pomembno vedeti da obstajajo v družbi mnenja ki predstavljajo elemente korupcije bull korupcija je predominantno slaba stvar bull imamo dve strani - podkupovalca in podkupljenega bull ti dve strani lahko igrata veliko vlog (javni uslužbenec zasebnik politik domači ali

tuji itd) bull za koruptivno dejanje obstaja nagrada (malo darilo ali velika podkupnina denarna

ali nedenarna direktna ali indirektna dana vnaprej ali po dejanju dana podkupovanemu ali komu drugemu ipd)

bull ocene takšnih vedenj se razlikujejo (dejanje je kriminalizirano ali ni) bull lahko je izvršeno na različne načine (z ali brez modre kuverte ipd) Dobra definicija naj bi po mnenju Jagra (2000 107) vključevala te in še kakšne druge elemente korupcije

10

22 Vrste korupcije

221 Korupcija z vidika nevarnosti za družbo Koruptivna dejanja se po vrsti in težavnostni stopnji zelo razlikujejo in se razvrščajo v razponu od malenkostne oz priložnostne korupcije do mreže organiziranega kriminala Ta mreža predstavlja obsežen postopek ki se ne da primerno reševati niti s kazenskimi pregoni niti z znanstvenimi raziskavami ker se v ozadju izvršenih dejanj skriva veliko število oseb izvršena dejanja pa so zelo kompleksna in imajo v ozadju skrite razloge

SLIKA 1 VRSTE KORUPCIJE IZ VIDIKA NEVARNOSTI ZA DRUŽBO

Vidno polje

temno področje

malenkostna oz

priložnostna korupcija

preprosta sistemska korupcija

sistemska korupcija in gospodarski

kriminal

korupcija in organizirani

kriminal

Vir Hren (2002 170) Malenkostna oz priložnostna korupcija Pri tej vrsti korupcije gre za posamične primere ali redke primere malenkostnega pomena Koruptivno dejanje je odvisno od priložnosti kar pomeni da izhaja iz posamičnega položaja in ni podvrženo ponavljanju Praviloma se udeleženca ne poznata V dejanje sta vključeni najpogosteje dve osebi (Hren 2002 170) Preprosta sistemska korupcija Ta vrsta korupcije predstavlja sistemsko korupcijo ki je omejena prostorsko in na določeno osebje Koruptivni odnosi so dolgotrajni in so izpostavljeni ponavljanju vendar niso razširjeni na območje celotne države temveč na posamezna področja dejavnosti ali na področje pristojnosti posameznega uradnika Tu gre za večletno podkupovanje enega ali dveh uradnikov v državi s strani podjetnika Pogosto se dogaja da koruptivni primeri v katerega je vključen en ali dva uradnika in od dva do deset podjetnikov potekajo tekoče-nemoteno 10 do 20 let Ta vrsta korupcije lahko vpliva na zakonite ali nezakonite službene obveznosti uradnikov Nudi dajalcu podkupnine npr takojšnje nižje stroške ali druge prednosti ki se lahko izkažejo dajalcu v daljšem časovnem obdobju Primeri tovrstne korupcije so povabila na kosila drobna darila steklenica vina darilo denarnega zneska ob posamezni priložnosti itd

11

Sistemska korupcija in gospodarski kriminal V to vrsto je vključeno večje število oseb tekom večjega števila let ali celo desetletje Korupcija je sestavni (prikriti) del njihove strategije in je močno vgrajena v njihov način dela ter je povezana z nadaljnjimi kaznivimi dejanji kot npr goljufija poneverba davčna utaja itd Predpogoj za dokazovanje tovrstne korupcije je obsežen kazenski postopek saj je njen povzročitelj večinoma organiziran gospodarski kriminal (Hren 2002 170) Sistemska korupcija in negospodarski kriminal Ta vrsta korupcije se nanaša na organizirani negospodarski kriminal Pod organizirani negospodarski kriminal štejemo trgovino z ljudmi drogami zvodništvo organizirani izvoz ukradenih vozil organizirani vlomi kraje po naročilu pranje denarja ustanavljanje navideznih družb hellip(Hren 2002 171)

222 Korupcija z vidika sektorja kjer se pojavlja

2221 Korupcija v javni upravi Korupcija se lahko pojavlja na mikro srednjem in makro nivoju Korupcija na mikronivoju se kaže v obliki majhnih daril javnim uslužbencem za dejavnosti ki pa bi jih ti morali storiti že po svoji dolžnosti Najbolj razširjena je med uslužbenci ki imajo opravka z dokumentacijo in izdajo dovoljenj Takšna korupcija zajema javne uslužbence nižjih nivojev višina nagrade ne dosega povprečne mesečne plače uslužbenca darilo pa je ponavadi bolj osebne narave Nevarnost je da postane zelo razširjena ljudje pa so do takšne korupcije strpni in prav lahko postane del vsakdanjih običajev Moralno se takšna korupcija opravičuje z nizkimi plačami in prizadevanjem uslužbencev za rešitev zadeve (Dobovšek 2002 47) Korupcija na srednjem nivoju zajema javne uslužbence na višjem nivoju Najbolj razširjena je na lokalnem nivoju kjer se s pooblastili lokalnih veljakov kreira politika lokalne skupnosti Podkupnino ponujajo manjši podjetniki ali interesne skupine s čimer dosegajo ustrezne predpise in rešitve ki so v pristojnosti srednjega nivoja javnih uslužbencev Za zlorabo svoje pristojnosti dobijo uslužbenci večja darila ki dosegajo vrednost nekaj do več deset povprečnih plač odvisno od tega koliko oseb je vpletenih in koliko dokumentacije ali uslug je potrebno pridobiti Javnost takšno korupcijo šteje za nepošteno in nemoralno dejanje zato tudi ni strpna do te vrste korupcije (Jandosova 2000 123) Korupcija na makronivoju je povezana z vladnimi naročili sklepanjem pogodb za večja dela v državi kot so ceste in infrastruktura ter večje ostale investicije Tisti ki odloča o danem pooblastilu lahko s podkupninami zasluži doživljenjsko plačo V korupcijo so vpleteni vodilni v večjih podjetjih ali monopolih najvišji ki odločajo v državnih institucijah in politiki Takšna vrsta korupcije je bolj ali manj tabu tema v vseh družbah vpliv na družbo pa je velik Stroški se izredno povečujejo kakovost dela pa je slaba Tako se namesto zdrave konkurence temelječe na kakovosti ceni in inovaciji pojavljata korupcija in nepotizem kar vodi v razpad gospodarstva (Dobovšek 2002 47)

12

Medtem ko so druge oblike korupcije ponavadi velikokrat omenjene v medijih in razpravah in si vlade prizadevajo za njihovo izkoreninjenje je korupcija na makronivoju še vedno tabu tema kljub temu da je njen učinek na družbo zelo velik predvsem na ekonomskem področju Rezultat takšne korupcije je namesto pravične konkurence zasnovane na ceni kakovosti in inovacijah stanje kjer prihaja do tekmovanja v podkupovanju in do stroškovno neučinkovitih procesov To škodi trgu in odvrača nove investicije Za lažjo predstavitev nivojev korupcije si oglejmo tabelo povzeto po Jandosovi (2000 126)

TABELA 1NIVOJI KORUPCIJE

Nivo

Mikro Srednji Makro

Akterji

Državljani nasproti najnižjim javnim uslužbencem v institucijah kot so zdravstvo upravne službe policijahellip

Mali in srednji poslovneži nasproti srednjemu nivoju vladnih uslužbencev lokalnim avtoritetam funkcionarjemhellip

Najvišji menedžerji nacionalnih in internacionalnih podjetij nasproti najvišjim državnim uslužbencem politikom državnim komisijamhellip

Pomen in oblike

Znesek denarja je primerljiv s plačo nižjega državnega uslužbenca darila za individualne usluge ali olajšavehellip

Količina denarja varira v rangih od nekaj sto do tisoče dolarjev lahko tudi kakšna provizija od pogodb poslovnih namigov nezakonitih licenchellip

Delež v pogodbi delnice koorporacij elitne štipendije za otroke uslužbencev dajanje delovnih mest dostop do vladnih strokhellip

Prihodnje delovanje

Skrbna in podrobna izdelava primernega spodbudnega sistema govorjenja in prijavljanja korupcije izgradnja standardov in kodeksov za javne uslužbencehellip

Prejšnji ukrepi in uskladitev predpisov revizija sistemov uvajanje transparentnosti in odgovornostihellip

Prejšnji ukrepi in razkritje povezav med gospodarstvom politiko in upravo preglednost nad sredstvi preglednost nad odločitvami prijavljanje premoženjskega stanjahellip

Vir Jandosova ( 2000 126) Tudi Kregar (2000 138) trdi da korupcija ni slabost ljudi temveč institucij

13

2222 Korupcija v zasebnem sektorju Zelo dolgo je veljalo da do korupcije lahko pride samo v javnem sektorju Razlog za takšno prepričanje je bil dokaj enostaven v državni upravi posamezniki z zmernimi če že ne z nizkimi dohodki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi ki niso njihova Nekateri so zato ker so proračunska celo prepričani da so nikogaršnja Takšno prepričanje seveda zmanjšuje težo moralnega bremena ob takšni ali drugačni zlorabi oziroma prekoračitvi pooblastil v zasebne namene in jo dela dokaj vabljivo Tako kot na drugih področjih pa so ekonomske zakonitosti predvsem škoda ki jo zasebnim podjetjem povzroča korupcija kmalu prisilile države da so priznale tudi obstoj korupcije v zasebnem sektorju in to z normativnimi akti ki so začeli urejati to področje Na mednarodni sceni se vrsta konvencij vprašanja zasebne korupcije sploh ni dotaknila Prva ki je to storila je bila Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope leta 1999 najnovejša Konvencija OZN proti korupciji iz leta 2002 pa prav tako zahteva od svojih podpisnic da inkriminaciji podkupovanja v gospodarstvu namenijo vso potrebno pozornost Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope že velja ratificirala jo je tudi Republika Slovenija (Kos 2004 24) Slovensko kazensko pravo se lahko pohvali s tem da je podkupovanje v zasebnem sektorju že dolgo kaznivo Trenutno ga inkriminirata 247 in 248 člen KZ ki govorita o neupravičenem sprejemanju oziroma dajanju daril Lastne možnosti gospodarskih subjektov Odločitev podjetja da se ne bo spuščalo v korupcijo je običajno na prvi pogled slaba poslovna odločitev zaradi katere ne bo dobilo posla ali pa bo izgubilo že obstoječega oziroma bo za te posle moralo dvigniti ponudbo ali spustiti ceno To seveda velja če je tudi njegov poslovni partner pred raquoistolaquo težavo če gre torej za skušnjavo kateri se ne more upreti nobena od pogodbenih strank Kratkoročno je odločitev podjetja da bo plačalo podkupnino seveda racionalna dolgoročno pa bo zanesljivo privedla do takšnega dviga legalnih ali ilegalnih cen torej tudi podkupnin da bodo ekonomske prednosti zagotovljene s korupcijo pri prvem poslu hitro splavale po vodi Pomembno je še nekaj drugega prva plačana podkupnina ustvari določen vtis o pravni finančni in moralni ranljivosti podjetja ki jo je izredno lahko izkoristiti Vsako takšno darilo ima svojo ceno ki jo je enkrat treba plačati bodisi z denarjem bodisi z osebno svobodo Tega se seveda še zdaleč ne zavedajo vsi predstavniki podjetja tudi njegovi najbolj izpostavljeni ne Ravno zaradi tega morajo podjetja načrtno pristopiti k izgradnji tega znanja in se morajo še pred nastankom konkretnih problemov začeti ukvarjati z rešitvijo vprašanja kako preprečiti nastanek situacij v katerih bi podjetja sploh lahko bila izpostavljena zahtevam po podkupninah in kako reagirati v takšnih situacijah če do njih pride Teorija pozna pet možnih načinov strateškega pristopa k preprečevanju korupcije ki jih je zaradi njihovih osnovnih značilnosti moč poimenovati zelo zabavno (Kos 2004 28) Katerega od načinov bo podjetje ubralo ni odvisno samo od zavestne odločitve njegovega vodstva ampak tudi od objektivnih pogojev velikosti podjetja njegove ekonomske moči položaja na trgu temeljnih značilnosti njegovih poslovnih partnerjev pravnega sistema v katerem delujehellipPredvsem pa mora biti jasno da se bodo podjetja s problemi potencialne ali dejanske korupcije začela ukvarjati šele potem ko ga bodo identificirale kot problem

14

Nojeva taktika tiščanje glave v pesek zna biti racionalna odločitev predvsem pri majhnih podjetjih ki nimajo kapacitet za sistemsko pripravo na takšne težave in imajo zaradi svoje majhnosti na trgu zelo slaba pogajalska izhodišča ali pa se le redko srečajo s koruptivnimi zahtevki Vodstva takšnih podjetij se namreč povsem zavestno odločajo da svojih virov ne bodo trošila za pričakovano ekonomsko nizko učinkovite dejavnosti Odisejeva taktika tako kot se je dal Odisej privezati na svojo ladjo da ne bi podlegel klicu siren se tudi nekatera podjetja zavestno odločijo da se bodo raquoprivezalalaquo samo na trge kjer nevarnosti korupcije ni To v posledici seveda pomeni da gredo v zavestno izgubo potencialnih ali obstoječih tržišč Da takšne odločitve niso izjemne potrjujejo opazovanja Svetovne banke Verižna taktika predvsem velika podjetja se pogosto odločijo da bodo decentralizirala del svojih funkcij in jih zaupale svojim izpostavam na terenu da bi se tako čim bolj približale razmeram na trgu Tako tudi boj zoper korupcijo postane odgovornost lokalnih izpostav ker to omogoča bolj prožno reagiranje na konkretne nevarnosti konkretnega tržišča Taktika deluje če so odgovorne osebe v izpostavah seznanjene z osnovnimi principi glede korupcije ki veljajo v matičnem podjetju če so jih seveda pripravljene uveljavljati na svojem nivoju in če od njih odstopajo samo v meri ki je nujno potrebna za dodatno povečanje njihove učinkovitosti glede na pogoje okolja Na ta način se ustvari neke vrste protikorupcijska veriga ki je kot vsaka druga veriga odvisna od svojega najšibkejšega člena katerega zlom pa ima za posledico tudi dejstvo da se slab image ustvarjen na lokalnem nivoju takoj in direktno prenese tudi na matično podjetje (Kos 2004 29) Denarna taktika zelo mikavno sredstvo s katerim managerji nekaterih pravnih oseb želijo preprečiti sprejemanje podkupnin svojih zaposlenih so visoki osebni dohodki Verjeti je mogoče da je ta metoda delno učinkovita tudi v zasebnem sektorju čeprav bi bila razmerja v primeru raziskav verjetno manj čista kot v javnem sektorju Upoštevati pa je treba dejstvo da je metoda za gospodarstvo samo delno uporabna preprečuje samo pasivni del koruptivnih ravnanj nemogoče jo je uporabiti za vse zaposlene razpoložljiva sredstva za tovrsten dvig osebnih dohodkov so zaradi odsotnosti nedvomnih in jasnih pozitivnih poslovnih učinkov bolj omejena kot v javnem sektorju višina podkupnin v zasebnem sektorju je vsaj ponekod višja kot v javnem tako visoka da presega pozitivne učinke še tako dobrih osebnih dohodkov Možne rešitve se iščejo v smeri odličnega plačevanja manjšega števila zaposlenih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih Taktika celovitega ukrepanja v svetu vedno pogostejši pojav ki v Sloveniji še nima pravih posnemovalcev je izdelava kompletnih in kompleksnih strategij znotraj podjetij ki naj zagotovijo ustrezno etičnost ravnanja vseh zaposlenih in obsegajo tako izobraževanje kot tudi odkrivanje in preprečevanje vsega nepoštenega ravnanja tudi korupcije (Kos 2004 30) To seveda terja angažiranje ustreznega števila zaposlenih strokovnjakov ne samo pri izdelavi teh strategij ampak tudi pri zagotavljanju njihovega uresničevanja Kompleksne strategije za zagotavljanje etike v poslovanju podjetij in ravnanju njihovih zaposlenih so zelo različne kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj njihovih skupnih značilnosti predvsem pri elementih ki jih sestavljajo oz pri predpostavkah ki morajo biti uresničene da imajo strategije sploh kakšen učinek

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

3

KAZALO

1 UVOD 5 11 Opredelitev področja in opis problema 5 12 Namen cilji in osnovne trditve 5 13 Predpostavke in omejitve raziskave 6 14 Uporabljene raziskovalne metode 6

2 KORUPCIJA 7 21 Definicija korupcije in njene pojavne oblike 7 22 Vrste korupcije 10

221 Korupcija z vidika nevarnosti za družbo 10 222 Korupcija z vidika sektorja kjer se pojavlja 11

2221 Korupcija v javni upravi 11 2222 Korupcija v zasebnem sektorju 13

23 Posledice korupcije 17

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI 19 31 Institucije in zakonodaja 19 32 Mednarodno sodelovanje 20

321 Svetovna banka 20 322 Organizacija združenih narodov 20 323 OECD 21 324 EU 22 325 GRECO 22 326 Transparency International ndash TI 23 327 Ostale organizacije 23

33 Civilna družba in državljani 25

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA 26 41 Pojem pranja denarja 26 42 Motiv za pranje denarja 26 43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem 27 44 Viri umazanega denarja 28 45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja 29

451 Vloga in naloge urada 29 452 Organizacija urada 31 453 Mednarodno sodelovanje 31 454 Zakonodaja na področju pranja denarja v Sloveniji 33

5 RAZISKAVA KORUPCIJSKE KLIME V SLOVENIJI 35 51 Metodologija raziskave 35 52 Vsebina in rezultati raziskave 35

4

6 SKLEP 45

7 POVZETEK 47

8 ABSTRACT 48

9 SEZNAM LITERATURE 49

10 SEZNAM VIROV 50

11 KAZALO TABEL IN SLIK 52

5

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema V zgodovini človeštva ni bilo družbe v kateri ne bi bilo korupcije Že v starem rimskem imperiju je veljalo da je vse podkupljivo kar nam zagotovo priča o določenem družbenem in moralnem vzdušju tistega časa Tudi v današnjem času predstavlja korupcija enega največjih izzivov oziroma problemov sodobnega sveta Prisotna je v vseh segmentih družbe tako v javnem kot v zasebnem sektorju tako v politiki kot v športu njena problematika pa je zelo kompleksna V zadnjem času je postala vse bolj transparentna in ljudje se je vse bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Korupcija slabi demokracijo spodjeda legitimnost vlade njenih organov in institucij moralna pravila ter poštenost Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju v izgubi etično-moralnih idealovhellip Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Zaradi negativnih učinkov korupcije in pranja denarja se vse večji pomen pripisuje boju proti njima tako na domačem kot tudi na mednarodnem področju Učinkovit boj zoper korupcijo in pranju denarja zahteva ustrezne ukrepe s strani posameznih vlad na področju nacionalnih zakonodaj ter uspešno poslovanje in sodelovanje tako mednarodnih organizacij kot tudi neodvisnih podjetij

12 Namen cilji in osnovne trditve Korupcija kot svetovni problem je bila vrsto let potisnjena na rob raziskovanja Nedavno so jo raziskovalci spet začeli podrobno raziskovati in odkrivati njene vzroke zakonitosti in vplive Namen naloge je dobiti vpogled v obravnavano problematiko razložiti pojmovanje korupcije in njen vpliv na delovanje družbe Cilji naloge so bull predstaviti pojem korupcije vrste in dejanske primere le-teh bull opisati mehanizme ki jih uporabljajo domače in tuje institucije v boju proti

korupciji bull proučitev pojma pranje denarja in bull predstaviti dostopne raziskave o korupciji in mnenja prebivalcev Slovenije o le-tej

ter pranju denarja

6

V pospešenem odpiranju v svet in spreminjanju gospodarskih razmer se naša družba srečuje z nevarnostjo - korupcijo in pranjem denarja Mednarodni organizirani kriminal na leto ustvarja milijardne dobičke s trgovino z mamili in orožjem podkupovanjem izsiljevanjem goljufijami in drugimi kaznivimi dejanji Trdimo da je pohlep eden izmed glavnih razlogov za obstoj korupcije in pranja denarja v svetu

13 Predpostavke in omejitve raziskave Pri pisanju bomo poskušali dokazati tri predpostavke bull korupcija zmanjšuje zaupanje v vlado in njene institucije bull korupcija ruši demokratičnost in stabilnost bull korupcija spodkopuje ekonomski razvoj države V praktičnem delu se bomo omejili na konkreten primer raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Raziskava o korupciji katere namen je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi je bila izvedena v Avstriji Bolgariji na Hrvaškem Češkem Estoniji Madžarskem Litvi Poljskem v Romuniji Rusiji na Slovaškem v Sloveniji Srbiji in Črni gori in Ukrajini Za aktualizacijo problematike bomo uporabili tudi izsledke raziskave (Stališča o korupciji) ki jo je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Inštituta za družbene vede FDV Ta raziskava o korupciji skuša ugotoviti kje se na področju korupcije po vrednostnih sodbah ljudi nahaja naša država Raziskava se nanaša na korupcijo v javnih službah kot najbolj izpostavljenem in vidnem problemu družbe

14 Uporabljene raziskovalne metode V pričujoči nalogi bomo v teoretičnem delu uporabili sekundarno metodo zbiranja in obdelave podatkov Ta metoda temelji na že obstoječem informacijskem gradivu ki ga sestavljata literatura domačih in tujih avtorjev ter internet Uporabljali bomo podatke ki so preverjeni in realni Empirični del naloge je namenjen ugotavljanju razširjenosti korupcije v Sloveniji Na podlagi dostopnih rezultatov bomo ocenili stopnjo vplivnosti korupcije na družbo in zavedanje tega problema

7

2 KORUPCIJA

21 Definicija korupcije in njene pojavne oblike Korupcija sodi med pojme ki jim je težko določiti vsebino saj se njen pomen spreminja v časovnem družbenem in političnem kontekstu Etimološko izhaja izraz korupcija iz latinske besede rumpere ki pomeni razbijanje lomljenje trganje Ker v tem pretrganju delujeta najmanj dve osebi se temu latinsko reče cum rumpere (Dossier korupcija 2005) Etimologija nadalje ne daje podrobnejših zaključkov o pojmovanju korupcije večina slovarjev pa jo opredeljuje kot pokvarjenost in nepoštenje Korupcija je bila opredeljena kot negativen družbeni pojav že v Rimskem pravu (Lex Julija repetundae) Kaznivo dejanje korupcije bi lahko opredelili kot ponujanje sprejemanje ali zahtevanje določene koristi z namenom vplivati na uradno osebo pri izvajanju njene službe Aristotel Machiavelli in Montesquieu so izhajali iz ideje da je korupcija izraz krvavljenja moralnih vrednot družbe Kot takšna se šteje za nemoralno in škodljivo za družbo saj morajo nosilci funkcij zagovarjati in zastopati interese za katere so izvoljeni ne pa lastne interese Z razvojem moderne države postaja korupcija ne le moralno škodljiva temveč tudi vzrok neučinkovitosti države Za boljše poznavanje pojma korupcije si moramo naprej ogledati njene pojavne oblike Korupcijo lahko delimo na (Dobovšek 2002 48)

bull notranjo in zunanjo bull individualno in institucionalno bull materialno bull psihično

Najbolj pogosta je zunanja ali eksterna korupcija pri kateri gre največkrat za plačevanje storitev ali opustitev uradnih dejanj ali pa za dajanje daril z določenim namenom Notranjo korupcijo pomenijo dejanja (podkupovanja) s katerimi posameznik od nadrejenih ali podrejenih dosega nedovoljene koristi Individualna korupcija pomeni posamezno podkupovanje in diskretnost saj sta v podkupovanje vpleteni le dve osebi Značilno za takšna dejanja je da krivdo nosita obe stranki in je zato zbiranje dokazov o takšnih dejanjih zelo težavno Takšna vrsta korupcije je tudi najbolj razširjena Bolj nevarna je institucionalizirana (velika korupcija grand corruption state capture) korupcija saj povzroča razpad družbenih vrednot Pojav spremljajo podobni procesi na ravni oblasti in politike Takšna korupcija vpliva na javno vzdušje in povzroča strah in negotovost ter prizadene moralo ljudi Materialno podkupovanje je najbolj razširjena oblika korupcije saj prinaša takojšnjo korist hkrati pa otežuje odkrivanje Vsaka korupcija ima tudi svojo psihično plat saj je koruptibilnost lastnost podleganja državnih uslužbencev podkupovalcu

8

V svetu se pojavljata dve obliki opisovanja korupcije Korupcija v aktivnem smislu zajema osebe ki dajejo neko dobrino in s tem napeljujejo na kaznivo dejanje Korupcija v pasivnem smislu zajema osebe ki sprejmejo neko dobrino v zameno zanjo pa izvršijo protipravno dejanje ki je povezano z opravljanjem njihove dejavnosti Korupcija se dogaja z aktivnim in pasivnim delovanjem ki je lahko pravo ali nepravo lahko vnaprejšnje ali naknadno V njej nastopata predvsem dve kategoriji subjektov in sicer tisti ki dajejo in tisti ki prejemajo (Ferlinc 2000 1032) Pravo podkupovanje je podkupovanje za prepovedana dejanja blizu kompetenc prejemnika Od nepravega se razlikuje po merilu Tisti ki sprejme podkupnino opravi dejanje za katero je tudi sicer pristojen (nepravo podkupovanje) ali pa je podkupnina usmerjena v dejanje ki presega kompetence in dovoljeno ravnaje storilca npr zanemarjanje koristi svoje organizacije povzročitev škode ali pa izvršitev uradnega dejanja ki ga uradna oseba ne bi smela opraviti ali naklepna opustitev uradnega dejanja ki bi ga uradna oseba morala ali smela opraviti Nepravo podkupovanje je podkupovanje za dejanje ki je dovoljeno ali legitimno npr sklenitev posla izvršitev storitve uradno ravnanje ki bi ga uradna oseba tudi sicer morala opraviti (ali ki ga tudi sicer ne bi opravila) Bistvo moralnega očitka ki je podlaga kazenskopravnim normam za urejanje nepravega podkupovanja je v okoliščini da mora dajalec podkupnine plačati nekaj česar bi moral biti deležen tudi brez plačila Pri vnaprejšnjem podkupovanju gre za podkupovanje pred izvršitvijo tiste koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal ali obljubil dati podkupnino Časovni presledek med dajanjem podkupnine ali izpolnitvijo koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal podkupnino ne pomeni odločilnega dejstva in ne more vplivati na obstoj kaznivega dejanja Pri dajalcu mora obstajati tako imenovana volja do vzorčne zveze ki kaže ne le objektivno možnost da plačilo podkupnine tudi dejansko privede do koristi zanj ali za drugega Pomembno je da je prav takšen potek vzorčne zveze hotel dajalec podkupnine Naknadno ali poznejše podkupovanje je takrat kadar pride do terjanja ali do plačila podkupnine šele po sklenitvi posla opravljeni storitvi ali uradnemu dejanju Zanimiv je tudi matematični prikaz korupcije (Ludtke 1993 88) osebna korist gt družbena korist ob pogoju pričakovana korist zagotovljena korist Pričakovana korist je vsota pozitivnih faktorjev 12 in negativnih faktorjev 3 4 5 6 7 bull ponujenega denarja bull ponujenega zadovoljstva bull tveganja sankcije bull družbene (ne)sprejemljivosti korupcije bull pomislekov in strahu bull strogosti sankcij bull notranjega nadzora

9

Podobnega opredeljevanja z matematično formulo se je lotil Klitgaard (1996 45) ki izraža korupcijo kot C= M+D-A Pri tem je korupcija (C) enaka monopolu (M) in diskrecijski pravici (D) zmanjšana za zanesljivost (A) korupcijskega posla Avtor podobno kot prejšnja izhaja iz pogoja da je potreben nek monopol na določenem področju ki lahko že sam pripelje do korupcije ali pa se razmere spremenijo v še bolj ugodne ob dejstvu da obstaja diskrecijska pravica odločanja Negativni dejavniki se kažejo v možnosti razkritja družbeni nesprejemljivosti in predvideni kazni Pred oblikovanjem definicije korupcije je pomembno vedeti da obstajajo v družbi mnenja ki predstavljajo elemente korupcije bull korupcija je predominantno slaba stvar bull imamo dve strani - podkupovalca in podkupljenega bull ti dve strani lahko igrata veliko vlog (javni uslužbenec zasebnik politik domači ali

tuji itd) bull za koruptivno dejanje obstaja nagrada (malo darilo ali velika podkupnina denarna

ali nedenarna direktna ali indirektna dana vnaprej ali po dejanju dana podkupovanemu ali komu drugemu ipd)

bull ocene takšnih vedenj se razlikujejo (dejanje je kriminalizirano ali ni) bull lahko je izvršeno na različne načine (z ali brez modre kuverte ipd) Dobra definicija naj bi po mnenju Jagra (2000 107) vključevala te in še kakšne druge elemente korupcije

10

22 Vrste korupcije

221 Korupcija z vidika nevarnosti za družbo Koruptivna dejanja se po vrsti in težavnostni stopnji zelo razlikujejo in se razvrščajo v razponu od malenkostne oz priložnostne korupcije do mreže organiziranega kriminala Ta mreža predstavlja obsežen postopek ki se ne da primerno reševati niti s kazenskimi pregoni niti z znanstvenimi raziskavami ker se v ozadju izvršenih dejanj skriva veliko število oseb izvršena dejanja pa so zelo kompleksna in imajo v ozadju skrite razloge

SLIKA 1 VRSTE KORUPCIJE IZ VIDIKA NEVARNOSTI ZA DRUŽBO

Vidno polje

temno področje

malenkostna oz

priložnostna korupcija

preprosta sistemska korupcija

sistemska korupcija in gospodarski

kriminal

korupcija in organizirani

kriminal

Vir Hren (2002 170) Malenkostna oz priložnostna korupcija Pri tej vrsti korupcije gre za posamične primere ali redke primere malenkostnega pomena Koruptivno dejanje je odvisno od priložnosti kar pomeni da izhaja iz posamičnega položaja in ni podvrženo ponavljanju Praviloma se udeleženca ne poznata V dejanje sta vključeni najpogosteje dve osebi (Hren 2002 170) Preprosta sistemska korupcija Ta vrsta korupcije predstavlja sistemsko korupcijo ki je omejena prostorsko in na določeno osebje Koruptivni odnosi so dolgotrajni in so izpostavljeni ponavljanju vendar niso razširjeni na območje celotne države temveč na posamezna področja dejavnosti ali na področje pristojnosti posameznega uradnika Tu gre za večletno podkupovanje enega ali dveh uradnikov v državi s strani podjetnika Pogosto se dogaja da koruptivni primeri v katerega je vključen en ali dva uradnika in od dva do deset podjetnikov potekajo tekoče-nemoteno 10 do 20 let Ta vrsta korupcije lahko vpliva na zakonite ali nezakonite službene obveznosti uradnikov Nudi dajalcu podkupnine npr takojšnje nižje stroške ali druge prednosti ki se lahko izkažejo dajalcu v daljšem časovnem obdobju Primeri tovrstne korupcije so povabila na kosila drobna darila steklenica vina darilo denarnega zneska ob posamezni priložnosti itd

11

Sistemska korupcija in gospodarski kriminal V to vrsto je vključeno večje število oseb tekom večjega števila let ali celo desetletje Korupcija je sestavni (prikriti) del njihove strategije in je močno vgrajena v njihov način dela ter je povezana z nadaljnjimi kaznivimi dejanji kot npr goljufija poneverba davčna utaja itd Predpogoj za dokazovanje tovrstne korupcije je obsežen kazenski postopek saj je njen povzročitelj večinoma organiziran gospodarski kriminal (Hren 2002 170) Sistemska korupcija in negospodarski kriminal Ta vrsta korupcije se nanaša na organizirani negospodarski kriminal Pod organizirani negospodarski kriminal štejemo trgovino z ljudmi drogami zvodništvo organizirani izvoz ukradenih vozil organizirani vlomi kraje po naročilu pranje denarja ustanavljanje navideznih družb hellip(Hren 2002 171)

222 Korupcija z vidika sektorja kjer se pojavlja

2221 Korupcija v javni upravi Korupcija se lahko pojavlja na mikro srednjem in makro nivoju Korupcija na mikronivoju se kaže v obliki majhnih daril javnim uslužbencem za dejavnosti ki pa bi jih ti morali storiti že po svoji dolžnosti Najbolj razširjena je med uslužbenci ki imajo opravka z dokumentacijo in izdajo dovoljenj Takšna korupcija zajema javne uslužbence nižjih nivojev višina nagrade ne dosega povprečne mesečne plače uslužbenca darilo pa je ponavadi bolj osebne narave Nevarnost je da postane zelo razširjena ljudje pa so do takšne korupcije strpni in prav lahko postane del vsakdanjih običajev Moralno se takšna korupcija opravičuje z nizkimi plačami in prizadevanjem uslužbencev za rešitev zadeve (Dobovšek 2002 47) Korupcija na srednjem nivoju zajema javne uslužbence na višjem nivoju Najbolj razširjena je na lokalnem nivoju kjer se s pooblastili lokalnih veljakov kreira politika lokalne skupnosti Podkupnino ponujajo manjši podjetniki ali interesne skupine s čimer dosegajo ustrezne predpise in rešitve ki so v pristojnosti srednjega nivoja javnih uslužbencev Za zlorabo svoje pristojnosti dobijo uslužbenci večja darila ki dosegajo vrednost nekaj do več deset povprečnih plač odvisno od tega koliko oseb je vpletenih in koliko dokumentacije ali uslug je potrebno pridobiti Javnost takšno korupcijo šteje za nepošteno in nemoralno dejanje zato tudi ni strpna do te vrste korupcije (Jandosova 2000 123) Korupcija na makronivoju je povezana z vladnimi naročili sklepanjem pogodb za večja dela v državi kot so ceste in infrastruktura ter večje ostale investicije Tisti ki odloča o danem pooblastilu lahko s podkupninami zasluži doživljenjsko plačo V korupcijo so vpleteni vodilni v večjih podjetjih ali monopolih najvišji ki odločajo v državnih institucijah in politiki Takšna vrsta korupcije je bolj ali manj tabu tema v vseh družbah vpliv na družbo pa je velik Stroški se izredno povečujejo kakovost dela pa je slaba Tako se namesto zdrave konkurence temelječe na kakovosti ceni in inovaciji pojavljata korupcija in nepotizem kar vodi v razpad gospodarstva (Dobovšek 2002 47)

12

Medtem ko so druge oblike korupcije ponavadi velikokrat omenjene v medijih in razpravah in si vlade prizadevajo za njihovo izkoreninjenje je korupcija na makronivoju še vedno tabu tema kljub temu da je njen učinek na družbo zelo velik predvsem na ekonomskem področju Rezultat takšne korupcije je namesto pravične konkurence zasnovane na ceni kakovosti in inovacijah stanje kjer prihaja do tekmovanja v podkupovanju in do stroškovno neučinkovitih procesov To škodi trgu in odvrača nove investicije Za lažjo predstavitev nivojev korupcije si oglejmo tabelo povzeto po Jandosovi (2000 126)

TABELA 1NIVOJI KORUPCIJE

Nivo

Mikro Srednji Makro

Akterji

Državljani nasproti najnižjim javnim uslužbencem v institucijah kot so zdravstvo upravne službe policijahellip

Mali in srednji poslovneži nasproti srednjemu nivoju vladnih uslužbencev lokalnim avtoritetam funkcionarjemhellip

Najvišji menedžerji nacionalnih in internacionalnih podjetij nasproti najvišjim državnim uslužbencem politikom državnim komisijamhellip

Pomen in oblike

Znesek denarja je primerljiv s plačo nižjega državnega uslužbenca darila za individualne usluge ali olajšavehellip

Količina denarja varira v rangih od nekaj sto do tisoče dolarjev lahko tudi kakšna provizija od pogodb poslovnih namigov nezakonitih licenchellip

Delež v pogodbi delnice koorporacij elitne štipendije za otroke uslužbencev dajanje delovnih mest dostop do vladnih strokhellip

Prihodnje delovanje

Skrbna in podrobna izdelava primernega spodbudnega sistema govorjenja in prijavljanja korupcije izgradnja standardov in kodeksov za javne uslužbencehellip

Prejšnji ukrepi in uskladitev predpisov revizija sistemov uvajanje transparentnosti in odgovornostihellip

Prejšnji ukrepi in razkritje povezav med gospodarstvom politiko in upravo preglednost nad sredstvi preglednost nad odločitvami prijavljanje premoženjskega stanjahellip

Vir Jandosova ( 2000 126) Tudi Kregar (2000 138) trdi da korupcija ni slabost ljudi temveč institucij

13

2222 Korupcija v zasebnem sektorju Zelo dolgo je veljalo da do korupcije lahko pride samo v javnem sektorju Razlog za takšno prepričanje je bil dokaj enostaven v državni upravi posamezniki z zmernimi če že ne z nizkimi dohodki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi ki niso njihova Nekateri so zato ker so proračunska celo prepričani da so nikogaršnja Takšno prepričanje seveda zmanjšuje težo moralnega bremena ob takšni ali drugačni zlorabi oziroma prekoračitvi pooblastil v zasebne namene in jo dela dokaj vabljivo Tako kot na drugih področjih pa so ekonomske zakonitosti predvsem škoda ki jo zasebnim podjetjem povzroča korupcija kmalu prisilile države da so priznale tudi obstoj korupcije v zasebnem sektorju in to z normativnimi akti ki so začeli urejati to področje Na mednarodni sceni se vrsta konvencij vprašanja zasebne korupcije sploh ni dotaknila Prva ki je to storila je bila Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope leta 1999 najnovejša Konvencija OZN proti korupciji iz leta 2002 pa prav tako zahteva od svojih podpisnic da inkriminaciji podkupovanja v gospodarstvu namenijo vso potrebno pozornost Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope že velja ratificirala jo je tudi Republika Slovenija (Kos 2004 24) Slovensko kazensko pravo se lahko pohvali s tem da je podkupovanje v zasebnem sektorju že dolgo kaznivo Trenutno ga inkriminirata 247 in 248 člen KZ ki govorita o neupravičenem sprejemanju oziroma dajanju daril Lastne možnosti gospodarskih subjektov Odločitev podjetja da se ne bo spuščalo v korupcijo je običajno na prvi pogled slaba poslovna odločitev zaradi katere ne bo dobilo posla ali pa bo izgubilo že obstoječega oziroma bo za te posle moralo dvigniti ponudbo ali spustiti ceno To seveda velja če je tudi njegov poslovni partner pred raquoistolaquo težavo če gre torej za skušnjavo kateri se ne more upreti nobena od pogodbenih strank Kratkoročno je odločitev podjetja da bo plačalo podkupnino seveda racionalna dolgoročno pa bo zanesljivo privedla do takšnega dviga legalnih ali ilegalnih cen torej tudi podkupnin da bodo ekonomske prednosti zagotovljene s korupcijo pri prvem poslu hitro splavale po vodi Pomembno je še nekaj drugega prva plačana podkupnina ustvari določen vtis o pravni finančni in moralni ranljivosti podjetja ki jo je izredno lahko izkoristiti Vsako takšno darilo ima svojo ceno ki jo je enkrat treba plačati bodisi z denarjem bodisi z osebno svobodo Tega se seveda še zdaleč ne zavedajo vsi predstavniki podjetja tudi njegovi najbolj izpostavljeni ne Ravno zaradi tega morajo podjetja načrtno pristopiti k izgradnji tega znanja in se morajo še pred nastankom konkretnih problemov začeti ukvarjati z rešitvijo vprašanja kako preprečiti nastanek situacij v katerih bi podjetja sploh lahko bila izpostavljena zahtevam po podkupninah in kako reagirati v takšnih situacijah če do njih pride Teorija pozna pet možnih načinov strateškega pristopa k preprečevanju korupcije ki jih je zaradi njihovih osnovnih značilnosti moč poimenovati zelo zabavno (Kos 2004 28) Katerega od načinov bo podjetje ubralo ni odvisno samo od zavestne odločitve njegovega vodstva ampak tudi od objektivnih pogojev velikosti podjetja njegove ekonomske moči položaja na trgu temeljnih značilnosti njegovih poslovnih partnerjev pravnega sistema v katerem delujehellipPredvsem pa mora biti jasno da se bodo podjetja s problemi potencialne ali dejanske korupcije začela ukvarjati šele potem ko ga bodo identificirale kot problem

14

Nojeva taktika tiščanje glave v pesek zna biti racionalna odločitev predvsem pri majhnih podjetjih ki nimajo kapacitet za sistemsko pripravo na takšne težave in imajo zaradi svoje majhnosti na trgu zelo slaba pogajalska izhodišča ali pa se le redko srečajo s koruptivnimi zahtevki Vodstva takšnih podjetij se namreč povsem zavestno odločajo da svojih virov ne bodo trošila za pričakovano ekonomsko nizko učinkovite dejavnosti Odisejeva taktika tako kot se je dal Odisej privezati na svojo ladjo da ne bi podlegel klicu siren se tudi nekatera podjetja zavestno odločijo da se bodo raquoprivezalalaquo samo na trge kjer nevarnosti korupcije ni To v posledici seveda pomeni da gredo v zavestno izgubo potencialnih ali obstoječih tržišč Da takšne odločitve niso izjemne potrjujejo opazovanja Svetovne banke Verižna taktika predvsem velika podjetja se pogosto odločijo da bodo decentralizirala del svojih funkcij in jih zaupale svojim izpostavam na terenu da bi se tako čim bolj približale razmeram na trgu Tako tudi boj zoper korupcijo postane odgovornost lokalnih izpostav ker to omogoča bolj prožno reagiranje na konkretne nevarnosti konkretnega tržišča Taktika deluje če so odgovorne osebe v izpostavah seznanjene z osnovnimi principi glede korupcije ki veljajo v matičnem podjetju če so jih seveda pripravljene uveljavljati na svojem nivoju in če od njih odstopajo samo v meri ki je nujno potrebna za dodatno povečanje njihove učinkovitosti glede na pogoje okolja Na ta način se ustvari neke vrste protikorupcijska veriga ki je kot vsaka druga veriga odvisna od svojega najšibkejšega člena katerega zlom pa ima za posledico tudi dejstvo da se slab image ustvarjen na lokalnem nivoju takoj in direktno prenese tudi na matično podjetje (Kos 2004 29) Denarna taktika zelo mikavno sredstvo s katerim managerji nekaterih pravnih oseb želijo preprečiti sprejemanje podkupnin svojih zaposlenih so visoki osebni dohodki Verjeti je mogoče da je ta metoda delno učinkovita tudi v zasebnem sektorju čeprav bi bila razmerja v primeru raziskav verjetno manj čista kot v javnem sektorju Upoštevati pa je treba dejstvo da je metoda za gospodarstvo samo delno uporabna preprečuje samo pasivni del koruptivnih ravnanj nemogoče jo je uporabiti za vse zaposlene razpoložljiva sredstva za tovrsten dvig osebnih dohodkov so zaradi odsotnosti nedvomnih in jasnih pozitivnih poslovnih učinkov bolj omejena kot v javnem sektorju višina podkupnin v zasebnem sektorju je vsaj ponekod višja kot v javnem tako visoka da presega pozitivne učinke še tako dobrih osebnih dohodkov Možne rešitve se iščejo v smeri odličnega plačevanja manjšega števila zaposlenih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih Taktika celovitega ukrepanja v svetu vedno pogostejši pojav ki v Sloveniji še nima pravih posnemovalcev je izdelava kompletnih in kompleksnih strategij znotraj podjetij ki naj zagotovijo ustrezno etičnost ravnanja vseh zaposlenih in obsegajo tako izobraževanje kot tudi odkrivanje in preprečevanje vsega nepoštenega ravnanja tudi korupcije (Kos 2004 30) To seveda terja angažiranje ustreznega števila zaposlenih strokovnjakov ne samo pri izdelavi teh strategij ampak tudi pri zagotavljanju njihovega uresničevanja Kompleksne strategije za zagotavljanje etike v poslovanju podjetij in ravnanju njihovih zaposlenih so zelo različne kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj njihovih skupnih značilnosti predvsem pri elementih ki jih sestavljajo oz pri predpostavkah ki morajo biti uresničene da imajo strategije sploh kakšen učinek

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

4

6 SKLEP 45

7 POVZETEK 47

8 ABSTRACT 48

9 SEZNAM LITERATURE 49

10 SEZNAM VIROV 50

11 KAZALO TABEL IN SLIK 52

5

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema V zgodovini človeštva ni bilo družbe v kateri ne bi bilo korupcije Že v starem rimskem imperiju je veljalo da je vse podkupljivo kar nam zagotovo priča o določenem družbenem in moralnem vzdušju tistega časa Tudi v današnjem času predstavlja korupcija enega največjih izzivov oziroma problemov sodobnega sveta Prisotna je v vseh segmentih družbe tako v javnem kot v zasebnem sektorju tako v politiki kot v športu njena problematika pa je zelo kompleksna V zadnjem času je postala vse bolj transparentna in ljudje se je vse bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Korupcija slabi demokracijo spodjeda legitimnost vlade njenih organov in institucij moralna pravila ter poštenost Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju v izgubi etično-moralnih idealovhellip Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Zaradi negativnih učinkov korupcije in pranja denarja se vse večji pomen pripisuje boju proti njima tako na domačem kot tudi na mednarodnem področju Učinkovit boj zoper korupcijo in pranju denarja zahteva ustrezne ukrepe s strani posameznih vlad na področju nacionalnih zakonodaj ter uspešno poslovanje in sodelovanje tako mednarodnih organizacij kot tudi neodvisnih podjetij

12 Namen cilji in osnovne trditve Korupcija kot svetovni problem je bila vrsto let potisnjena na rob raziskovanja Nedavno so jo raziskovalci spet začeli podrobno raziskovati in odkrivati njene vzroke zakonitosti in vplive Namen naloge je dobiti vpogled v obravnavano problematiko razložiti pojmovanje korupcije in njen vpliv na delovanje družbe Cilji naloge so bull predstaviti pojem korupcije vrste in dejanske primere le-teh bull opisati mehanizme ki jih uporabljajo domače in tuje institucije v boju proti

korupciji bull proučitev pojma pranje denarja in bull predstaviti dostopne raziskave o korupciji in mnenja prebivalcev Slovenije o le-tej

ter pranju denarja

6

V pospešenem odpiranju v svet in spreminjanju gospodarskih razmer se naša družba srečuje z nevarnostjo - korupcijo in pranjem denarja Mednarodni organizirani kriminal na leto ustvarja milijardne dobičke s trgovino z mamili in orožjem podkupovanjem izsiljevanjem goljufijami in drugimi kaznivimi dejanji Trdimo da je pohlep eden izmed glavnih razlogov za obstoj korupcije in pranja denarja v svetu

13 Predpostavke in omejitve raziskave Pri pisanju bomo poskušali dokazati tri predpostavke bull korupcija zmanjšuje zaupanje v vlado in njene institucije bull korupcija ruši demokratičnost in stabilnost bull korupcija spodkopuje ekonomski razvoj države V praktičnem delu se bomo omejili na konkreten primer raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Raziskava o korupciji katere namen je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi je bila izvedena v Avstriji Bolgariji na Hrvaškem Češkem Estoniji Madžarskem Litvi Poljskem v Romuniji Rusiji na Slovaškem v Sloveniji Srbiji in Črni gori in Ukrajini Za aktualizacijo problematike bomo uporabili tudi izsledke raziskave (Stališča o korupciji) ki jo je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Inštituta za družbene vede FDV Ta raziskava o korupciji skuša ugotoviti kje se na področju korupcije po vrednostnih sodbah ljudi nahaja naša država Raziskava se nanaša na korupcijo v javnih službah kot najbolj izpostavljenem in vidnem problemu družbe

14 Uporabljene raziskovalne metode V pričujoči nalogi bomo v teoretičnem delu uporabili sekundarno metodo zbiranja in obdelave podatkov Ta metoda temelji na že obstoječem informacijskem gradivu ki ga sestavljata literatura domačih in tujih avtorjev ter internet Uporabljali bomo podatke ki so preverjeni in realni Empirični del naloge je namenjen ugotavljanju razširjenosti korupcije v Sloveniji Na podlagi dostopnih rezultatov bomo ocenili stopnjo vplivnosti korupcije na družbo in zavedanje tega problema

7

2 KORUPCIJA

21 Definicija korupcije in njene pojavne oblike Korupcija sodi med pojme ki jim je težko določiti vsebino saj se njen pomen spreminja v časovnem družbenem in političnem kontekstu Etimološko izhaja izraz korupcija iz latinske besede rumpere ki pomeni razbijanje lomljenje trganje Ker v tem pretrganju delujeta najmanj dve osebi se temu latinsko reče cum rumpere (Dossier korupcija 2005) Etimologija nadalje ne daje podrobnejših zaključkov o pojmovanju korupcije večina slovarjev pa jo opredeljuje kot pokvarjenost in nepoštenje Korupcija je bila opredeljena kot negativen družbeni pojav že v Rimskem pravu (Lex Julija repetundae) Kaznivo dejanje korupcije bi lahko opredelili kot ponujanje sprejemanje ali zahtevanje določene koristi z namenom vplivati na uradno osebo pri izvajanju njene službe Aristotel Machiavelli in Montesquieu so izhajali iz ideje da je korupcija izraz krvavljenja moralnih vrednot družbe Kot takšna se šteje za nemoralno in škodljivo za družbo saj morajo nosilci funkcij zagovarjati in zastopati interese za katere so izvoljeni ne pa lastne interese Z razvojem moderne države postaja korupcija ne le moralno škodljiva temveč tudi vzrok neučinkovitosti države Za boljše poznavanje pojma korupcije si moramo naprej ogledati njene pojavne oblike Korupcijo lahko delimo na (Dobovšek 2002 48)

bull notranjo in zunanjo bull individualno in institucionalno bull materialno bull psihično

Najbolj pogosta je zunanja ali eksterna korupcija pri kateri gre največkrat za plačevanje storitev ali opustitev uradnih dejanj ali pa za dajanje daril z določenim namenom Notranjo korupcijo pomenijo dejanja (podkupovanja) s katerimi posameznik od nadrejenih ali podrejenih dosega nedovoljene koristi Individualna korupcija pomeni posamezno podkupovanje in diskretnost saj sta v podkupovanje vpleteni le dve osebi Značilno za takšna dejanja je da krivdo nosita obe stranki in je zato zbiranje dokazov o takšnih dejanjih zelo težavno Takšna vrsta korupcije je tudi najbolj razširjena Bolj nevarna je institucionalizirana (velika korupcija grand corruption state capture) korupcija saj povzroča razpad družbenih vrednot Pojav spremljajo podobni procesi na ravni oblasti in politike Takšna korupcija vpliva na javno vzdušje in povzroča strah in negotovost ter prizadene moralo ljudi Materialno podkupovanje je najbolj razširjena oblika korupcije saj prinaša takojšnjo korist hkrati pa otežuje odkrivanje Vsaka korupcija ima tudi svojo psihično plat saj je koruptibilnost lastnost podleganja državnih uslužbencev podkupovalcu

8

V svetu se pojavljata dve obliki opisovanja korupcije Korupcija v aktivnem smislu zajema osebe ki dajejo neko dobrino in s tem napeljujejo na kaznivo dejanje Korupcija v pasivnem smislu zajema osebe ki sprejmejo neko dobrino v zameno zanjo pa izvršijo protipravno dejanje ki je povezano z opravljanjem njihove dejavnosti Korupcija se dogaja z aktivnim in pasivnim delovanjem ki je lahko pravo ali nepravo lahko vnaprejšnje ali naknadno V njej nastopata predvsem dve kategoriji subjektov in sicer tisti ki dajejo in tisti ki prejemajo (Ferlinc 2000 1032) Pravo podkupovanje je podkupovanje za prepovedana dejanja blizu kompetenc prejemnika Od nepravega se razlikuje po merilu Tisti ki sprejme podkupnino opravi dejanje za katero je tudi sicer pristojen (nepravo podkupovanje) ali pa je podkupnina usmerjena v dejanje ki presega kompetence in dovoljeno ravnaje storilca npr zanemarjanje koristi svoje organizacije povzročitev škode ali pa izvršitev uradnega dejanja ki ga uradna oseba ne bi smela opraviti ali naklepna opustitev uradnega dejanja ki bi ga uradna oseba morala ali smela opraviti Nepravo podkupovanje je podkupovanje za dejanje ki je dovoljeno ali legitimno npr sklenitev posla izvršitev storitve uradno ravnanje ki bi ga uradna oseba tudi sicer morala opraviti (ali ki ga tudi sicer ne bi opravila) Bistvo moralnega očitka ki je podlaga kazenskopravnim normam za urejanje nepravega podkupovanja je v okoliščini da mora dajalec podkupnine plačati nekaj česar bi moral biti deležen tudi brez plačila Pri vnaprejšnjem podkupovanju gre za podkupovanje pred izvršitvijo tiste koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal ali obljubil dati podkupnino Časovni presledek med dajanjem podkupnine ali izpolnitvijo koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal podkupnino ne pomeni odločilnega dejstva in ne more vplivati na obstoj kaznivega dejanja Pri dajalcu mora obstajati tako imenovana volja do vzorčne zveze ki kaže ne le objektivno možnost da plačilo podkupnine tudi dejansko privede do koristi zanj ali za drugega Pomembno je da je prav takšen potek vzorčne zveze hotel dajalec podkupnine Naknadno ali poznejše podkupovanje je takrat kadar pride do terjanja ali do plačila podkupnine šele po sklenitvi posla opravljeni storitvi ali uradnemu dejanju Zanimiv je tudi matematični prikaz korupcije (Ludtke 1993 88) osebna korist gt družbena korist ob pogoju pričakovana korist zagotovljena korist Pričakovana korist je vsota pozitivnih faktorjev 12 in negativnih faktorjev 3 4 5 6 7 bull ponujenega denarja bull ponujenega zadovoljstva bull tveganja sankcije bull družbene (ne)sprejemljivosti korupcije bull pomislekov in strahu bull strogosti sankcij bull notranjega nadzora

9

Podobnega opredeljevanja z matematično formulo se je lotil Klitgaard (1996 45) ki izraža korupcijo kot C= M+D-A Pri tem je korupcija (C) enaka monopolu (M) in diskrecijski pravici (D) zmanjšana za zanesljivost (A) korupcijskega posla Avtor podobno kot prejšnja izhaja iz pogoja da je potreben nek monopol na določenem področju ki lahko že sam pripelje do korupcije ali pa se razmere spremenijo v še bolj ugodne ob dejstvu da obstaja diskrecijska pravica odločanja Negativni dejavniki se kažejo v možnosti razkritja družbeni nesprejemljivosti in predvideni kazni Pred oblikovanjem definicije korupcije je pomembno vedeti da obstajajo v družbi mnenja ki predstavljajo elemente korupcije bull korupcija je predominantno slaba stvar bull imamo dve strani - podkupovalca in podkupljenega bull ti dve strani lahko igrata veliko vlog (javni uslužbenec zasebnik politik domači ali

tuji itd) bull za koruptivno dejanje obstaja nagrada (malo darilo ali velika podkupnina denarna

ali nedenarna direktna ali indirektna dana vnaprej ali po dejanju dana podkupovanemu ali komu drugemu ipd)

bull ocene takšnih vedenj se razlikujejo (dejanje je kriminalizirano ali ni) bull lahko je izvršeno na različne načine (z ali brez modre kuverte ipd) Dobra definicija naj bi po mnenju Jagra (2000 107) vključevala te in še kakšne druge elemente korupcije

10

22 Vrste korupcije

221 Korupcija z vidika nevarnosti za družbo Koruptivna dejanja se po vrsti in težavnostni stopnji zelo razlikujejo in se razvrščajo v razponu od malenkostne oz priložnostne korupcije do mreže organiziranega kriminala Ta mreža predstavlja obsežen postopek ki se ne da primerno reševati niti s kazenskimi pregoni niti z znanstvenimi raziskavami ker se v ozadju izvršenih dejanj skriva veliko število oseb izvršena dejanja pa so zelo kompleksna in imajo v ozadju skrite razloge

SLIKA 1 VRSTE KORUPCIJE IZ VIDIKA NEVARNOSTI ZA DRUŽBO

Vidno polje

temno področje

malenkostna oz

priložnostna korupcija

preprosta sistemska korupcija

sistemska korupcija in gospodarski

kriminal

korupcija in organizirani

kriminal

Vir Hren (2002 170) Malenkostna oz priložnostna korupcija Pri tej vrsti korupcije gre za posamične primere ali redke primere malenkostnega pomena Koruptivno dejanje je odvisno od priložnosti kar pomeni da izhaja iz posamičnega položaja in ni podvrženo ponavljanju Praviloma se udeleženca ne poznata V dejanje sta vključeni najpogosteje dve osebi (Hren 2002 170) Preprosta sistemska korupcija Ta vrsta korupcije predstavlja sistemsko korupcijo ki je omejena prostorsko in na določeno osebje Koruptivni odnosi so dolgotrajni in so izpostavljeni ponavljanju vendar niso razširjeni na območje celotne države temveč na posamezna področja dejavnosti ali na področje pristojnosti posameznega uradnika Tu gre za večletno podkupovanje enega ali dveh uradnikov v državi s strani podjetnika Pogosto se dogaja da koruptivni primeri v katerega je vključen en ali dva uradnika in od dva do deset podjetnikov potekajo tekoče-nemoteno 10 do 20 let Ta vrsta korupcije lahko vpliva na zakonite ali nezakonite službene obveznosti uradnikov Nudi dajalcu podkupnine npr takojšnje nižje stroške ali druge prednosti ki se lahko izkažejo dajalcu v daljšem časovnem obdobju Primeri tovrstne korupcije so povabila na kosila drobna darila steklenica vina darilo denarnega zneska ob posamezni priložnosti itd

11

Sistemska korupcija in gospodarski kriminal V to vrsto je vključeno večje število oseb tekom večjega števila let ali celo desetletje Korupcija je sestavni (prikriti) del njihove strategije in je močno vgrajena v njihov način dela ter je povezana z nadaljnjimi kaznivimi dejanji kot npr goljufija poneverba davčna utaja itd Predpogoj za dokazovanje tovrstne korupcije je obsežen kazenski postopek saj je njen povzročitelj večinoma organiziran gospodarski kriminal (Hren 2002 170) Sistemska korupcija in negospodarski kriminal Ta vrsta korupcije se nanaša na organizirani negospodarski kriminal Pod organizirani negospodarski kriminal štejemo trgovino z ljudmi drogami zvodništvo organizirani izvoz ukradenih vozil organizirani vlomi kraje po naročilu pranje denarja ustanavljanje navideznih družb hellip(Hren 2002 171)

222 Korupcija z vidika sektorja kjer se pojavlja

2221 Korupcija v javni upravi Korupcija se lahko pojavlja na mikro srednjem in makro nivoju Korupcija na mikronivoju se kaže v obliki majhnih daril javnim uslužbencem za dejavnosti ki pa bi jih ti morali storiti že po svoji dolžnosti Najbolj razširjena je med uslužbenci ki imajo opravka z dokumentacijo in izdajo dovoljenj Takšna korupcija zajema javne uslužbence nižjih nivojev višina nagrade ne dosega povprečne mesečne plače uslužbenca darilo pa je ponavadi bolj osebne narave Nevarnost je da postane zelo razširjena ljudje pa so do takšne korupcije strpni in prav lahko postane del vsakdanjih običajev Moralno se takšna korupcija opravičuje z nizkimi plačami in prizadevanjem uslužbencev za rešitev zadeve (Dobovšek 2002 47) Korupcija na srednjem nivoju zajema javne uslužbence na višjem nivoju Najbolj razširjena je na lokalnem nivoju kjer se s pooblastili lokalnih veljakov kreira politika lokalne skupnosti Podkupnino ponujajo manjši podjetniki ali interesne skupine s čimer dosegajo ustrezne predpise in rešitve ki so v pristojnosti srednjega nivoja javnih uslužbencev Za zlorabo svoje pristojnosti dobijo uslužbenci večja darila ki dosegajo vrednost nekaj do več deset povprečnih plač odvisno od tega koliko oseb je vpletenih in koliko dokumentacije ali uslug je potrebno pridobiti Javnost takšno korupcijo šteje za nepošteno in nemoralno dejanje zato tudi ni strpna do te vrste korupcije (Jandosova 2000 123) Korupcija na makronivoju je povezana z vladnimi naročili sklepanjem pogodb za večja dela v državi kot so ceste in infrastruktura ter večje ostale investicije Tisti ki odloča o danem pooblastilu lahko s podkupninami zasluži doživljenjsko plačo V korupcijo so vpleteni vodilni v večjih podjetjih ali monopolih najvišji ki odločajo v državnih institucijah in politiki Takšna vrsta korupcije je bolj ali manj tabu tema v vseh družbah vpliv na družbo pa je velik Stroški se izredno povečujejo kakovost dela pa je slaba Tako se namesto zdrave konkurence temelječe na kakovosti ceni in inovaciji pojavljata korupcija in nepotizem kar vodi v razpad gospodarstva (Dobovšek 2002 47)

12

Medtem ko so druge oblike korupcije ponavadi velikokrat omenjene v medijih in razpravah in si vlade prizadevajo za njihovo izkoreninjenje je korupcija na makronivoju še vedno tabu tema kljub temu da je njen učinek na družbo zelo velik predvsem na ekonomskem področju Rezultat takšne korupcije je namesto pravične konkurence zasnovane na ceni kakovosti in inovacijah stanje kjer prihaja do tekmovanja v podkupovanju in do stroškovno neučinkovitih procesov To škodi trgu in odvrača nove investicije Za lažjo predstavitev nivojev korupcije si oglejmo tabelo povzeto po Jandosovi (2000 126)

TABELA 1NIVOJI KORUPCIJE

Nivo

Mikro Srednji Makro

Akterji

Državljani nasproti najnižjim javnim uslužbencem v institucijah kot so zdravstvo upravne službe policijahellip

Mali in srednji poslovneži nasproti srednjemu nivoju vladnih uslužbencev lokalnim avtoritetam funkcionarjemhellip

Najvišji menedžerji nacionalnih in internacionalnih podjetij nasproti najvišjim državnim uslužbencem politikom državnim komisijamhellip

Pomen in oblike

Znesek denarja je primerljiv s plačo nižjega državnega uslužbenca darila za individualne usluge ali olajšavehellip

Količina denarja varira v rangih od nekaj sto do tisoče dolarjev lahko tudi kakšna provizija od pogodb poslovnih namigov nezakonitih licenchellip

Delež v pogodbi delnice koorporacij elitne štipendije za otroke uslužbencev dajanje delovnih mest dostop do vladnih strokhellip

Prihodnje delovanje

Skrbna in podrobna izdelava primernega spodbudnega sistema govorjenja in prijavljanja korupcije izgradnja standardov in kodeksov za javne uslužbencehellip

Prejšnji ukrepi in uskladitev predpisov revizija sistemov uvajanje transparentnosti in odgovornostihellip

Prejšnji ukrepi in razkritje povezav med gospodarstvom politiko in upravo preglednost nad sredstvi preglednost nad odločitvami prijavljanje premoženjskega stanjahellip

Vir Jandosova ( 2000 126) Tudi Kregar (2000 138) trdi da korupcija ni slabost ljudi temveč institucij

13

2222 Korupcija v zasebnem sektorju Zelo dolgo je veljalo da do korupcije lahko pride samo v javnem sektorju Razlog za takšno prepričanje je bil dokaj enostaven v državni upravi posamezniki z zmernimi če že ne z nizkimi dohodki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi ki niso njihova Nekateri so zato ker so proračunska celo prepričani da so nikogaršnja Takšno prepričanje seveda zmanjšuje težo moralnega bremena ob takšni ali drugačni zlorabi oziroma prekoračitvi pooblastil v zasebne namene in jo dela dokaj vabljivo Tako kot na drugih področjih pa so ekonomske zakonitosti predvsem škoda ki jo zasebnim podjetjem povzroča korupcija kmalu prisilile države da so priznale tudi obstoj korupcije v zasebnem sektorju in to z normativnimi akti ki so začeli urejati to področje Na mednarodni sceni se vrsta konvencij vprašanja zasebne korupcije sploh ni dotaknila Prva ki je to storila je bila Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope leta 1999 najnovejša Konvencija OZN proti korupciji iz leta 2002 pa prav tako zahteva od svojih podpisnic da inkriminaciji podkupovanja v gospodarstvu namenijo vso potrebno pozornost Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope že velja ratificirala jo je tudi Republika Slovenija (Kos 2004 24) Slovensko kazensko pravo se lahko pohvali s tem da je podkupovanje v zasebnem sektorju že dolgo kaznivo Trenutno ga inkriminirata 247 in 248 člen KZ ki govorita o neupravičenem sprejemanju oziroma dajanju daril Lastne možnosti gospodarskih subjektov Odločitev podjetja da se ne bo spuščalo v korupcijo je običajno na prvi pogled slaba poslovna odločitev zaradi katere ne bo dobilo posla ali pa bo izgubilo že obstoječega oziroma bo za te posle moralo dvigniti ponudbo ali spustiti ceno To seveda velja če je tudi njegov poslovni partner pred raquoistolaquo težavo če gre torej za skušnjavo kateri se ne more upreti nobena od pogodbenih strank Kratkoročno je odločitev podjetja da bo plačalo podkupnino seveda racionalna dolgoročno pa bo zanesljivo privedla do takšnega dviga legalnih ali ilegalnih cen torej tudi podkupnin da bodo ekonomske prednosti zagotovljene s korupcijo pri prvem poslu hitro splavale po vodi Pomembno je še nekaj drugega prva plačana podkupnina ustvari določen vtis o pravni finančni in moralni ranljivosti podjetja ki jo je izredno lahko izkoristiti Vsako takšno darilo ima svojo ceno ki jo je enkrat treba plačati bodisi z denarjem bodisi z osebno svobodo Tega se seveda še zdaleč ne zavedajo vsi predstavniki podjetja tudi njegovi najbolj izpostavljeni ne Ravno zaradi tega morajo podjetja načrtno pristopiti k izgradnji tega znanja in se morajo še pred nastankom konkretnih problemov začeti ukvarjati z rešitvijo vprašanja kako preprečiti nastanek situacij v katerih bi podjetja sploh lahko bila izpostavljena zahtevam po podkupninah in kako reagirati v takšnih situacijah če do njih pride Teorija pozna pet možnih načinov strateškega pristopa k preprečevanju korupcije ki jih je zaradi njihovih osnovnih značilnosti moč poimenovati zelo zabavno (Kos 2004 28) Katerega od načinov bo podjetje ubralo ni odvisno samo od zavestne odločitve njegovega vodstva ampak tudi od objektivnih pogojev velikosti podjetja njegove ekonomske moči položaja na trgu temeljnih značilnosti njegovih poslovnih partnerjev pravnega sistema v katerem delujehellipPredvsem pa mora biti jasno da se bodo podjetja s problemi potencialne ali dejanske korupcije začela ukvarjati šele potem ko ga bodo identificirale kot problem

14

Nojeva taktika tiščanje glave v pesek zna biti racionalna odločitev predvsem pri majhnih podjetjih ki nimajo kapacitet za sistemsko pripravo na takšne težave in imajo zaradi svoje majhnosti na trgu zelo slaba pogajalska izhodišča ali pa se le redko srečajo s koruptivnimi zahtevki Vodstva takšnih podjetij se namreč povsem zavestno odločajo da svojih virov ne bodo trošila za pričakovano ekonomsko nizko učinkovite dejavnosti Odisejeva taktika tako kot se je dal Odisej privezati na svojo ladjo da ne bi podlegel klicu siren se tudi nekatera podjetja zavestno odločijo da se bodo raquoprivezalalaquo samo na trge kjer nevarnosti korupcije ni To v posledici seveda pomeni da gredo v zavestno izgubo potencialnih ali obstoječih tržišč Da takšne odločitve niso izjemne potrjujejo opazovanja Svetovne banke Verižna taktika predvsem velika podjetja se pogosto odločijo da bodo decentralizirala del svojih funkcij in jih zaupale svojim izpostavam na terenu da bi se tako čim bolj približale razmeram na trgu Tako tudi boj zoper korupcijo postane odgovornost lokalnih izpostav ker to omogoča bolj prožno reagiranje na konkretne nevarnosti konkretnega tržišča Taktika deluje če so odgovorne osebe v izpostavah seznanjene z osnovnimi principi glede korupcije ki veljajo v matičnem podjetju če so jih seveda pripravljene uveljavljati na svojem nivoju in če od njih odstopajo samo v meri ki je nujno potrebna za dodatno povečanje njihove učinkovitosti glede na pogoje okolja Na ta način se ustvari neke vrste protikorupcijska veriga ki je kot vsaka druga veriga odvisna od svojega najšibkejšega člena katerega zlom pa ima za posledico tudi dejstvo da se slab image ustvarjen na lokalnem nivoju takoj in direktno prenese tudi na matično podjetje (Kos 2004 29) Denarna taktika zelo mikavno sredstvo s katerim managerji nekaterih pravnih oseb želijo preprečiti sprejemanje podkupnin svojih zaposlenih so visoki osebni dohodki Verjeti je mogoče da je ta metoda delno učinkovita tudi v zasebnem sektorju čeprav bi bila razmerja v primeru raziskav verjetno manj čista kot v javnem sektorju Upoštevati pa je treba dejstvo da je metoda za gospodarstvo samo delno uporabna preprečuje samo pasivni del koruptivnih ravnanj nemogoče jo je uporabiti za vse zaposlene razpoložljiva sredstva za tovrsten dvig osebnih dohodkov so zaradi odsotnosti nedvomnih in jasnih pozitivnih poslovnih učinkov bolj omejena kot v javnem sektorju višina podkupnin v zasebnem sektorju je vsaj ponekod višja kot v javnem tako visoka da presega pozitivne učinke še tako dobrih osebnih dohodkov Možne rešitve se iščejo v smeri odličnega plačevanja manjšega števila zaposlenih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih Taktika celovitega ukrepanja v svetu vedno pogostejši pojav ki v Sloveniji še nima pravih posnemovalcev je izdelava kompletnih in kompleksnih strategij znotraj podjetij ki naj zagotovijo ustrezno etičnost ravnanja vseh zaposlenih in obsegajo tako izobraževanje kot tudi odkrivanje in preprečevanje vsega nepoštenega ravnanja tudi korupcije (Kos 2004 30) To seveda terja angažiranje ustreznega števila zaposlenih strokovnjakov ne samo pri izdelavi teh strategij ampak tudi pri zagotavljanju njihovega uresničevanja Kompleksne strategije za zagotavljanje etike v poslovanju podjetij in ravnanju njihovih zaposlenih so zelo različne kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj njihovih skupnih značilnosti predvsem pri elementih ki jih sestavljajo oz pri predpostavkah ki morajo biti uresničene da imajo strategije sploh kakšen učinek

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

5

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema V zgodovini človeštva ni bilo družbe v kateri ne bi bilo korupcije Že v starem rimskem imperiju je veljalo da je vse podkupljivo kar nam zagotovo priča o določenem družbenem in moralnem vzdušju tistega časa Tudi v današnjem času predstavlja korupcija enega največjih izzivov oziroma problemov sodobnega sveta Prisotna je v vseh segmentih družbe tako v javnem kot v zasebnem sektorju tako v politiki kot v športu njena problematika pa je zelo kompleksna V zadnjem času je postala vse bolj transparentna in ljudje se je vse bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Korupcija slabi demokracijo spodjeda legitimnost vlade njenih organov in institucij moralna pravila ter poštenost Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju v izgubi etično-moralnih idealovhellip Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Zaradi negativnih učinkov korupcije in pranja denarja se vse večji pomen pripisuje boju proti njima tako na domačem kot tudi na mednarodnem področju Učinkovit boj zoper korupcijo in pranju denarja zahteva ustrezne ukrepe s strani posameznih vlad na področju nacionalnih zakonodaj ter uspešno poslovanje in sodelovanje tako mednarodnih organizacij kot tudi neodvisnih podjetij

12 Namen cilji in osnovne trditve Korupcija kot svetovni problem je bila vrsto let potisnjena na rob raziskovanja Nedavno so jo raziskovalci spet začeli podrobno raziskovati in odkrivati njene vzroke zakonitosti in vplive Namen naloge je dobiti vpogled v obravnavano problematiko razložiti pojmovanje korupcije in njen vpliv na delovanje družbe Cilji naloge so bull predstaviti pojem korupcije vrste in dejanske primere le-teh bull opisati mehanizme ki jih uporabljajo domače in tuje institucije v boju proti

korupciji bull proučitev pojma pranje denarja in bull predstaviti dostopne raziskave o korupciji in mnenja prebivalcev Slovenije o le-tej

ter pranju denarja

6

V pospešenem odpiranju v svet in spreminjanju gospodarskih razmer se naša družba srečuje z nevarnostjo - korupcijo in pranjem denarja Mednarodni organizirani kriminal na leto ustvarja milijardne dobičke s trgovino z mamili in orožjem podkupovanjem izsiljevanjem goljufijami in drugimi kaznivimi dejanji Trdimo da je pohlep eden izmed glavnih razlogov za obstoj korupcije in pranja denarja v svetu

13 Predpostavke in omejitve raziskave Pri pisanju bomo poskušali dokazati tri predpostavke bull korupcija zmanjšuje zaupanje v vlado in njene institucije bull korupcija ruši demokratičnost in stabilnost bull korupcija spodkopuje ekonomski razvoj države V praktičnem delu se bomo omejili na konkreten primer raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Raziskava o korupciji katere namen je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi je bila izvedena v Avstriji Bolgariji na Hrvaškem Češkem Estoniji Madžarskem Litvi Poljskem v Romuniji Rusiji na Slovaškem v Sloveniji Srbiji in Črni gori in Ukrajini Za aktualizacijo problematike bomo uporabili tudi izsledke raziskave (Stališča o korupciji) ki jo je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Inštituta za družbene vede FDV Ta raziskava o korupciji skuša ugotoviti kje se na področju korupcije po vrednostnih sodbah ljudi nahaja naša država Raziskava se nanaša na korupcijo v javnih službah kot najbolj izpostavljenem in vidnem problemu družbe

14 Uporabljene raziskovalne metode V pričujoči nalogi bomo v teoretičnem delu uporabili sekundarno metodo zbiranja in obdelave podatkov Ta metoda temelji na že obstoječem informacijskem gradivu ki ga sestavljata literatura domačih in tujih avtorjev ter internet Uporabljali bomo podatke ki so preverjeni in realni Empirični del naloge je namenjen ugotavljanju razširjenosti korupcije v Sloveniji Na podlagi dostopnih rezultatov bomo ocenili stopnjo vplivnosti korupcije na družbo in zavedanje tega problema

7

2 KORUPCIJA

21 Definicija korupcije in njene pojavne oblike Korupcija sodi med pojme ki jim je težko določiti vsebino saj se njen pomen spreminja v časovnem družbenem in političnem kontekstu Etimološko izhaja izraz korupcija iz latinske besede rumpere ki pomeni razbijanje lomljenje trganje Ker v tem pretrganju delujeta najmanj dve osebi se temu latinsko reče cum rumpere (Dossier korupcija 2005) Etimologija nadalje ne daje podrobnejših zaključkov o pojmovanju korupcije večina slovarjev pa jo opredeljuje kot pokvarjenost in nepoštenje Korupcija je bila opredeljena kot negativen družbeni pojav že v Rimskem pravu (Lex Julija repetundae) Kaznivo dejanje korupcije bi lahko opredelili kot ponujanje sprejemanje ali zahtevanje določene koristi z namenom vplivati na uradno osebo pri izvajanju njene službe Aristotel Machiavelli in Montesquieu so izhajali iz ideje da je korupcija izraz krvavljenja moralnih vrednot družbe Kot takšna se šteje za nemoralno in škodljivo za družbo saj morajo nosilci funkcij zagovarjati in zastopati interese za katere so izvoljeni ne pa lastne interese Z razvojem moderne države postaja korupcija ne le moralno škodljiva temveč tudi vzrok neučinkovitosti države Za boljše poznavanje pojma korupcije si moramo naprej ogledati njene pojavne oblike Korupcijo lahko delimo na (Dobovšek 2002 48)

bull notranjo in zunanjo bull individualno in institucionalno bull materialno bull psihično

Najbolj pogosta je zunanja ali eksterna korupcija pri kateri gre največkrat za plačevanje storitev ali opustitev uradnih dejanj ali pa za dajanje daril z določenim namenom Notranjo korupcijo pomenijo dejanja (podkupovanja) s katerimi posameznik od nadrejenih ali podrejenih dosega nedovoljene koristi Individualna korupcija pomeni posamezno podkupovanje in diskretnost saj sta v podkupovanje vpleteni le dve osebi Značilno za takšna dejanja je da krivdo nosita obe stranki in je zato zbiranje dokazov o takšnih dejanjih zelo težavno Takšna vrsta korupcije je tudi najbolj razširjena Bolj nevarna je institucionalizirana (velika korupcija grand corruption state capture) korupcija saj povzroča razpad družbenih vrednot Pojav spremljajo podobni procesi na ravni oblasti in politike Takšna korupcija vpliva na javno vzdušje in povzroča strah in negotovost ter prizadene moralo ljudi Materialno podkupovanje je najbolj razširjena oblika korupcije saj prinaša takojšnjo korist hkrati pa otežuje odkrivanje Vsaka korupcija ima tudi svojo psihično plat saj je koruptibilnost lastnost podleganja državnih uslužbencev podkupovalcu

8

V svetu se pojavljata dve obliki opisovanja korupcije Korupcija v aktivnem smislu zajema osebe ki dajejo neko dobrino in s tem napeljujejo na kaznivo dejanje Korupcija v pasivnem smislu zajema osebe ki sprejmejo neko dobrino v zameno zanjo pa izvršijo protipravno dejanje ki je povezano z opravljanjem njihove dejavnosti Korupcija se dogaja z aktivnim in pasivnim delovanjem ki je lahko pravo ali nepravo lahko vnaprejšnje ali naknadno V njej nastopata predvsem dve kategoriji subjektov in sicer tisti ki dajejo in tisti ki prejemajo (Ferlinc 2000 1032) Pravo podkupovanje je podkupovanje za prepovedana dejanja blizu kompetenc prejemnika Od nepravega se razlikuje po merilu Tisti ki sprejme podkupnino opravi dejanje za katero je tudi sicer pristojen (nepravo podkupovanje) ali pa je podkupnina usmerjena v dejanje ki presega kompetence in dovoljeno ravnaje storilca npr zanemarjanje koristi svoje organizacije povzročitev škode ali pa izvršitev uradnega dejanja ki ga uradna oseba ne bi smela opraviti ali naklepna opustitev uradnega dejanja ki bi ga uradna oseba morala ali smela opraviti Nepravo podkupovanje je podkupovanje za dejanje ki je dovoljeno ali legitimno npr sklenitev posla izvršitev storitve uradno ravnanje ki bi ga uradna oseba tudi sicer morala opraviti (ali ki ga tudi sicer ne bi opravila) Bistvo moralnega očitka ki je podlaga kazenskopravnim normam za urejanje nepravega podkupovanja je v okoliščini da mora dajalec podkupnine plačati nekaj česar bi moral biti deležen tudi brez plačila Pri vnaprejšnjem podkupovanju gre za podkupovanje pred izvršitvijo tiste koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal ali obljubil dati podkupnino Časovni presledek med dajanjem podkupnine ali izpolnitvijo koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal podkupnino ne pomeni odločilnega dejstva in ne more vplivati na obstoj kaznivega dejanja Pri dajalcu mora obstajati tako imenovana volja do vzorčne zveze ki kaže ne le objektivno možnost da plačilo podkupnine tudi dejansko privede do koristi zanj ali za drugega Pomembno je da je prav takšen potek vzorčne zveze hotel dajalec podkupnine Naknadno ali poznejše podkupovanje je takrat kadar pride do terjanja ali do plačila podkupnine šele po sklenitvi posla opravljeni storitvi ali uradnemu dejanju Zanimiv je tudi matematični prikaz korupcije (Ludtke 1993 88) osebna korist gt družbena korist ob pogoju pričakovana korist zagotovljena korist Pričakovana korist je vsota pozitivnih faktorjev 12 in negativnih faktorjev 3 4 5 6 7 bull ponujenega denarja bull ponujenega zadovoljstva bull tveganja sankcije bull družbene (ne)sprejemljivosti korupcije bull pomislekov in strahu bull strogosti sankcij bull notranjega nadzora

9

Podobnega opredeljevanja z matematično formulo se je lotil Klitgaard (1996 45) ki izraža korupcijo kot C= M+D-A Pri tem je korupcija (C) enaka monopolu (M) in diskrecijski pravici (D) zmanjšana za zanesljivost (A) korupcijskega posla Avtor podobno kot prejšnja izhaja iz pogoja da je potreben nek monopol na določenem področju ki lahko že sam pripelje do korupcije ali pa se razmere spremenijo v še bolj ugodne ob dejstvu da obstaja diskrecijska pravica odločanja Negativni dejavniki se kažejo v možnosti razkritja družbeni nesprejemljivosti in predvideni kazni Pred oblikovanjem definicije korupcije je pomembno vedeti da obstajajo v družbi mnenja ki predstavljajo elemente korupcije bull korupcija je predominantno slaba stvar bull imamo dve strani - podkupovalca in podkupljenega bull ti dve strani lahko igrata veliko vlog (javni uslužbenec zasebnik politik domači ali

tuji itd) bull za koruptivno dejanje obstaja nagrada (malo darilo ali velika podkupnina denarna

ali nedenarna direktna ali indirektna dana vnaprej ali po dejanju dana podkupovanemu ali komu drugemu ipd)

bull ocene takšnih vedenj se razlikujejo (dejanje je kriminalizirano ali ni) bull lahko je izvršeno na različne načine (z ali brez modre kuverte ipd) Dobra definicija naj bi po mnenju Jagra (2000 107) vključevala te in še kakšne druge elemente korupcije

10

22 Vrste korupcije

221 Korupcija z vidika nevarnosti za družbo Koruptivna dejanja se po vrsti in težavnostni stopnji zelo razlikujejo in se razvrščajo v razponu od malenkostne oz priložnostne korupcije do mreže organiziranega kriminala Ta mreža predstavlja obsežen postopek ki se ne da primerno reševati niti s kazenskimi pregoni niti z znanstvenimi raziskavami ker se v ozadju izvršenih dejanj skriva veliko število oseb izvršena dejanja pa so zelo kompleksna in imajo v ozadju skrite razloge

SLIKA 1 VRSTE KORUPCIJE IZ VIDIKA NEVARNOSTI ZA DRUŽBO

Vidno polje

temno področje

malenkostna oz

priložnostna korupcija

preprosta sistemska korupcija

sistemska korupcija in gospodarski

kriminal

korupcija in organizirani

kriminal

Vir Hren (2002 170) Malenkostna oz priložnostna korupcija Pri tej vrsti korupcije gre za posamične primere ali redke primere malenkostnega pomena Koruptivno dejanje je odvisno od priložnosti kar pomeni da izhaja iz posamičnega položaja in ni podvrženo ponavljanju Praviloma se udeleženca ne poznata V dejanje sta vključeni najpogosteje dve osebi (Hren 2002 170) Preprosta sistemska korupcija Ta vrsta korupcije predstavlja sistemsko korupcijo ki je omejena prostorsko in na določeno osebje Koruptivni odnosi so dolgotrajni in so izpostavljeni ponavljanju vendar niso razširjeni na območje celotne države temveč na posamezna področja dejavnosti ali na področje pristojnosti posameznega uradnika Tu gre za večletno podkupovanje enega ali dveh uradnikov v državi s strani podjetnika Pogosto se dogaja da koruptivni primeri v katerega je vključen en ali dva uradnika in od dva do deset podjetnikov potekajo tekoče-nemoteno 10 do 20 let Ta vrsta korupcije lahko vpliva na zakonite ali nezakonite službene obveznosti uradnikov Nudi dajalcu podkupnine npr takojšnje nižje stroške ali druge prednosti ki se lahko izkažejo dajalcu v daljšem časovnem obdobju Primeri tovrstne korupcije so povabila na kosila drobna darila steklenica vina darilo denarnega zneska ob posamezni priložnosti itd

11

Sistemska korupcija in gospodarski kriminal V to vrsto je vključeno večje število oseb tekom večjega števila let ali celo desetletje Korupcija je sestavni (prikriti) del njihove strategije in je močno vgrajena v njihov način dela ter je povezana z nadaljnjimi kaznivimi dejanji kot npr goljufija poneverba davčna utaja itd Predpogoj za dokazovanje tovrstne korupcije je obsežen kazenski postopek saj je njen povzročitelj večinoma organiziran gospodarski kriminal (Hren 2002 170) Sistemska korupcija in negospodarski kriminal Ta vrsta korupcije se nanaša na organizirani negospodarski kriminal Pod organizirani negospodarski kriminal štejemo trgovino z ljudmi drogami zvodništvo organizirani izvoz ukradenih vozil organizirani vlomi kraje po naročilu pranje denarja ustanavljanje navideznih družb hellip(Hren 2002 171)

222 Korupcija z vidika sektorja kjer se pojavlja

2221 Korupcija v javni upravi Korupcija se lahko pojavlja na mikro srednjem in makro nivoju Korupcija na mikronivoju se kaže v obliki majhnih daril javnim uslužbencem za dejavnosti ki pa bi jih ti morali storiti že po svoji dolžnosti Najbolj razširjena je med uslužbenci ki imajo opravka z dokumentacijo in izdajo dovoljenj Takšna korupcija zajema javne uslužbence nižjih nivojev višina nagrade ne dosega povprečne mesečne plače uslužbenca darilo pa je ponavadi bolj osebne narave Nevarnost je da postane zelo razširjena ljudje pa so do takšne korupcije strpni in prav lahko postane del vsakdanjih običajev Moralno se takšna korupcija opravičuje z nizkimi plačami in prizadevanjem uslužbencev za rešitev zadeve (Dobovšek 2002 47) Korupcija na srednjem nivoju zajema javne uslužbence na višjem nivoju Najbolj razširjena je na lokalnem nivoju kjer se s pooblastili lokalnih veljakov kreira politika lokalne skupnosti Podkupnino ponujajo manjši podjetniki ali interesne skupine s čimer dosegajo ustrezne predpise in rešitve ki so v pristojnosti srednjega nivoja javnih uslužbencev Za zlorabo svoje pristojnosti dobijo uslužbenci večja darila ki dosegajo vrednost nekaj do več deset povprečnih plač odvisno od tega koliko oseb je vpletenih in koliko dokumentacije ali uslug je potrebno pridobiti Javnost takšno korupcijo šteje za nepošteno in nemoralno dejanje zato tudi ni strpna do te vrste korupcije (Jandosova 2000 123) Korupcija na makronivoju je povezana z vladnimi naročili sklepanjem pogodb za večja dela v državi kot so ceste in infrastruktura ter večje ostale investicije Tisti ki odloča o danem pooblastilu lahko s podkupninami zasluži doživljenjsko plačo V korupcijo so vpleteni vodilni v večjih podjetjih ali monopolih najvišji ki odločajo v državnih institucijah in politiki Takšna vrsta korupcije je bolj ali manj tabu tema v vseh družbah vpliv na družbo pa je velik Stroški se izredno povečujejo kakovost dela pa je slaba Tako se namesto zdrave konkurence temelječe na kakovosti ceni in inovaciji pojavljata korupcija in nepotizem kar vodi v razpad gospodarstva (Dobovšek 2002 47)

12

Medtem ko so druge oblike korupcije ponavadi velikokrat omenjene v medijih in razpravah in si vlade prizadevajo za njihovo izkoreninjenje je korupcija na makronivoju še vedno tabu tema kljub temu da je njen učinek na družbo zelo velik predvsem na ekonomskem področju Rezultat takšne korupcije je namesto pravične konkurence zasnovane na ceni kakovosti in inovacijah stanje kjer prihaja do tekmovanja v podkupovanju in do stroškovno neučinkovitih procesov To škodi trgu in odvrača nove investicije Za lažjo predstavitev nivojev korupcije si oglejmo tabelo povzeto po Jandosovi (2000 126)

TABELA 1NIVOJI KORUPCIJE

Nivo

Mikro Srednji Makro

Akterji

Državljani nasproti najnižjim javnim uslužbencem v institucijah kot so zdravstvo upravne službe policijahellip

Mali in srednji poslovneži nasproti srednjemu nivoju vladnih uslužbencev lokalnim avtoritetam funkcionarjemhellip

Najvišji menedžerji nacionalnih in internacionalnih podjetij nasproti najvišjim državnim uslužbencem politikom državnim komisijamhellip

Pomen in oblike

Znesek denarja je primerljiv s plačo nižjega državnega uslužbenca darila za individualne usluge ali olajšavehellip

Količina denarja varira v rangih od nekaj sto do tisoče dolarjev lahko tudi kakšna provizija od pogodb poslovnih namigov nezakonitih licenchellip

Delež v pogodbi delnice koorporacij elitne štipendije za otroke uslužbencev dajanje delovnih mest dostop do vladnih strokhellip

Prihodnje delovanje

Skrbna in podrobna izdelava primernega spodbudnega sistema govorjenja in prijavljanja korupcije izgradnja standardov in kodeksov za javne uslužbencehellip

Prejšnji ukrepi in uskladitev predpisov revizija sistemov uvajanje transparentnosti in odgovornostihellip

Prejšnji ukrepi in razkritje povezav med gospodarstvom politiko in upravo preglednost nad sredstvi preglednost nad odločitvami prijavljanje premoženjskega stanjahellip

Vir Jandosova ( 2000 126) Tudi Kregar (2000 138) trdi da korupcija ni slabost ljudi temveč institucij

13

2222 Korupcija v zasebnem sektorju Zelo dolgo je veljalo da do korupcije lahko pride samo v javnem sektorju Razlog za takšno prepričanje je bil dokaj enostaven v državni upravi posamezniki z zmernimi če že ne z nizkimi dohodki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi ki niso njihova Nekateri so zato ker so proračunska celo prepričani da so nikogaršnja Takšno prepričanje seveda zmanjšuje težo moralnega bremena ob takšni ali drugačni zlorabi oziroma prekoračitvi pooblastil v zasebne namene in jo dela dokaj vabljivo Tako kot na drugih področjih pa so ekonomske zakonitosti predvsem škoda ki jo zasebnim podjetjem povzroča korupcija kmalu prisilile države da so priznale tudi obstoj korupcije v zasebnem sektorju in to z normativnimi akti ki so začeli urejati to področje Na mednarodni sceni se vrsta konvencij vprašanja zasebne korupcije sploh ni dotaknila Prva ki je to storila je bila Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope leta 1999 najnovejša Konvencija OZN proti korupciji iz leta 2002 pa prav tako zahteva od svojih podpisnic da inkriminaciji podkupovanja v gospodarstvu namenijo vso potrebno pozornost Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope že velja ratificirala jo je tudi Republika Slovenija (Kos 2004 24) Slovensko kazensko pravo se lahko pohvali s tem da je podkupovanje v zasebnem sektorju že dolgo kaznivo Trenutno ga inkriminirata 247 in 248 člen KZ ki govorita o neupravičenem sprejemanju oziroma dajanju daril Lastne možnosti gospodarskih subjektov Odločitev podjetja da se ne bo spuščalo v korupcijo je običajno na prvi pogled slaba poslovna odločitev zaradi katere ne bo dobilo posla ali pa bo izgubilo že obstoječega oziroma bo za te posle moralo dvigniti ponudbo ali spustiti ceno To seveda velja če je tudi njegov poslovni partner pred raquoistolaquo težavo če gre torej za skušnjavo kateri se ne more upreti nobena od pogodbenih strank Kratkoročno je odločitev podjetja da bo plačalo podkupnino seveda racionalna dolgoročno pa bo zanesljivo privedla do takšnega dviga legalnih ali ilegalnih cen torej tudi podkupnin da bodo ekonomske prednosti zagotovljene s korupcijo pri prvem poslu hitro splavale po vodi Pomembno je še nekaj drugega prva plačana podkupnina ustvari določen vtis o pravni finančni in moralni ranljivosti podjetja ki jo je izredno lahko izkoristiti Vsako takšno darilo ima svojo ceno ki jo je enkrat treba plačati bodisi z denarjem bodisi z osebno svobodo Tega se seveda še zdaleč ne zavedajo vsi predstavniki podjetja tudi njegovi najbolj izpostavljeni ne Ravno zaradi tega morajo podjetja načrtno pristopiti k izgradnji tega znanja in se morajo še pred nastankom konkretnih problemov začeti ukvarjati z rešitvijo vprašanja kako preprečiti nastanek situacij v katerih bi podjetja sploh lahko bila izpostavljena zahtevam po podkupninah in kako reagirati v takšnih situacijah če do njih pride Teorija pozna pet možnih načinov strateškega pristopa k preprečevanju korupcije ki jih je zaradi njihovih osnovnih značilnosti moč poimenovati zelo zabavno (Kos 2004 28) Katerega od načinov bo podjetje ubralo ni odvisno samo od zavestne odločitve njegovega vodstva ampak tudi od objektivnih pogojev velikosti podjetja njegove ekonomske moči položaja na trgu temeljnih značilnosti njegovih poslovnih partnerjev pravnega sistema v katerem delujehellipPredvsem pa mora biti jasno da se bodo podjetja s problemi potencialne ali dejanske korupcije začela ukvarjati šele potem ko ga bodo identificirale kot problem

14

Nojeva taktika tiščanje glave v pesek zna biti racionalna odločitev predvsem pri majhnih podjetjih ki nimajo kapacitet za sistemsko pripravo na takšne težave in imajo zaradi svoje majhnosti na trgu zelo slaba pogajalska izhodišča ali pa se le redko srečajo s koruptivnimi zahtevki Vodstva takšnih podjetij se namreč povsem zavestno odločajo da svojih virov ne bodo trošila za pričakovano ekonomsko nizko učinkovite dejavnosti Odisejeva taktika tako kot se je dal Odisej privezati na svojo ladjo da ne bi podlegel klicu siren se tudi nekatera podjetja zavestno odločijo da se bodo raquoprivezalalaquo samo na trge kjer nevarnosti korupcije ni To v posledici seveda pomeni da gredo v zavestno izgubo potencialnih ali obstoječih tržišč Da takšne odločitve niso izjemne potrjujejo opazovanja Svetovne banke Verižna taktika predvsem velika podjetja se pogosto odločijo da bodo decentralizirala del svojih funkcij in jih zaupale svojim izpostavam na terenu da bi se tako čim bolj približale razmeram na trgu Tako tudi boj zoper korupcijo postane odgovornost lokalnih izpostav ker to omogoča bolj prožno reagiranje na konkretne nevarnosti konkretnega tržišča Taktika deluje če so odgovorne osebe v izpostavah seznanjene z osnovnimi principi glede korupcije ki veljajo v matičnem podjetju če so jih seveda pripravljene uveljavljati na svojem nivoju in če od njih odstopajo samo v meri ki je nujno potrebna za dodatno povečanje njihove učinkovitosti glede na pogoje okolja Na ta način se ustvari neke vrste protikorupcijska veriga ki je kot vsaka druga veriga odvisna od svojega najšibkejšega člena katerega zlom pa ima za posledico tudi dejstvo da se slab image ustvarjen na lokalnem nivoju takoj in direktno prenese tudi na matično podjetje (Kos 2004 29) Denarna taktika zelo mikavno sredstvo s katerim managerji nekaterih pravnih oseb želijo preprečiti sprejemanje podkupnin svojih zaposlenih so visoki osebni dohodki Verjeti je mogoče da je ta metoda delno učinkovita tudi v zasebnem sektorju čeprav bi bila razmerja v primeru raziskav verjetno manj čista kot v javnem sektorju Upoštevati pa je treba dejstvo da je metoda za gospodarstvo samo delno uporabna preprečuje samo pasivni del koruptivnih ravnanj nemogoče jo je uporabiti za vse zaposlene razpoložljiva sredstva za tovrsten dvig osebnih dohodkov so zaradi odsotnosti nedvomnih in jasnih pozitivnih poslovnih učinkov bolj omejena kot v javnem sektorju višina podkupnin v zasebnem sektorju je vsaj ponekod višja kot v javnem tako visoka da presega pozitivne učinke še tako dobrih osebnih dohodkov Možne rešitve se iščejo v smeri odličnega plačevanja manjšega števila zaposlenih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih Taktika celovitega ukrepanja v svetu vedno pogostejši pojav ki v Sloveniji še nima pravih posnemovalcev je izdelava kompletnih in kompleksnih strategij znotraj podjetij ki naj zagotovijo ustrezno etičnost ravnanja vseh zaposlenih in obsegajo tako izobraževanje kot tudi odkrivanje in preprečevanje vsega nepoštenega ravnanja tudi korupcije (Kos 2004 30) To seveda terja angažiranje ustreznega števila zaposlenih strokovnjakov ne samo pri izdelavi teh strategij ampak tudi pri zagotavljanju njihovega uresničevanja Kompleksne strategije za zagotavljanje etike v poslovanju podjetij in ravnanju njihovih zaposlenih so zelo različne kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj njihovih skupnih značilnosti predvsem pri elementih ki jih sestavljajo oz pri predpostavkah ki morajo biti uresničene da imajo strategije sploh kakšen učinek

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

6

V pospešenem odpiranju v svet in spreminjanju gospodarskih razmer se naša družba srečuje z nevarnostjo - korupcijo in pranjem denarja Mednarodni organizirani kriminal na leto ustvarja milijardne dobičke s trgovino z mamili in orožjem podkupovanjem izsiljevanjem goljufijami in drugimi kaznivimi dejanji Trdimo da je pohlep eden izmed glavnih razlogov za obstoj korupcije in pranja denarja v svetu

13 Predpostavke in omejitve raziskave Pri pisanju bomo poskušali dokazati tri predpostavke bull korupcija zmanjšuje zaupanje v vlado in njene institucije bull korupcija ruši demokratičnost in stabilnost bull korupcija spodkopuje ekonomski razvoj države V praktičnem delu se bomo omejili na konkreten primer raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Raziskava o korupciji katere namen je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi je bila izvedena v Avstriji Bolgariji na Hrvaškem Češkem Estoniji Madžarskem Litvi Poljskem v Romuniji Rusiji na Slovaškem v Sloveniji Srbiji in Črni gori in Ukrajini Za aktualizacijo problematike bomo uporabili tudi izsledke raziskave (Stališča o korupciji) ki jo je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Inštituta za družbene vede FDV Ta raziskava o korupciji skuša ugotoviti kje se na področju korupcije po vrednostnih sodbah ljudi nahaja naša država Raziskava se nanaša na korupcijo v javnih službah kot najbolj izpostavljenem in vidnem problemu družbe

14 Uporabljene raziskovalne metode V pričujoči nalogi bomo v teoretičnem delu uporabili sekundarno metodo zbiranja in obdelave podatkov Ta metoda temelji na že obstoječem informacijskem gradivu ki ga sestavljata literatura domačih in tujih avtorjev ter internet Uporabljali bomo podatke ki so preverjeni in realni Empirični del naloge je namenjen ugotavljanju razširjenosti korupcije v Sloveniji Na podlagi dostopnih rezultatov bomo ocenili stopnjo vplivnosti korupcije na družbo in zavedanje tega problema

7

2 KORUPCIJA

21 Definicija korupcije in njene pojavne oblike Korupcija sodi med pojme ki jim je težko določiti vsebino saj se njen pomen spreminja v časovnem družbenem in političnem kontekstu Etimološko izhaja izraz korupcija iz latinske besede rumpere ki pomeni razbijanje lomljenje trganje Ker v tem pretrganju delujeta najmanj dve osebi se temu latinsko reče cum rumpere (Dossier korupcija 2005) Etimologija nadalje ne daje podrobnejših zaključkov o pojmovanju korupcije večina slovarjev pa jo opredeljuje kot pokvarjenost in nepoštenje Korupcija je bila opredeljena kot negativen družbeni pojav že v Rimskem pravu (Lex Julija repetundae) Kaznivo dejanje korupcije bi lahko opredelili kot ponujanje sprejemanje ali zahtevanje določene koristi z namenom vplivati na uradno osebo pri izvajanju njene službe Aristotel Machiavelli in Montesquieu so izhajali iz ideje da je korupcija izraz krvavljenja moralnih vrednot družbe Kot takšna se šteje za nemoralno in škodljivo za družbo saj morajo nosilci funkcij zagovarjati in zastopati interese za katere so izvoljeni ne pa lastne interese Z razvojem moderne države postaja korupcija ne le moralno škodljiva temveč tudi vzrok neučinkovitosti države Za boljše poznavanje pojma korupcije si moramo naprej ogledati njene pojavne oblike Korupcijo lahko delimo na (Dobovšek 2002 48)

bull notranjo in zunanjo bull individualno in institucionalno bull materialno bull psihično

Najbolj pogosta je zunanja ali eksterna korupcija pri kateri gre največkrat za plačevanje storitev ali opustitev uradnih dejanj ali pa za dajanje daril z določenim namenom Notranjo korupcijo pomenijo dejanja (podkupovanja) s katerimi posameznik od nadrejenih ali podrejenih dosega nedovoljene koristi Individualna korupcija pomeni posamezno podkupovanje in diskretnost saj sta v podkupovanje vpleteni le dve osebi Značilno za takšna dejanja je da krivdo nosita obe stranki in je zato zbiranje dokazov o takšnih dejanjih zelo težavno Takšna vrsta korupcije je tudi najbolj razširjena Bolj nevarna je institucionalizirana (velika korupcija grand corruption state capture) korupcija saj povzroča razpad družbenih vrednot Pojav spremljajo podobni procesi na ravni oblasti in politike Takšna korupcija vpliva na javno vzdušje in povzroča strah in negotovost ter prizadene moralo ljudi Materialno podkupovanje je najbolj razširjena oblika korupcije saj prinaša takojšnjo korist hkrati pa otežuje odkrivanje Vsaka korupcija ima tudi svojo psihično plat saj je koruptibilnost lastnost podleganja državnih uslužbencev podkupovalcu

8

V svetu se pojavljata dve obliki opisovanja korupcije Korupcija v aktivnem smislu zajema osebe ki dajejo neko dobrino in s tem napeljujejo na kaznivo dejanje Korupcija v pasivnem smislu zajema osebe ki sprejmejo neko dobrino v zameno zanjo pa izvršijo protipravno dejanje ki je povezano z opravljanjem njihove dejavnosti Korupcija se dogaja z aktivnim in pasivnim delovanjem ki je lahko pravo ali nepravo lahko vnaprejšnje ali naknadno V njej nastopata predvsem dve kategoriji subjektov in sicer tisti ki dajejo in tisti ki prejemajo (Ferlinc 2000 1032) Pravo podkupovanje je podkupovanje za prepovedana dejanja blizu kompetenc prejemnika Od nepravega se razlikuje po merilu Tisti ki sprejme podkupnino opravi dejanje za katero je tudi sicer pristojen (nepravo podkupovanje) ali pa je podkupnina usmerjena v dejanje ki presega kompetence in dovoljeno ravnaje storilca npr zanemarjanje koristi svoje organizacije povzročitev škode ali pa izvršitev uradnega dejanja ki ga uradna oseba ne bi smela opraviti ali naklepna opustitev uradnega dejanja ki bi ga uradna oseba morala ali smela opraviti Nepravo podkupovanje je podkupovanje za dejanje ki je dovoljeno ali legitimno npr sklenitev posla izvršitev storitve uradno ravnanje ki bi ga uradna oseba tudi sicer morala opraviti (ali ki ga tudi sicer ne bi opravila) Bistvo moralnega očitka ki je podlaga kazenskopravnim normam za urejanje nepravega podkupovanja je v okoliščini da mora dajalec podkupnine plačati nekaj česar bi moral biti deležen tudi brez plačila Pri vnaprejšnjem podkupovanju gre za podkupovanje pred izvršitvijo tiste koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal ali obljubil dati podkupnino Časovni presledek med dajanjem podkupnine ali izpolnitvijo koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal podkupnino ne pomeni odločilnega dejstva in ne more vplivati na obstoj kaznivega dejanja Pri dajalcu mora obstajati tako imenovana volja do vzorčne zveze ki kaže ne le objektivno možnost da plačilo podkupnine tudi dejansko privede do koristi zanj ali za drugega Pomembno je da je prav takšen potek vzorčne zveze hotel dajalec podkupnine Naknadno ali poznejše podkupovanje je takrat kadar pride do terjanja ali do plačila podkupnine šele po sklenitvi posla opravljeni storitvi ali uradnemu dejanju Zanimiv je tudi matematični prikaz korupcije (Ludtke 1993 88) osebna korist gt družbena korist ob pogoju pričakovana korist zagotovljena korist Pričakovana korist je vsota pozitivnih faktorjev 12 in negativnih faktorjev 3 4 5 6 7 bull ponujenega denarja bull ponujenega zadovoljstva bull tveganja sankcije bull družbene (ne)sprejemljivosti korupcije bull pomislekov in strahu bull strogosti sankcij bull notranjega nadzora

9

Podobnega opredeljevanja z matematično formulo se je lotil Klitgaard (1996 45) ki izraža korupcijo kot C= M+D-A Pri tem je korupcija (C) enaka monopolu (M) in diskrecijski pravici (D) zmanjšana za zanesljivost (A) korupcijskega posla Avtor podobno kot prejšnja izhaja iz pogoja da je potreben nek monopol na določenem področju ki lahko že sam pripelje do korupcije ali pa se razmere spremenijo v še bolj ugodne ob dejstvu da obstaja diskrecijska pravica odločanja Negativni dejavniki se kažejo v možnosti razkritja družbeni nesprejemljivosti in predvideni kazni Pred oblikovanjem definicije korupcije je pomembno vedeti da obstajajo v družbi mnenja ki predstavljajo elemente korupcije bull korupcija je predominantno slaba stvar bull imamo dve strani - podkupovalca in podkupljenega bull ti dve strani lahko igrata veliko vlog (javni uslužbenec zasebnik politik domači ali

tuji itd) bull za koruptivno dejanje obstaja nagrada (malo darilo ali velika podkupnina denarna

ali nedenarna direktna ali indirektna dana vnaprej ali po dejanju dana podkupovanemu ali komu drugemu ipd)

bull ocene takšnih vedenj se razlikujejo (dejanje je kriminalizirano ali ni) bull lahko je izvršeno na različne načine (z ali brez modre kuverte ipd) Dobra definicija naj bi po mnenju Jagra (2000 107) vključevala te in še kakšne druge elemente korupcije

10

22 Vrste korupcije

221 Korupcija z vidika nevarnosti za družbo Koruptivna dejanja se po vrsti in težavnostni stopnji zelo razlikujejo in se razvrščajo v razponu od malenkostne oz priložnostne korupcije do mreže organiziranega kriminala Ta mreža predstavlja obsežen postopek ki se ne da primerno reševati niti s kazenskimi pregoni niti z znanstvenimi raziskavami ker se v ozadju izvršenih dejanj skriva veliko število oseb izvršena dejanja pa so zelo kompleksna in imajo v ozadju skrite razloge

SLIKA 1 VRSTE KORUPCIJE IZ VIDIKA NEVARNOSTI ZA DRUŽBO

Vidno polje

temno področje

malenkostna oz

priložnostna korupcija

preprosta sistemska korupcija

sistemska korupcija in gospodarski

kriminal

korupcija in organizirani

kriminal

Vir Hren (2002 170) Malenkostna oz priložnostna korupcija Pri tej vrsti korupcije gre za posamične primere ali redke primere malenkostnega pomena Koruptivno dejanje je odvisno od priložnosti kar pomeni da izhaja iz posamičnega položaja in ni podvrženo ponavljanju Praviloma se udeleženca ne poznata V dejanje sta vključeni najpogosteje dve osebi (Hren 2002 170) Preprosta sistemska korupcija Ta vrsta korupcije predstavlja sistemsko korupcijo ki je omejena prostorsko in na določeno osebje Koruptivni odnosi so dolgotrajni in so izpostavljeni ponavljanju vendar niso razširjeni na območje celotne države temveč na posamezna področja dejavnosti ali na področje pristojnosti posameznega uradnika Tu gre za večletno podkupovanje enega ali dveh uradnikov v državi s strani podjetnika Pogosto se dogaja da koruptivni primeri v katerega je vključen en ali dva uradnika in od dva do deset podjetnikov potekajo tekoče-nemoteno 10 do 20 let Ta vrsta korupcije lahko vpliva na zakonite ali nezakonite službene obveznosti uradnikov Nudi dajalcu podkupnine npr takojšnje nižje stroške ali druge prednosti ki se lahko izkažejo dajalcu v daljšem časovnem obdobju Primeri tovrstne korupcije so povabila na kosila drobna darila steklenica vina darilo denarnega zneska ob posamezni priložnosti itd

11

Sistemska korupcija in gospodarski kriminal V to vrsto je vključeno večje število oseb tekom večjega števila let ali celo desetletje Korupcija je sestavni (prikriti) del njihove strategije in je močno vgrajena v njihov način dela ter je povezana z nadaljnjimi kaznivimi dejanji kot npr goljufija poneverba davčna utaja itd Predpogoj za dokazovanje tovrstne korupcije je obsežen kazenski postopek saj je njen povzročitelj večinoma organiziran gospodarski kriminal (Hren 2002 170) Sistemska korupcija in negospodarski kriminal Ta vrsta korupcije se nanaša na organizirani negospodarski kriminal Pod organizirani negospodarski kriminal štejemo trgovino z ljudmi drogami zvodništvo organizirani izvoz ukradenih vozil organizirani vlomi kraje po naročilu pranje denarja ustanavljanje navideznih družb hellip(Hren 2002 171)

222 Korupcija z vidika sektorja kjer se pojavlja

2221 Korupcija v javni upravi Korupcija se lahko pojavlja na mikro srednjem in makro nivoju Korupcija na mikronivoju se kaže v obliki majhnih daril javnim uslužbencem za dejavnosti ki pa bi jih ti morali storiti že po svoji dolžnosti Najbolj razširjena je med uslužbenci ki imajo opravka z dokumentacijo in izdajo dovoljenj Takšna korupcija zajema javne uslužbence nižjih nivojev višina nagrade ne dosega povprečne mesečne plače uslužbenca darilo pa je ponavadi bolj osebne narave Nevarnost je da postane zelo razširjena ljudje pa so do takšne korupcije strpni in prav lahko postane del vsakdanjih običajev Moralno se takšna korupcija opravičuje z nizkimi plačami in prizadevanjem uslužbencev za rešitev zadeve (Dobovšek 2002 47) Korupcija na srednjem nivoju zajema javne uslužbence na višjem nivoju Najbolj razširjena je na lokalnem nivoju kjer se s pooblastili lokalnih veljakov kreira politika lokalne skupnosti Podkupnino ponujajo manjši podjetniki ali interesne skupine s čimer dosegajo ustrezne predpise in rešitve ki so v pristojnosti srednjega nivoja javnih uslužbencev Za zlorabo svoje pristojnosti dobijo uslužbenci večja darila ki dosegajo vrednost nekaj do več deset povprečnih plač odvisno od tega koliko oseb je vpletenih in koliko dokumentacije ali uslug je potrebno pridobiti Javnost takšno korupcijo šteje za nepošteno in nemoralno dejanje zato tudi ni strpna do te vrste korupcije (Jandosova 2000 123) Korupcija na makronivoju je povezana z vladnimi naročili sklepanjem pogodb za večja dela v državi kot so ceste in infrastruktura ter večje ostale investicije Tisti ki odloča o danem pooblastilu lahko s podkupninami zasluži doživljenjsko plačo V korupcijo so vpleteni vodilni v večjih podjetjih ali monopolih najvišji ki odločajo v državnih institucijah in politiki Takšna vrsta korupcije je bolj ali manj tabu tema v vseh družbah vpliv na družbo pa je velik Stroški se izredno povečujejo kakovost dela pa je slaba Tako se namesto zdrave konkurence temelječe na kakovosti ceni in inovaciji pojavljata korupcija in nepotizem kar vodi v razpad gospodarstva (Dobovšek 2002 47)

12

Medtem ko so druge oblike korupcije ponavadi velikokrat omenjene v medijih in razpravah in si vlade prizadevajo za njihovo izkoreninjenje je korupcija na makronivoju še vedno tabu tema kljub temu da je njen učinek na družbo zelo velik predvsem na ekonomskem področju Rezultat takšne korupcije je namesto pravične konkurence zasnovane na ceni kakovosti in inovacijah stanje kjer prihaja do tekmovanja v podkupovanju in do stroškovno neučinkovitih procesov To škodi trgu in odvrača nove investicije Za lažjo predstavitev nivojev korupcije si oglejmo tabelo povzeto po Jandosovi (2000 126)

TABELA 1NIVOJI KORUPCIJE

Nivo

Mikro Srednji Makro

Akterji

Državljani nasproti najnižjim javnim uslužbencem v institucijah kot so zdravstvo upravne službe policijahellip

Mali in srednji poslovneži nasproti srednjemu nivoju vladnih uslužbencev lokalnim avtoritetam funkcionarjemhellip

Najvišji menedžerji nacionalnih in internacionalnih podjetij nasproti najvišjim državnim uslužbencem politikom državnim komisijamhellip

Pomen in oblike

Znesek denarja je primerljiv s plačo nižjega državnega uslužbenca darila za individualne usluge ali olajšavehellip

Količina denarja varira v rangih od nekaj sto do tisoče dolarjev lahko tudi kakšna provizija od pogodb poslovnih namigov nezakonitih licenchellip

Delež v pogodbi delnice koorporacij elitne štipendije za otroke uslužbencev dajanje delovnih mest dostop do vladnih strokhellip

Prihodnje delovanje

Skrbna in podrobna izdelava primernega spodbudnega sistema govorjenja in prijavljanja korupcije izgradnja standardov in kodeksov za javne uslužbencehellip

Prejšnji ukrepi in uskladitev predpisov revizija sistemov uvajanje transparentnosti in odgovornostihellip

Prejšnji ukrepi in razkritje povezav med gospodarstvom politiko in upravo preglednost nad sredstvi preglednost nad odločitvami prijavljanje premoženjskega stanjahellip

Vir Jandosova ( 2000 126) Tudi Kregar (2000 138) trdi da korupcija ni slabost ljudi temveč institucij

13

2222 Korupcija v zasebnem sektorju Zelo dolgo je veljalo da do korupcije lahko pride samo v javnem sektorju Razlog za takšno prepričanje je bil dokaj enostaven v državni upravi posamezniki z zmernimi če že ne z nizkimi dohodki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi ki niso njihova Nekateri so zato ker so proračunska celo prepričani da so nikogaršnja Takšno prepričanje seveda zmanjšuje težo moralnega bremena ob takšni ali drugačni zlorabi oziroma prekoračitvi pooblastil v zasebne namene in jo dela dokaj vabljivo Tako kot na drugih področjih pa so ekonomske zakonitosti predvsem škoda ki jo zasebnim podjetjem povzroča korupcija kmalu prisilile države da so priznale tudi obstoj korupcije v zasebnem sektorju in to z normativnimi akti ki so začeli urejati to področje Na mednarodni sceni se vrsta konvencij vprašanja zasebne korupcije sploh ni dotaknila Prva ki je to storila je bila Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope leta 1999 najnovejša Konvencija OZN proti korupciji iz leta 2002 pa prav tako zahteva od svojih podpisnic da inkriminaciji podkupovanja v gospodarstvu namenijo vso potrebno pozornost Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope že velja ratificirala jo je tudi Republika Slovenija (Kos 2004 24) Slovensko kazensko pravo se lahko pohvali s tem da je podkupovanje v zasebnem sektorju že dolgo kaznivo Trenutno ga inkriminirata 247 in 248 člen KZ ki govorita o neupravičenem sprejemanju oziroma dajanju daril Lastne možnosti gospodarskih subjektov Odločitev podjetja da se ne bo spuščalo v korupcijo je običajno na prvi pogled slaba poslovna odločitev zaradi katere ne bo dobilo posla ali pa bo izgubilo že obstoječega oziroma bo za te posle moralo dvigniti ponudbo ali spustiti ceno To seveda velja če je tudi njegov poslovni partner pred raquoistolaquo težavo če gre torej za skušnjavo kateri se ne more upreti nobena od pogodbenih strank Kratkoročno je odločitev podjetja da bo plačalo podkupnino seveda racionalna dolgoročno pa bo zanesljivo privedla do takšnega dviga legalnih ali ilegalnih cen torej tudi podkupnin da bodo ekonomske prednosti zagotovljene s korupcijo pri prvem poslu hitro splavale po vodi Pomembno je še nekaj drugega prva plačana podkupnina ustvari določen vtis o pravni finančni in moralni ranljivosti podjetja ki jo je izredno lahko izkoristiti Vsako takšno darilo ima svojo ceno ki jo je enkrat treba plačati bodisi z denarjem bodisi z osebno svobodo Tega se seveda še zdaleč ne zavedajo vsi predstavniki podjetja tudi njegovi najbolj izpostavljeni ne Ravno zaradi tega morajo podjetja načrtno pristopiti k izgradnji tega znanja in se morajo še pred nastankom konkretnih problemov začeti ukvarjati z rešitvijo vprašanja kako preprečiti nastanek situacij v katerih bi podjetja sploh lahko bila izpostavljena zahtevam po podkupninah in kako reagirati v takšnih situacijah če do njih pride Teorija pozna pet možnih načinov strateškega pristopa k preprečevanju korupcije ki jih je zaradi njihovih osnovnih značilnosti moč poimenovati zelo zabavno (Kos 2004 28) Katerega od načinov bo podjetje ubralo ni odvisno samo od zavestne odločitve njegovega vodstva ampak tudi od objektivnih pogojev velikosti podjetja njegove ekonomske moči položaja na trgu temeljnih značilnosti njegovih poslovnih partnerjev pravnega sistema v katerem delujehellipPredvsem pa mora biti jasno da se bodo podjetja s problemi potencialne ali dejanske korupcije začela ukvarjati šele potem ko ga bodo identificirale kot problem

14

Nojeva taktika tiščanje glave v pesek zna biti racionalna odločitev predvsem pri majhnih podjetjih ki nimajo kapacitet za sistemsko pripravo na takšne težave in imajo zaradi svoje majhnosti na trgu zelo slaba pogajalska izhodišča ali pa se le redko srečajo s koruptivnimi zahtevki Vodstva takšnih podjetij se namreč povsem zavestno odločajo da svojih virov ne bodo trošila za pričakovano ekonomsko nizko učinkovite dejavnosti Odisejeva taktika tako kot se je dal Odisej privezati na svojo ladjo da ne bi podlegel klicu siren se tudi nekatera podjetja zavestno odločijo da se bodo raquoprivezalalaquo samo na trge kjer nevarnosti korupcije ni To v posledici seveda pomeni da gredo v zavestno izgubo potencialnih ali obstoječih tržišč Da takšne odločitve niso izjemne potrjujejo opazovanja Svetovne banke Verižna taktika predvsem velika podjetja se pogosto odločijo da bodo decentralizirala del svojih funkcij in jih zaupale svojim izpostavam na terenu da bi se tako čim bolj približale razmeram na trgu Tako tudi boj zoper korupcijo postane odgovornost lokalnih izpostav ker to omogoča bolj prožno reagiranje na konkretne nevarnosti konkretnega tržišča Taktika deluje če so odgovorne osebe v izpostavah seznanjene z osnovnimi principi glede korupcije ki veljajo v matičnem podjetju če so jih seveda pripravljene uveljavljati na svojem nivoju in če od njih odstopajo samo v meri ki je nujno potrebna za dodatno povečanje njihove učinkovitosti glede na pogoje okolja Na ta način se ustvari neke vrste protikorupcijska veriga ki je kot vsaka druga veriga odvisna od svojega najšibkejšega člena katerega zlom pa ima za posledico tudi dejstvo da se slab image ustvarjen na lokalnem nivoju takoj in direktno prenese tudi na matično podjetje (Kos 2004 29) Denarna taktika zelo mikavno sredstvo s katerim managerji nekaterih pravnih oseb želijo preprečiti sprejemanje podkupnin svojih zaposlenih so visoki osebni dohodki Verjeti je mogoče da je ta metoda delno učinkovita tudi v zasebnem sektorju čeprav bi bila razmerja v primeru raziskav verjetno manj čista kot v javnem sektorju Upoštevati pa je treba dejstvo da je metoda za gospodarstvo samo delno uporabna preprečuje samo pasivni del koruptivnih ravnanj nemogoče jo je uporabiti za vse zaposlene razpoložljiva sredstva za tovrsten dvig osebnih dohodkov so zaradi odsotnosti nedvomnih in jasnih pozitivnih poslovnih učinkov bolj omejena kot v javnem sektorju višina podkupnin v zasebnem sektorju je vsaj ponekod višja kot v javnem tako visoka da presega pozitivne učinke še tako dobrih osebnih dohodkov Možne rešitve se iščejo v smeri odličnega plačevanja manjšega števila zaposlenih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih Taktika celovitega ukrepanja v svetu vedno pogostejši pojav ki v Sloveniji še nima pravih posnemovalcev je izdelava kompletnih in kompleksnih strategij znotraj podjetij ki naj zagotovijo ustrezno etičnost ravnanja vseh zaposlenih in obsegajo tako izobraževanje kot tudi odkrivanje in preprečevanje vsega nepoštenega ravnanja tudi korupcije (Kos 2004 30) To seveda terja angažiranje ustreznega števila zaposlenih strokovnjakov ne samo pri izdelavi teh strategij ampak tudi pri zagotavljanju njihovega uresničevanja Kompleksne strategije za zagotavljanje etike v poslovanju podjetij in ravnanju njihovih zaposlenih so zelo različne kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj njihovih skupnih značilnosti predvsem pri elementih ki jih sestavljajo oz pri predpostavkah ki morajo biti uresničene da imajo strategije sploh kakšen učinek

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

7

2 KORUPCIJA

21 Definicija korupcije in njene pojavne oblike Korupcija sodi med pojme ki jim je težko določiti vsebino saj se njen pomen spreminja v časovnem družbenem in političnem kontekstu Etimološko izhaja izraz korupcija iz latinske besede rumpere ki pomeni razbijanje lomljenje trganje Ker v tem pretrganju delujeta najmanj dve osebi se temu latinsko reče cum rumpere (Dossier korupcija 2005) Etimologija nadalje ne daje podrobnejših zaključkov o pojmovanju korupcije večina slovarjev pa jo opredeljuje kot pokvarjenost in nepoštenje Korupcija je bila opredeljena kot negativen družbeni pojav že v Rimskem pravu (Lex Julija repetundae) Kaznivo dejanje korupcije bi lahko opredelili kot ponujanje sprejemanje ali zahtevanje določene koristi z namenom vplivati na uradno osebo pri izvajanju njene službe Aristotel Machiavelli in Montesquieu so izhajali iz ideje da je korupcija izraz krvavljenja moralnih vrednot družbe Kot takšna se šteje za nemoralno in škodljivo za družbo saj morajo nosilci funkcij zagovarjati in zastopati interese za katere so izvoljeni ne pa lastne interese Z razvojem moderne države postaja korupcija ne le moralno škodljiva temveč tudi vzrok neučinkovitosti države Za boljše poznavanje pojma korupcije si moramo naprej ogledati njene pojavne oblike Korupcijo lahko delimo na (Dobovšek 2002 48)

bull notranjo in zunanjo bull individualno in institucionalno bull materialno bull psihično

Najbolj pogosta je zunanja ali eksterna korupcija pri kateri gre največkrat za plačevanje storitev ali opustitev uradnih dejanj ali pa za dajanje daril z določenim namenom Notranjo korupcijo pomenijo dejanja (podkupovanja) s katerimi posameznik od nadrejenih ali podrejenih dosega nedovoljene koristi Individualna korupcija pomeni posamezno podkupovanje in diskretnost saj sta v podkupovanje vpleteni le dve osebi Značilno za takšna dejanja je da krivdo nosita obe stranki in je zato zbiranje dokazov o takšnih dejanjih zelo težavno Takšna vrsta korupcije je tudi najbolj razširjena Bolj nevarna je institucionalizirana (velika korupcija grand corruption state capture) korupcija saj povzroča razpad družbenih vrednot Pojav spremljajo podobni procesi na ravni oblasti in politike Takšna korupcija vpliva na javno vzdušje in povzroča strah in negotovost ter prizadene moralo ljudi Materialno podkupovanje je najbolj razširjena oblika korupcije saj prinaša takojšnjo korist hkrati pa otežuje odkrivanje Vsaka korupcija ima tudi svojo psihično plat saj je koruptibilnost lastnost podleganja državnih uslužbencev podkupovalcu

8

V svetu se pojavljata dve obliki opisovanja korupcije Korupcija v aktivnem smislu zajema osebe ki dajejo neko dobrino in s tem napeljujejo na kaznivo dejanje Korupcija v pasivnem smislu zajema osebe ki sprejmejo neko dobrino v zameno zanjo pa izvršijo protipravno dejanje ki je povezano z opravljanjem njihove dejavnosti Korupcija se dogaja z aktivnim in pasivnim delovanjem ki je lahko pravo ali nepravo lahko vnaprejšnje ali naknadno V njej nastopata predvsem dve kategoriji subjektov in sicer tisti ki dajejo in tisti ki prejemajo (Ferlinc 2000 1032) Pravo podkupovanje je podkupovanje za prepovedana dejanja blizu kompetenc prejemnika Od nepravega se razlikuje po merilu Tisti ki sprejme podkupnino opravi dejanje za katero je tudi sicer pristojen (nepravo podkupovanje) ali pa je podkupnina usmerjena v dejanje ki presega kompetence in dovoljeno ravnaje storilca npr zanemarjanje koristi svoje organizacije povzročitev škode ali pa izvršitev uradnega dejanja ki ga uradna oseba ne bi smela opraviti ali naklepna opustitev uradnega dejanja ki bi ga uradna oseba morala ali smela opraviti Nepravo podkupovanje je podkupovanje za dejanje ki je dovoljeno ali legitimno npr sklenitev posla izvršitev storitve uradno ravnanje ki bi ga uradna oseba tudi sicer morala opraviti (ali ki ga tudi sicer ne bi opravila) Bistvo moralnega očitka ki je podlaga kazenskopravnim normam za urejanje nepravega podkupovanja je v okoliščini da mora dajalec podkupnine plačati nekaj česar bi moral biti deležen tudi brez plačila Pri vnaprejšnjem podkupovanju gre za podkupovanje pred izvršitvijo tiste koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal ali obljubil dati podkupnino Časovni presledek med dajanjem podkupnine ali izpolnitvijo koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal podkupnino ne pomeni odločilnega dejstva in ne more vplivati na obstoj kaznivega dejanja Pri dajalcu mora obstajati tako imenovana volja do vzorčne zveze ki kaže ne le objektivno možnost da plačilo podkupnine tudi dejansko privede do koristi zanj ali za drugega Pomembno je da je prav takšen potek vzorčne zveze hotel dajalec podkupnine Naknadno ali poznejše podkupovanje je takrat kadar pride do terjanja ali do plačila podkupnine šele po sklenitvi posla opravljeni storitvi ali uradnemu dejanju Zanimiv je tudi matematični prikaz korupcije (Ludtke 1993 88) osebna korist gt družbena korist ob pogoju pričakovana korist zagotovljena korist Pričakovana korist je vsota pozitivnih faktorjev 12 in negativnih faktorjev 3 4 5 6 7 bull ponujenega denarja bull ponujenega zadovoljstva bull tveganja sankcije bull družbene (ne)sprejemljivosti korupcije bull pomislekov in strahu bull strogosti sankcij bull notranjega nadzora

9

Podobnega opredeljevanja z matematično formulo se je lotil Klitgaard (1996 45) ki izraža korupcijo kot C= M+D-A Pri tem je korupcija (C) enaka monopolu (M) in diskrecijski pravici (D) zmanjšana za zanesljivost (A) korupcijskega posla Avtor podobno kot prejšnja izhaja iz pogoja da je potreben nek monopol na določenem področju ki lahko že sam pripelje do korupcije ali pa se razmere spremenijo v še bolj ugodne ob dejstvu da obstaja diskrecijska pravica odločanja Negativni dejavniki se kažejo v možnosti razkritja družbeni nesprejemljivosti in predvideni kazni Pred oblikovanjem definicije korupcije je pomembno vedeti da obstajajo v družbi mnenja ki predstavljajo elemente korupcije bull korupcija je predominantno slaba stvar bull imamo dve strani - podkupovalca in podkupljenega bull ti dve strani lahko igrata veliko vlog (javni uslužbenec zasebnik politik domači ali

tuji itd) bull za koruptivno dejanje obstaja nagrada (malo darilo ali velika podkupnina denarna

ali nedenarna direktna ali indirektna dana vnaprej ali po dejanju dana podkupovanemu ali komu drugemu ipd)

bull ocene takšnih vedenj se razlikujejo (dejanje je kriminalizirano ali ni) bull lahko je izvršeno na različne načine (z ali brez modre kuverte ipd) Dobra definicija naj bi po mnenju Jagra (2000 107) vključevala te in še kakšne druge elemente korupcije

10

22 Vrste korupcije

221 Korupcija z vidika nevarnosti za družbo Koruptivna dejanja se po vrsti in težavnostni stopnji zelo razlikujejo in se razvrščajo v razponu od malenkostne oz priložnostne korupcije do mreže organiziranega kriminala Ta mreža predstavlja obsežen postopek ki se ne da primerno reševati niti s kazenskimi pregoni niti z znanstvenimi raziskavami ker se v ozadju izvršenih dejanj skriva veliko število oseb izvršena dejanja pa so zelo kompleksna in imajo v ozadju skrite razloge

SLIKA 1 VRSTE KORUPCIJE IZ VIDIKA NEVARNOSTI ZA DRUŽBO

Vidno polje

temno področje

malenkostna oz

priložnostna korupcija

preprosta sistemska korupcija

sistemska korupcija in gospodarski

kriminal

korupcija in organizirani

kriminal

Vir Hren (2002 170) Malenkostna oz priložnostna korupcija Pri tej vrsti korupcije gre za posamične primere ali redke primere malenkostnega pomena Koruptivno dejanje je odvisno od priložnosti kar pomeni da izhaja iz posamičnega položaja in ni podvrženo ponavljanju Praviloma se udeleženca ne poznata V dejanje sta vključeni najpogosteje dve osebi (Hren 2002 170) Preprosta sistemska korupcija Ta vrsta korupcije predstavlja sistemsko korupcijo ki je omejena prostorsko in na določeno osebje Koruptivni odnosi so dolgotrajni in so izpostavljeni ponavljanju vendar niso razširjeni na območje celotne države temveč na posamezna področja dejavnosti ali na področje pristojnosti posameznega uradnika Tu gre za večletno podkupovanje enega ali dveh uradnikov v državi s strani podjetnika Pogosto se dogaja da koruptivni primeri v katerega je vključen en ali dva uradnika in od dva do deset podjetnikov potekajo tekoče-nemoteno 10 do 20 let Ta vrsta korupcije lahko vpliva na zakonite ali nezakonite službene obveznosti uradnikov Nudi dajalcu podkupnine npr takojšnje nižje stroške ali druge prednosti ki se lahko izkažejo dajalcu v daljšem časovnem obdobju Primeri tovrstne korupcije so povabila na kosila drobna darila steklenica vina darilo denarnega zneska ob posamezni priložnosti itd

11

Sistemska korupcija in gospodarski kriminal V to vrsto je vključeno večje število oseb tekom večjega števila let ali celo desetletje Korupcija je sestavni (prikriti) del njihove strategije in je močno vgrajena v njihov način dela ter je povezana z nadaljnjimi kaznivimi dejanji kot npr goljufija poneverba davčna utaja itd Predpogoj za dokazovanje tovrstne korupcije je obsežen kazenski postopek saj je njen povzročitelj večinoma organiziran gospodarski kriminal (Hren 2002 170) Sistemska korupcija in negospodarski kriminal Ta vrsta korupcije se nanaša na organizirani negospodarski kriminal Pod organizirani negospodarski kriminal štejemo trgovino z ljudmi drogami zvodništvo organizirani izvoz ukradenih vozil organizirani vlomi kraje po naročilu pranje denarja ustanavljanje navideznih družb hellip(Hren 2002 171)

222 Korupcija z vidika sektorja kjer se pojavlja

2221 Korupcija v javni upravi Korupcija se lahko pojavlja na mikro srednjem in makro nivoju Korupcija na mikronivoju se kaže v obliki majhnih daril javnim uslužbencem za dejavnosti ki pa bi jih ti morali storiti že po svoji dolžnosti Najbolj razširjena je med uslužbenci ki imajo opravka z dokumentacijo in izdajo dovoljenj Takšna korupcija zajema javne uslužbence nižjih nivojev višina nagrade ne dosega povprečne mesečne plače uslužbenca darilo pa je ponavadi bolj osebne narave Nevarnost je da postane zelo razširjena ljudje pa so do takšne korupcije strpni in prav lahko postane del vsakdanjih običajev Moralno se takšna korupcija opravičuje z nizkimi plačami in prizadevanjem uslužbencev za rešitev zadeve (Dobovšek 2002 47) Korupcija na srednjem nivoju zajema javne uslužbence na višjem nivoju Najbolj razširjena je na lokalnem nivoju kjer se s pooblastili lokalnih veljakov kreira politika lokalne skupnosti Podkupnino ponujajo manjši podjetniki ali interesne skupine s čimer dosegajo ustrezne predpise in rešitve ki so v pristojnosti srednjega nivoja javnih uslužbencev Za zlorabo svoje pristojnosti dobijo uslužbenci večja darila ki dosegajo vrednost nekaj do več deset povprečnih plač odvisno od tega koliko oseb je vpletenih in koliko dokumentacije ali uslug je potrebno pridobiti Javnost takšno korupcijo šteje za nepošteno in nemoralno dejanje zato tudi ni strpna do te vrste korupcije (Jandosova 2000 123) Korupcija na makronivoju je povezana z vladnimi naročili sklepanjem pogodb za večja dela v državi kot so ceste in infrastruktura ter večje ostale investicije Tisti ki odloča o danem pooblastilu lahko s podkupninami zasluži doživljenjsko plačo V korupcijo so vpleteni vodilni v večjih podjetjih ali monopolih najvišji ki odločajo v državnih institucijah in politiki Takšna vrsta korupcije je bolj ali manj tabu tema v vseh družbah vpliv na družbo pa je velik Stroški se izredno povečujejo kakovost dela pa je slaba Tako se namesto zdrave konkurence temelječe na kakovosti ceni in inovaciji pojavljata korupcija in nepotizem kar vodi v razpad gospodarstva (Dobovšek 2002 47)

12

Medtem ko so druge oblike korupcije ponavadi velikokrat omenjene v medijih in razpravah in si vlade prizadevajo za njihovo izkoreninjenje je korupcija na makronivoju še vedno tabu tema kljub temu da je njen učinek na družbo zelo velik predvsem na ekonomskem področju Rezultat takšne korupcije je namesto pravične konkurence zasnovane na ceni kakovosti in inovacijah stanje kjer prihaja do tekmovanja v podkupovanju in do stroškovno neučinkovitih procesov To škodi trgu in odvrača nove investicije Za lažjo predstavitev nivojev korupcije si oglejmo tabelo povzeto po Jandosovi (2000 126)

TABELA 1NIVOJI KORUPCIJE

Nivo

Mikro Srednji Makro

Akterji

Državljani nasproti najnižjim javnim uslužbencem v institucijah kot so zdravstvo upravne službe policijahellip

Mali in srednji poslovneži nasproti srednjemu nivoju vladnih uslužbencev lokalnim avtoritetam funkcionarjemhellip

Najvišji menedžerji nacionalnih in internacionalnih podjetij nasproti najvišjim državnim uslužbencem politikom državnim komisijamhellip

Pomen in oblike

Znesek denarja je primerljiv s plačo nižjega državnega uslužbenca darila za individualne usluge ali olajšavehellip

Količina denarja varira v rangih od nekaj sto do tisoče dolarjev lahko tudi kakšna provizija od pogodb poslovnih namigov nezakonitih licenchellip

Delež v pogodbi delnice koorporacij elitne štipendije za otroke uslužbencev dajanje delovnih mest dostop do vladnih strokhellip

Prihodnje delovanje

Skrbna in podrobna izdelava primernega spodbudnega sistema govorjenja in prijavljanja korupcije izgradnja standardov in kodeksov za javne uslužbencehellip

Prejšnji ukrepi in uskladitev predpisov revizija sistemov uvajanje transparentnosti in odgovornostihellip

Prejšnji ukrepi in razkritje povezav med gospodarstvom politiko in upravo preglednost nad sredstvi preglednost nad odločitvami prijavljanje premoženjskega stanjahellip

Vir Jandosova ( 2000 126) Tudi Kregar (2000 138) trdi da korupcija ni slabost ljudi temveč institucij

13

2222 Korupcija v zasebnem sektorju Zelo dolgo je veljalo da do korupcije lahko pride samo v javnem sektorju Razlog za takšno prepričanje je bil dokaj enostaven v državni upravi posamezniki z zmernimi če že ne z nizkimi dohodki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi ki niso njihova Nekateri so zato ker so proračunska celo prepričani da so nikogaršnja Takšno prepričanje seveda zmanjšuje težo moralnega bremena ob takšni ali drugačni zlorabi oziroma prekoračitvi pooblastil v zasebne namene in jo dela dokaj vabljivo Tako kot na drugih področjih pa so ekonomske zakonitosti predvsem škoda ki jo zasebnim podjetjem povzroča korupcija kmalu prisilile države da so priznale tudi obstoj korupcije v zasebnem sektorju in to z normativnimi akti ki so začeli urejati to področje Na mednarodni sceni se vrsta konvencij vprašanja zasebne korupcije sploh ni dotaknila Prva ki je to storila je bila Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope leta 1999 najnovejša Konvencija OZN proti korupciji iz leta 2002 pa prav tako zahteva od svojih podpisnic da inkriminaciji podkupovanja v gospodarstvu namenijo vso potrebno pozornost Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope že velja ratificirala jo je tudi Republika Slovenija (Kos 2004 24) Slovensko kazensko pravo se lahko pohvali s tem da je podkupovanje v zasebnem sektorju že dolgo kaznivo Trenutno ga inkriminirata 247 in 248 člen KZ ki govorita o neupravičenem sprejemanju oziroma dajanju daril Lastne možnosti gospodarskih subjektov Odločitev podjetja da se ne bo spuščalo v korupcijo je običajno na prvi pogled slaba poslovna odločitev zaradi katere ne bo dobilo posla ali pa bo izgubilo že obstoječega oziroma bo za te posle moralo dvigniti ponudbo ali spustiti ceno To seveda velja če je tudi njegov poslovni partner pred raquoistolaquo težavo če gre torej za skušnjavo kateri se ne more upreti nobena od pogodbenih strank Kratkoročno je odločitev podjetja da bo plačalo podkupnino seveda racionalna dolgoročno pa bo zanesljivo privedla do takšnega dviga legalnih ali ilegalnih cen torej tudi podkupnin da bodo ekonomske prednosti zagotovljene s korupcijo pri prvem poslu hitro splavale po vodi Pomembno je še nekaj drugega prva plačana podkupnina ustvari določen vtis o pravni finančni in moralni ranljivosti podjetja ki jo je izredno lahko izkoristiti Vsako takšno darilo ima svojo ceno ki jo je enkrat treba plačati bodisi z denarjem bodisi z osebno svobodo Tega se seveda še zdaleč ne zavedajo vsi predstavniki podjetja tudi njegovi najbolj izpostavljeni ne Ravno zaradi tega morajo podjetja načrtno pristopiti k izgradnji tega znanja in se morajo še pred nastankom konkretnih problemov začeti ukvarjati z rešitvijo vprašanja kako preprečiti nastanek situacij v katerih bi podjetja sploh lahko bila izpostavljena zahtevam po podkupninah in kako reagirati v takšnih situacijah če do njih pride Teorija pozna pet možnih načinov strateškega pristopa k preprečevanju korupcije ki jih je zaradi njihovih osnovnih značilnosti moč poimenovati zelo zabavno (Kos 2004 28) Katerega od načinov bo podjetje ubralo ni odvisno samo od zavestne odločitve njegovega vodstva ampak tudi od objektivnih pogojev velikosti podjetja njegove ekonomske moči položaja na trgu temeljnih značilnosti njegovih poslovnih partnerjev pravnega sistema v katerem delujehellipPredvsem pa mora biti jasno da se bodo podjetja s problemi potencialne ali dejanske korupcije začela ukvarjati šele potem ko ga bodo identificirale kot problem

14

Nojeva taktika tiščanje glave v pesek zna biti racionalna odločitev predvsem pri majhnih podjetjih ki nimajo kapacitet za sistemsko pripravo na takšne težave in imajo zaradi svoje majhnosti na trgu zelo slaba pogajalska izhodišča ali pa se le redko srečajo s koruptivnimi zahtevki Vodstva takšnih podjetij se namreč povsem zavestno odločajo da svojih virov ne bodo trošila za pričakovano ekonomsko nizko učinkovite dejavnosti Odisejeva taktika tako kot se je dal Odisej privezati na svojo ladjo da ne bi podlegel klicu siren se tudi nekatera podjetja zavestno odločijo da se bodo raquoprivezalalaquo samo na trge kjer nevarnosti korupcije ni To v posledici seveda pomeni da gredo v zavestno izgubo potencialnih ali obstoječih tržišč Da takšne odločitve niso izjemne potrjujejo opazovanja Svetovne banke Verižna taktika predvsem velika podjetja se pogosto odločijo da bodo decentralizirala del svojih funkcij in jih zaupale svojim izpostavam na terenu da bi se tako čim bolj približale razmeram na trgu Tako tudi boj zoper korupcijo postane odgovornost lokalnih izpostav ker to omogoča bolj prožno reagiranje na konkretne nevarnosti konkretnega tržišča Taktika deluje če so odgovorne osebe v izpostavah seznanjene z osnovnimi principi glede korupcije ki veljajo v matičnem podjetju če so jih seveda pripravljene uveljavljati na svojem nivoju in če od njih odstopajo samo v meri ki je nujno potrebna za dodatno povečanje njihove učinkovitosti glede na pogoje okolja Na ta način se ustvari neke vrste protikorupcijska veriga ki je kot vsaka druga veriga odvisna od svojega najšibkejšega člena katerega zlom pa ima za posledico tudi dejstvo da se slab image ustvarjen na lokalnem nivoju takoj in direktno prenese tudi na matično podjetje (Kos 2004 29) Denarna taktika zelo mikavno sredstvo s katerim managerji nekaterih pravnih oseb želijo preprečiti sprejemanje podkupnin svojih zaposlenih so visoki osebni dohodki Verjeti je mogoče da je ta metoda delno učinkovita tudi v zasebnem sektorju čeprav bi bila razmerja v primeru raziskav verjetno manj čista kot v javnem sektorju Upoštevati pa je treba dejstvo da je metoda za gospodarstvo samo delno uporabna preprečuje samo pasivni del koruptivnih ravnanj nemogoče jo je uporabiti za vse zaposlene razpoložljiva sredstva za tovrsten dvig osebnih dohodkov so zaradi odsotnosti nedvomnih in jasnih pozitivnih poslovnih učinkov bolj omejena kot v javnem sektorju višina podkupnin v zasebnem sektorju je vsaj ponekod višja kot v javnem tako visoka da presega pozitivne učinke še tako dobrih osebnih dohodkov Možne rešitve se iščejo v smeri odličnega plačevanja manjšega števila zaposlenih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih Taktika celovitega ukrepanja v svetu vedno pogostejši pojav ki v Sloveniji še nima pravih posnemovalcev je izdelava kompletnih in kompleksnih strategij znotraj podjetij ki naj zagotovijo ustrezno etičnost ravnanja vseh zaposlenih in obsegajo tako izobraževanje kot tudi odkrivanje in preprečevanje vsega nepoštenega ravnanja tudi korupcije (Kos 2004 30) To seveda terja angažiranje ustreznega števila zaposlenih strokovnjakov ne samo pri izdelavi teh strategij ampak tudi pri zagotavljanju njihovega uresničevanja Kompleksne strategije za zagotavljanje etike v poslovanju podjetij in ravnanju njihovih zaposlenih so zelo različne kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj njihovih skupnih značilnosti predvsem pri elementih ki jih sestavljajo oz pri predpostavkah ki morajo biti uresničene da imajo strategije sploh kakšen učinek

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

8

V svetu se pojavljata dve obliki opisovanja korupcije Korupcija v aktivnem smislu zajema osebe ki dajejo neko dobrino in s tem napeljujejo na kaznivo dejanje Korupcija v pasivnem smislu zajema osebe ki sprejmejo neko dobrino v zameno zanjo pa izvršijo protipravno dejanje ki je povezano z opravljanjem njihove dejavnosti Korupcija se dogaja z aktivnim in pasivnim delovanjem ki je lahko pravo ali nepravo lahko vnaprejšnje ali naknadno V njej nastopata predvsem dve kategoriji subjektov in sicer tisti ki dajejo in tisti ki prejemajo (Ferlinc 2000 1032) Pravo podkupovanje je podkupovanje za prepovedana dejanja blizu kompetenc prejemnika Od nepravega se razlikuje po merilu Tisti ki sprejme podkupnino opravi dejanje za katero je tudi sicer pristojen (nepravo podkupovanje) ali pa je podkupnina usmerjena v dejanje ki presega kompetence in dovoljeno ravnaje storilca npr zanemarjanje koristi svoje organizacije povzročitev škode ali pa izvršitev uradnega dejanja ki ga uradna oseba ne bi smela opraviti ali naklepna opustitev uradnega dejanja ki bi ga uradna oseba morala ali smela opraviti Nepravo podkupovanje je podkupovanje za dejanje ki je dovoljeno ali legitimno npr sklenitev posla izvršitev storitve uradno ravnanje ki bi ga uradna oseba tudi sicer morala opraviti (ali ki ga tudi sicer ne bi opravila) Bistvo moralnega očitka ki je podlaga kazenskopravnim normam za urejanje nepravega podkupovanja je v okoliščini da mora dajalec podkupnine plačati nekaj česar bi moral biti deležen tudi brez plačila Pri vnaprejšnjem podkupovanju gre za podkupovanje pred izvršitvijo tiste koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal ali obljubil dati podkupnino Časovni presledek med dajanjem podkupnine ali izpolnitvijo koristi ali ugodnosti zaradi katere je storilec dal podkupnino ne pomeni odločilnega dejstva in ne more vplivati na obstoj kaznivega dejanja Pri dajalcu mora obstajati tako imenovana volja do vzorčne zveze ki kaže ne le objektivno možnost da plačilo podkupnine tudi dejansko privede do koristi zanj ali za drugega Pomembno je da je prav takšen potek vzorčne zveze hotel dajalec podkupnine Naknadno ali poznejše podkupovanje je takrat kadar pride do terjanja ali do plačila podkupnine šele po sklenitvi posla opravljeni storitvi ali uradnemu dejanju Zanimiv je tudi matematični prikaz korupcije (Ludtke 1993 88) osebna korist gt družbena korist ob pogoju pričakovana korist zagotovljena korist Pričakovana korist je vsota pozitivnih faktorjev 12 in negativnih faktorjev 3 4 5 6 7 bull ponujenega denarja bull ponujenega zadovoljstva bull tveganja sankcije bull družbene (ne)sprejemljivosti korupcije bull pomislekov in strahu bull strogosti sankcij bull notranjega nadzora

9

Podobnega opredeljevanja z matematično formulo se je lotil Klitgaard (1996 45) ki izraža korupcijo kot C= M+D-A Pri tem je korupcija (C) enaka monopolu (M) in diskrecijski pravici (D) zmanjšana za zanesljivost (A) korupcijskega posla Avtor podobno kot prejšnja izhaja iz pogoja da je potreben nek monopol na določenem področju ki lahko že sam pripelje do korupcije ali pa se razmere spremenijo v še bolj ugodne ob dejstvu da obstaja diskrecijska pravica odločanja Negativni dejavniki se kažejo v možnosti razkritja družbeni nesprejemljivosti in predvideni kazni Pred oblikovanjem definicije korupcije je pomembno vedeti da obstajajo v družbi mnenja ki predstavljajo elemente korupcije bull korupcija je predominantno slaba stvar bull imamo dve strani - podkupovalca in podkupljenega bull ti dve strani lahko igrata veliko vlog (javni uslužbenec zasebnik politik domači ali

tuji itd) bull za koruptivno dejanje obstaja nagrada (malo darilo ali velika podkupnina denarna

ali nedenarna direktna ali indirektna dana vnaprej ali po dejanju dana podkupovanemu ali komu drugemu ipd)

bull ocene takšnih vedenj se razlikujejo (dejanje je kriminalizirano ali ni) bull lahko je izvršeno na različne načine (z ali brez modre kuverte ipd) Dobra definicija naj bi po mnenju Jagra (2000 107) vključevala te in še kakšne druge elemente korupcije

10

22 Vrste korupcije

221 Korupcija z vidika nevarnosti za družbo Koruptivna dejanja se po vrsti in težavnostni stopnji zelo razlikujejo in se razvrščajo v razponu od malenkostne oz priložnostne korupcije do mreže organiziranega kriminala Ta mreža predstavlja obsežen postopek ki se ne da primerno reševati niti s kazenskimi pregoni niti z znanstvenimi raziskavami ker se v ozadju izvršenih dejanj skriva veliko število oseb izvršena dejanja pa so zelo kompleksna in imajo v ozadju skrite razloge

SLIKA 1 VRSTE KORUPCIJE IZ VIDIKA NEVARNOSTI ZA DRUŽBO

Vidno polje

temno področje

malenkostna oz

priložnostna korupcija

preprosta sistemska korupcija

sistemska korupcija in gospodarski

kriminal

korupcija in organizirani

kriminal

Vir Hren (2002 170) Malenkostna oz priložnostna korupcija Pri tej vrsti korupcije gre za posamične primere ali redke primere malenkostnega pomena Koruptivno dejanje je odvisno od priložnosti kar pomeni da izhaja iz posamičnega položaja in ni podvrženo ponavljanju Praviloma se udeleženca ne poznata V dejanje sta vključeni najpogosteje dve osebi (Hren 2002 170) Preprosta sistemska korupcija Ta vrsta korupcije predstavlja sistemsko korupcijo ki je omejena prostorsko in na določeno osebje Koruptivni odnosi so dolgotrajni in so izpostavljeni ponavljanju vendar niso razširjeni na območje celotne države temveč na posamezna področja dejavnosti ali na področje pristojnosti posameznega uradnika Tu gre za večletno podkupovanje enega ali dveh uradnikov v državi s strani podjetnika Pogosto se dogaja da koruptivni primeri v katerega je vključen en ali dva uradnika in od dva do deset podjetnikov potekajo tekoče-nemoteno 10 do 20 let Ta vrsta korupcije lahko vpliva na zakonite ali nezakonite službene obveznosti uradnikov Nudi dajalcu podkupnine npr takojšnje nižje stroške ali druge prednosti ki se lahko izkažejo dajalcu v daljšem časovnem obdobju Primeri tovrstne korupcije so povabila na kosila drobna darila steklenica vina darilo denarnega zneska ob posamezni priložnosti itd

11

Sistemska korupcija in gospodarski kriminal V to vrsto je vključeno večje število oseb tekom večjega števila let ali celo desetletje Korupcija je sestavni (prikriti) del njihove strategije in je močno vgrajena v njihov način dela ter je povezana z nadaljnjimi kaznivimi dejanji kot npr goljufija poneverba davčna utaja itd Predpogoj za dokazovanje tovrstne korupcije je obsežen kazenski postopek saj je njen povzročitelj večinoma organiziran gospodarski kriminal (Hren 2002 170) Sistemska korupcija in negospodarski kriminal Ta vrsta korupcije se nanaša na organizirani negospodarski kriminal Pod organizirani negospodarski kriminal štejemo trgovino z ljudmi drogami zvodništvo organizirani izvoz ukradenih vozil organizirani vlomi kraje po naročilu pranje denarja ustanavljanje navideznih družb hellip(Hren 2002 171)

222 Korupcija z vidika sektorja kjer se pojavlja

2221 Korupcija v javni upravi Korupcija se lahko pojavlja na mikro srednjem in makro nivoju Korupcija na mikronivoju se kaže v obliki majhnih daril javnim uslužbencem za dejavnosti ki pa bi jih ti morali storiti že po svoji dolžnosti Najbolj razširjena je med uslužbenci ki imajo opravka z dokumentacijo in izdajo dovoljenj Takšna korupcija zajema javne uslužbence nižjih nivojev višina nagrade ne dosega povprečne mesečne plače uslužbenca darilo pa je ponavadi bolj osebne narave Nevarnost je da postane zelo razširjena ljudje pa so do takšne korupcije strpni in prav lahko postane del vsakdanjih običajev Moralno se takšna korupcija opravičuje z nizkimi plačami in prizadevanjem uslužbencev za rešitev zadeve (Dobovšek 2002 47) Korupcija na srednjem nivoju zajema javne uslužbence na višjem nivoju Najbolj razširjena je na lokalnem nivoju kjer se s pooblastili lokalnih veljakov kreira politika lokalne skupnosti Podkupnino ponujajo manjši podjetniki ali interesne skupine s čimer dosegajo ustrezne predpise in rešitve ki so v pristojnosti srednjega nivoja javnih uslužbencev Za zlorabo svoje pristojnosti dobijo uslužbenci večja darila ki dosegajo vrednost nekaj do več deset povprečnih plač odvisno od tega koliko oseb je vpletenih in koliko dokumentacije ali uslug je potrebno pridobiti Javnost takšno korupcijo šteje za nepošteno in nemoralno dejanje zato tudi ni strpna do te vrste korupcije (Jandosova 2000 123) Korupcija na makronivoju je povezana z vladnimi naročili sklepanjem pogodb za večja dela v državi kot so ceste in infrastruktura ter večje ostale investicije Tisti ki odloča o danem pooblastilu lahko s podkupninami zasluži doživljenjsko plačo V korupcijo so vpleteni vodilni v večjih podjetjih ali monopolih najvišji ki odločajo v državnih institucijah in politiki Takšna vrsta korupcije je bolj ali manj tabu tema v vseh družbah vpliv na družbo pa je velik Stroški se izredno povečujejo kakovost dela pa je slaba Tako se namesto zdrave konkurence temelječe na kakovosti ceni in inovaciji pojavljata korupcija in nepotizem kar vodi v razpad gospodarstva (Dobovšek 2002 47)

12

Medtem ko so druge oblike korupcije ponavadi velikokrat omenjene v medijih in razpravah in si vlade prizadevajo za njihovo izkoreninjenje je korupcija na makronivoju še vedno tabu tema kljub temu da je njen učinek na družbo zelo velik predvsem na ekonomskem področju Rezultat takšne korupcije je namesto pravične konkurence zasnovane na ceni kakovosti in inovacijah stanje kjer prihaja do tekmovanja v podkupovanju in do stroškovno neučinkovitih procesov To škodi trgu in odvrača nove investicije Za lažjo predstavitev nivojev korupcije si oglejmo tabelo povzeto po Jandosovi (2000 126)

TABELA 1NIVOJI KORUPCIJE

Nivo

Mikro Srednji Makro

Akterji

Državljani nasproti najnižjim javnim uslužbencem v institucijah kot so zdravstvo upravne službe policijahellip

Mali in srednji poslovneži nasproti srednjemu nivoju vladnih uslužbencev lokalnim avtoritetam funkcionarjemhellip

Najvišji menedžerji nacionalnih in internacionalnih podjetij nasproti najvišjim državnim uslužbencem politikom državnim komisijamhellip

Pomen in oblike

Znesek denarja je primerljiv s plačo nižjega državnega uslužbenca darila za individualne usluge ali olajšavehellip

Količina denarja varira v rangih od nekaj sto do tisoče dolarjev lahko tudi kakšna provizija od pogodb poslovnih namigov nezakonitih licenchellip

Delež v pogodbi delnice koorporacij elitne štipendije za otroke uslužbencev dajanje delovnih mest dostop do vladnih strokhellip

Prihodnje delovanje

Skrbna in podrobna izdelava primernega spodbudnega sistema govorjenja in prijavljanja korupcije izgradnja standardov in kodeksov za javne uslužbencehellip

Prejšnji ukrepi in uskladitev predpisov revizija sistemov uvajanje transparentnosti in odgovornostihellip

Prejšnji ukrepi in razkritje povezav med gospodarstvom politiko in upravo preglednost nad sredstvi preglednost nad odločitvami prijavljanje premoženjskega stanjahellip

Vir Jandosova ( 2000 126) Tudi Kregar (2000 138) trdi da korupcija ni slabost ljudi temveč institucij

13

2222 Korupcija v zasebnem sektorju Zelo dolgo je veljalo da do korupcije lahko pride samo v javnem sektorju Razlog za takšno prepričanje je bil dokaj enostaven v državni upravi posamezniki z zmernimi če že ne z nizkimi dohodki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi ki niso njihova Nekateri so zato ker so proračunska celo prepričani da so nikogaršnja Takšno prepričanje seveda zmanjšuje težo moralnega bremena ob takšni ali drugačni zlorabi oziroma prekoračitvi pooblastil v zasebne namene in jo dela dokaj vabljivo Tako kot na drugih področjih pa so ekonomske zakonitosti predvsem škoda ki jo zasebnim podjetjem povzroča korupcija kmalu prisilile države da so priznale tudi obstoj korupcije v zasebnem sektorju in to z normativnimi akti ki so začeli urejati to področje Na mednarodni sceni se vrsta konvencij vprašanja zasebne korupcije sploh ni dotaknila Prva ki je to storila je bila Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope leta 1999 najnovejša Konvencija OZN proti korupciji iz leta 2002 pa prav tako zahteva od svojih podpisnic da inkriminaciji podkupovanja v gospodarstvu namenijo vso potrebno pozornost Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope že velja ratificirala jo je tudi Republika Slovenija (Kos 2004 24) Slovensko kazensko pravo se lahko pohvali s tem da je podkupovanje v zasebnem sektorju že dolgo kaznivo Trenutno ga inkriminirata 247 in 248 člen KZ ki govorita o neupravičenem sprejemanju oziroma dajanju daril Lastne možnosti gospodarskih subjektov Odločitev podjetja da se ne bo spuščalo v korupcijo je običajno na prvi pogled slaba poslovna odločitev zaradi katere ne bo dobilo posla ali pa bo izgubilo že obstoječega oziroma bo za te posle moralo dvigniti ponudbo ali spustiti ceno To seveda velja če je tudi njegov poslovni partner pred raquoistolaquo težavo če gre torej za skušnjavo kateri se ne more upreti nobena od pogodbenih strank Kratkoročno je odločitev podjetja da bo plačalo podkupnino seveda racionalna dolgoročno pa bo zanesljivo privedla do takšnega dviga legalnih ali ilegalnih cen torej tudi podkupnin da bodo ekonomske prednosti zagotovljene s korupcijo pri prvem poslu hitro splavale po vodi Pomembno je še nekaj drugega prva plačana podkupnina ustvari določen vtis o pravni finančni in moralni ranljivosti podjetja ki jo je izredno lahko izkoristiti Vsako takšno darilo ima svojo ceno ki jo je enkrat treba plačati bodisi z denarjem bodisi z osebno svobodo Tega se seveda še zdaleč ne zavedajo vsi predstavniki podjetja tudi njegovi najbolj izpostavljeni ne Ravno zaradi tega morajo podjetja načrtno pristopiti k izgradnji tega znanja in se morajo še pred nastankom konkretnih problemov začeti ukvarjati z rešitvijo vprašanja kako preprečiti nastanek situacij v katerih bi podjetja sploh lahko bila izpostavljena zahtevam po podkupninah in kako reagirati v takšnih situacijah če do njih pride Teorija pozna pet možnih načinov strateškega pristopa k preprečevanju korupcije ki jih je zaradi njihovih osnovnih značilnosti moč poimenovati zelo zabavno (Kos 2004 28) Katerega od načinov bo podjetje ubralo ni odvisno samo od zavestne odločitve njegovega vodstva ampak tudi od objektivnih pogojev velikosti podjetja njegove ekonomske moči položaja na trgu temeljnih značilnosti njegovih poslovnih partnerjev pravnega sistema v katerem delujehellipPredvsem pa mora biti jasno da se bodo podjetja s problemi potencialne ali dejanske korupcije začela ukvarjati šele potem ko ga bodo identificirale kot problem

14

Nojeva taktika tiščanje glave v pesek zna biti racionalna odločitev predvsem pri majhnih podjetjih ki nimajo kapacitet za sistemsko pripravo na takšne težave in imajo zaradi svoje majhnosti na trgu zelo slaba pogajalska izhodišča ali pa se le redko srečajo s koruptivnimi zahtevki Vodstva takšnih podjetij se namreč povsem zavestno odločajo da svojih virov ne bodo trošila za pričakovano ekonomsko nizko učinkovite dejavnosti Odisejeva taktika tako kot se je dal Odisej privezati na svojo ladjo da ne bi podlegel klicu siren se tudi nekatera podjetja zavestno odločijo da se bodo raquoprivezalalaquo samo na trge kjer nevarnosti korupcije ni To v posledici seveda pomeni da gredo v zavestno izgubo potencialnih ali obstoječih tržišč Da takšne odločitve niso izjemne potrjujejo opazovanja Svetovne banke Verižna taktika predvsem velika podjetja se pogosto odločijo da bodo decentralizirala del svojih funkcij in jih zaupale svojim izpostavam na terenu da bi se tako čim bolj približale razmeram na trgu Tako tudi boj zoper korupcijo postane odgovornost lokalnih izpostav ker to omogoča bolj prožno reagiranje na konkretne nevarnosti konkretnega tržišča Taktika deluje če so odgovorne osebe v izpostavah seznanjene z osnovnimi principi glede korupcije ki veljajo v matičnem podjetju če so jih seveda pripravljene uveljavljati na svojem nivoju in če od njih odstopajo samo v meri ki je nujno potrebna za dodatno povečanje njihove učinkovitosti glede na pogoje okolja Na ta način se ustvari neke vrste protikorupcijska veriga ki je kot vsaka druga veriga odvisna od svojega najšibkejšega člena katerega zlom pa ima za posledico tudi dejstvo da se slab image ustvarjen na lokalnem nivoju takoj in direktno prenese tudi na matično podjetje (Kos 2004 29) Denarna taktika zelo mikavno sredstvo s katerim managerji nekaterih pravnih oseb želijo preprečiti sprejemanje podkupnin svojih zaposlenih so visoki osebni dohodki Verjeti je mogoče da je ta metoda delno učinkovita tudi v zasebnem sektorju čeprav bi bila razmerja v primeru raziskav verjetno manj čista kot v javnem sektorju Upoštevati pa je treba dejstvo da je metoda za gospodarstvo samo delno uporabna preprečuje samo pasivni del koruptivnih ravnanj nemogoče jo je uporabiti za vse zaposlene razpoložljiva sredstva za tovrsten dvig osebnih dohodkov so zaradi odsotnosti nedvomnih in jasnih pozitivnih poslovnih učinkov bolj omejena kot v javnem sektorju višina podkupnin v zasebnem sektorju je vsaj ponekod višja kot v javnem tako visoka da presega pozitivne učinke še tako dobrih osebnih dohodkov Možne rešitve se iščejo v smeri odličnega plačevanja manjšega števila zaposlenih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih Taktika celovitega ukrepanja v svetu vedno pogostejši pojav ki v Sloveniji še nima pravih posnemovalcev je izdelava kompletnih in kompleksnih strategij znotraj podjetij ki naj zagotovijo ustrezno etičnost ravnanja vseh zaposlenih in obsegajo tako izobraževanje kot tudi odkrivanje in preprečevanje vsega nepoštenega ravnanja tudi korupcije (Kos 2004 30) To seveda terja angažiranje ustreznega števila zaposlenih strokovnjakov ne samo pri izdelavi teh strategij ampak tudi pri zagotavljanju njihovega uresničevanja Kompleksne strategije za zagotavljanje etike v poslovanju podjetij in ravnanju njihovih zaposlenih so zelo različne kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj njihovih skupnih značilnosti predvsem pri elementih ki jih sestavljajo oz pri predpostavkah ki morajo biti uresničene da imajo strategije sploh kakšen učinek

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

9

Podobnega opredeljevanja z matematično formulo se je lotil Klitgaard (1996 45) ki izraža korupcijo kot C= M+D-A Pri tem je korupcija (C) enaka monopolu (M) in diskrecijski pravici (D) zmanjšana za zanesljivost (A) korupcijskega posla Avtor podobno kot prejšnja izhaja iz pogoja da je potreben nek monopol na določenem področju ki lahko že sam pripelje do korupcije ali pa se razmere spremenijo v še bolj ugodne ob dejstvu da obstaja diskrecijska pravica odločanja Negativni dejavniki se kažejo v možnosti razkritja družbeni nesprejemljivosti in predvideni kazni Pred oblikovanjem definicije korupcije je pomembno vedeti da obstajajo v družbi mnenja ki predstavljajo elemente korupcije bull korupcija je predominantno slaba stvar bull imamo dve strani - podkupovalca in podkupljenega bull ti dve strani lahko igrata veliko vlog (javni uslužbenec zasebnik politik domači ali

tuji itd) bull za koruptivno dejanje obstaja nagrada (malo darilo ali velika podkupnina denarna

ali nedenarna direktna ali indirektna dana vnaprej ali po dejanju dana podkupovanemu ali komu drugemu ipd)

bull ocene takšnih vedenj se razlikujejo (dejanje je kriminalizirano ali ni) bull lahko je izvršeno na različne načine (z ali brez modre kuverte ipd) Dobra definicija naj bi po mnenju Jagra (2000 107) vključevala te in še kakšne druge elemente korupcije

10

22 Vrste korupcije

221 Korupcija z vidika nevarnosti za družbo Koruptivna dejanja se po vrsti in težavnostni stopnji zelo razlikujejo in se razvrščajo v razponu od malenkostne oz priložnostne korupcije do mreže organiziranega kriminala Ta mreža predstavlja obsežen postopek ki se ne da primerno reševati niti s kazenskimi pregoni niti z znanstvenimi raziskavami ker se v ozadju izvršenih dejanj skriva veliko število oseb izvršena dejanja pa so zelo kompleksna in imajo v ozadju skrite razloge

SLIKA 1 VRSTE KORUPCIJE IZ VIDIKA NEVARNOSTI ZA DRUŽBO

Vidno polje

temno področje

malenkostna oz

priložnostna korupcija

preprosta sistemska korupcija

sistemska korupcija in gospodarski

kriminal

korupcija in organizirani

kriminal

Vir Hren (2002 170) Malenkostna oz priložnostna korupcija Pri tej vrsti korupcije gre za posamične primere ali redke primere malenkostnega pomena Koruptivno dejanje je odvisno od priložnosti kar pomeni da izhaja iz posamičnega položaja in ni podvrženo ponavljanju Praviloma se udeleženca ne poznata V dejanje sta vključeni najpogosteje dve osebi (Hren 2002 170) Preprosta sistemska korupcija Ta vrsta korupcije predstavlja sistemsko korupcijo ki je omejena prostorsko in na določeno osebje Koruptivni odnosi so dolgotrajni in so izpostavljeni ponavljanju vendar niso razširjeni na območje celotne države temveč na posamezna področja dejavnosti ali na področje pristojnosti posameznega uradnika Tu gre za večletno podkupovanje enega ali dveh uradnikov v državi s strani podjetnika Pogosto se dogaja da koruptivni primeri v katerega je vključen en ali dva uradnika in od dva do deset podjetnikov potekajo tekoče-nemoteno 10 do 20 let Ta vrsta korupcije lahko vpliva na zakonite ali nezakonite službene obveznosti uradnikov Nudi dajalcu podkupnine npr takojšnje nižje stroške ali druge prednosti ki se lahko izkažejo dajalcu v daljšem časovnem obdobju Primeri tovrstne korupcije so povabila na kosila drobna darila steklenica vina darilo denarnega zneska ob posamezni priložnosti itd

11

Sistemska korupcija in gospodarski kriminal V to vrsto je vključeno večje število oseb tekom večjega števila let ali celo desetletje Korupcija je sestavni (prikriti) del njihove strategije in je močno vgrajena v njihov način dela ter je povezana z nadaljnjimi kaznivimi dejanji kot npr goljufija poneverba davčna utaja itd Predpogoj za dokazovanje tovrstne korupcije je obsežen kazenski postopek saj je njen povzročitelj večinoma organiziran gospodarski kriminal (Hren 2002 170) Sistemska korupcija in negospodarski kriminal Ta vrsta korupcije se nanaša na organizirani negospodarski kriminal Pod organizirani negospodarski kriminal štejemo trgovino z ljudmi drogami zvodništvo organizirani izvoz ukradenih vozil organizirani vlomi kraje po naročilu pranje denarja ustanavljanje navideznih družb hellip(Hren 2002 171)

222 Korupcija z vidika sektorja kjer se pojavlja

2221 Korupcija v javni upravi Korupcija se lahko pojavlja na mikro srednjem in makro nivoju Korupcija na mikronivoju se kaže v obliki majhnih daril javnim uslužbencem za dejavnosti ki pa bi jih ti morali storiti že po svoji dolžnosti Najbolj razširjena je med uslužbenci ki imajo opravka z dokumentacijo in izdajo dovoljenj Takšna korupcija zajema javne uslužbence nižjih nivojev višina nagrade ne dosega povprečne mesečne plače uslužbenca darilo pa je ponavadi bolj osebne narave Nevarnost je da postane zelo razširjena ljudje pa so do takšne korupcije strpni in prav lahko postane del vsakdanjih običajev Moralno se takšna korupcija opravičuje z nizkimi plačami in prizadevanjem uslužbencev za rešitev zadeve (Dobovšek 2002 47) Korupcija na srednjem nivoju zajema javne uslužbence na višjem nivoju Najbolj razširjena je na lokalnem nivoju kjer se s pooblastili lokalnih veljakov kreira politika lokalne skupnosti Podkupnino ponujajo manjši podjetniki ali interesne skupine s čimer dosegajo ustrezne predpise in rešitve ki so v pristojnosti srednjega nivoja javnih uslužbencev Za zlorabo svoje pristojnosti dobijo uslužbenci večja darila ki dosegajo vrednost nekaj do več deset povprečnih plač odvisno od tega koliko oseb je vpletenih in koliko dokumentacije ali uslug je potrebno pridobiti Javnost takšno korupcijo šteje za nepošteno in nemoralno dejanje zato tudi ni strpna do te vrste korupcije (Jandosova 2000 123) Korupcija na makronivoju je povezana z vladnimi naročili sklepanjem pogodb za večja dela v državi kot so ceste in infrastruktura ter večje ostale investicije Tisti ki odloča o danem pooblastilu lahko s podkupninami zasluži doživljenjsko plačo V korupcijo so vpleteni vodilni v večjih podjetjih ali monopolih najvišji ki odločajo v državnih institucijah in politiki Takšna vrsta korupcije je bolj ali manj tabu tema v vseh družbah vpliv na družbo pa je velik Stroški se izredno povečujejo kakovost dela pa je slaba Tako se namesto zdrave konkurence temelječe na kakovosti ceni in inovaciji pojavljata korupcija in nepotizem kar vodi v razpad gospodarstva (Dobovšek 2002 47)

12

Medtem ko so druge oblike korupcije ponavadi velikokrat omenjene v medijih in razpravah in si vlade prizadevajo za njihovo izkoreninjenje je korupcija na makronivoju še vedno tabu tema kljub temu da je njen učinek na družbo zelo velik predvsem na ekonomskem področju Rezultat takšne korupcije je namesto pravične konkurence zasnovane na ceni kakovosti in inovacijah stanje kjer prihaja do tekmovanja v podkupovanju in do stroškovno neučinkovitih procesov To škodi trgu in odvrača nove investicije Za lažjo predstavitev nivojev korupcije si oglejmo tabelo povzeto po Jandosovi (2000 126)

TABELA 1NIVOJI KORUPCIJE

Nivo

Mikro Srednji Makro

Akterji

Državljani nasproti najnižjim javnim uslužbencem v institucijah kot so zdravstvo upravne službe policijahellip

Mali in srednji poslovneži nasproti srednjemu nivoju vladnih uslužbencev lokalnim avtoritetam funkcionarjemhellip

Najvišji menedžerji nacionalnih in internacionalnih podjetij nasproti najvišjim državnim uslužbencem politikom državnim komisijamhellip

Pomen in oblike

Znesek denarja je primerljiv s plačo nižjega državnega uslužbenca darila za individualne usluge ali olajšavehellip

Količina denarja varira v rangih od nekaj sto do tisoče dolarjev lahko tudi kakšna provizija od pogodb poslovnih namigov nezakonitih licenchellip

Delež v pogodbi delnice koorporacij elitne štipendije za otroke uslužbencev dajanje delovnih mest dostop do vladnih strokhellip

Prihodnje delovanje

Skrbna in podrobna izdelava primernega spodbudnega sistema govorjenja in prijavljanja korupcije izgradnja standardov in kodeksov za javne uslužbencehellip

Prejšnji ukrepi in uskladitev predpisov revizija sistemov uvajanje transparentnosti in odgovornostihellip

Prejšnji ukrepi in razkritje povezav med gospodarstvom politiko in upravo preglednost nad sredstvi preglednost nad odločitvami prijavljanje premoženjskega stanjahellip

Vir Jandosova ( 2000 126) Tudi Kregar (2000 138) trdi da korupcija ni slabost ljudi temveč institucij

13

2222 Korupcija v zasebnem sektorju Zelo dolgo je veljalo da do korupcije lahko pride samo v javnem sektorju Razlog za takšno prepričanje je bil dokaj enostaven v državni upravi posamezniki z zmernimi če že ne z nizkimi dohodki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi ki niso njihova Nekateri so zato ker so proračunska celo prepričani da so nikogaršnja Takšno prepričanje seveda zmanjšuje težo moralnega bremena ob takšni ali drugačni zlorabi oziroma prekoračitvi pooblastil v zasebne namene in jo dela dokaj vabljivo Tako kot na drugih področjih pa so ekonomske zakonitosti predvsem škoda ki jo zasebnim podjetjem povzroča korupcija kmalu prisilile države da so priznale tudi obstoj korupcije v zasebnem sektorju in to z normativnimi akti ki so začeli urejati to področje Na mednarodni sceni se vrsta konvencij vprašanja zasebne korupcije sploh ni dotaknila Prva ki je to storila je bila Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope leta 1999 najnovejša Konvencija OZN proti korupciji iz leta 2002 pa prav tako zahteva od svojih podpisnic da inkriminaciji podkupovanja v gospodarstvu namenijo vso potrebno pozornost Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope že velja ratificirala jo je tudi Republika Slovenija (Kos 2004 24) Slovensko kazensko pravo se lahko pohvali s tem da je podkupovanje v zasebnem sektorju že dolgo kaznivo Trenutno ga inkriminirata 247 in 248 člen KZ ki govorita o neupravičenem sprejemanju oziroma dajanju daril Lastne možnosti gospodarskih subjektov Odločitev podjetja da se ne bo spuščalo v korupcijo je običajno na prvi pogled slaba poslovna odločitev zaradi katere ne bo dobilo posla ali pa bo izgubilo že obstoječega oziroma bo za te posle moralo dvigniti ponudbo ali spustiti ceno To seveda velja če je tudi njegov poslovni partner pred raquoistolaquo težavo če gre torej za skušnjavo kateri se ne more upreti nobena od pogodbenih strank Kratkoročno je odločitev podjetja da bo plačalo podkupnino seveda racionalna dolgoročno pa bo zanesljivo privedla do takšnega dviga legalnih ali ilegalnih cen torej tudi podkupnin da bodo ekonomske prednosti zagotovljene s korupcijo pri prvem poslu hitro splavale po vodi Pomembno je še nekaj drugega prva plačana podkupnina ustvari določen vtis o pravni finančni in moralni ranljivosti podjetja ki jo je izredno lahko izkoristiti Vsako takšno darilo ima svojo ceno ki jo je enkrat treba plačati bodisi z denarjem bodisi z osebno svobodo Tega se seveda še zdaleč ne zavedajo vsi predstavniki podjetja tudi njegovi najbolj izpostavljeni ne Ravno zaradi tega morajo podjetja načrtno pristopiti k izgradnji tega znanja in se morajo še pred nastankom konkretnih problemov začeti ukvarjati z rešitvijo vprašanja kako preprečiti nastanek situacij v katerih bi podjetja sploh lahko bila izpostavljena zahtevam po podkupninah in kako reagirati v takšnih situacijah če do njih pride Teorija pozna pet možnih načinov strateškega pristopa k preprečevanju korupcije ki jih je zaradi njihovih osnovnih značilnosti moč poimenovati zelo zabavno (Kos 2004 28) Katerega od načinov bo podjetje ubralo ni odvisno samo od zavestne odločitve njegovega vodstva ampak tudi od objektivnih pogojev velikosti podjetja njegove ekonomske moči položaja na trgu temeljnih značilnosti njegovih poslovnih partnerjev pravnega sistema v katerem delujehellipPredvsem pa mora biti jasno da se bodo podjetja s problemi potencialne ali dejanske korupcije začela ukvarjati šele potem ko ga bodo identificirale kot problem

14

Nojeva taktika tiščanje glave v pesek zna biti racionalna odločitev predvsem pri majhnih podjetjih ki nimajo kapacitet za sistemsko pripravo na takšne težave in imajo zaradi svoje majhnosti na trgu zelo slaba pogajalska izhodišča ali pa se le redko srečajo s koruptivnimi zahtevki Vodstva takšnih podjetij se namreč povsem zavestno odločajo da svojih virov ne bodo trošila za pričakovano ekonomsko nizko učinkovite dejavnosti Odisejeva taktika tako kot se je dal Odisej privezati na svojo ladjo da ne bi podlegel klicu siren se tudi nekatera podjetja zavestno odločijo da se bodo raquoprivezalalaquo samo na trge kjer nevarnosti korupcije ni To v posledici seveda pomeni da gredo v zavestno izgubo potencialnih ali obstoječih tržišč Da takšne odločitve niso izjemne potrjujejo opazovanja Svetovne banke Verižna taktika predvsem velika podjetja se pogosto odločijo da bodo decentralizirala del svojih funkcij in jih zaupale svojim izpostavam na terenu da bi se tako čim bolj približale razmeram na trgu Tako tudi boj zoper korupcijo postane odgovornost lokalnih izpostav ker to omogoča bolj prožno reagiranje na konkretne nevarnosti konkretnega tržišča Taktika deluje če so odgovorne osebe v izpostavah seznanjene z osnovnimi principi glede korupcije ki veljajo v matičnem podjetju če so jih seveda pripravljene uveljavljati na svojem nivoju in če od njih odstopajo samo v meri ki je nujno potrebna za dodatno povečanje njihove učinkovitosti glede na pogoje okolja Na ta način se ustvari neke vrste protikorupcijska veriga ki je kot vsaka druga veriga odvisna od svojega najšibkejšega člena katerega zlom pa ima za posledico tudi dejstvo da se slab image ustvarjen na lokalnem nivoju takoj in direktno prenese tudi na matično podjetje (Kos 2004 29) Denarna taktika zelo mikavno sredstvo s katerim managerji nekaterih pravnih oseb želijo preprečiti sprejemanje podkupnin svojih zaposlenih so visoki osebni dohodki Verjeti je mogoče da je ta metoda delno učinkovita tudi v zasebnem sektorju čeprav bi bila razmerja v primeru raziskav verjetno manj čista kot v javnem sektorju Upoštevati pa je treba dejstvo da je metoda za gospodarstvo samo delno uporabna preprečuje samo pasivni del koruptivnih ravnanj nemogoče jo je uporabiti za vse zaposlene razpoložljiva sredstva za tovrsten dvig osebnih dohodkov so zaradi odsotnosti nedvomnih in jasnih pozitivnih poslovnih učinkov bolj omejena kot v javnem sektorju višina podkupnin v zasebnem sektorju je vsaj ponekod višja kot v javnem tako visoka da presega pozitivne učinke še tako dobrih osebnih dohodkov Možne rešitve se iščejo v smeri odličnega plačevanja manjšega števila zaposlenih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih Taktika celovitega ukrepanja v svetu vedno pogostejši pojav ki v Sloveniji še nima pravih posnemovalcev je izdelava kompletnih in kompleksnih strategij znotraj podjetij ki naj zagotovijo ustrezno etičnost ravnanja vseh zaposlenih in obsegajo tako izobraževanje kot tudi odkrivanje in preprečevanje vsega nepoštenega ravnanja tudi korupcije (Kos 2004 30) To seveda terja angažiranje ustreznega števila zaposlenih strokovnjakov ne samo pri izdelavi teh strategij ampak tudi pri zagotavljanju njihovega uresničevanja Kompleksne strategije za zagotavljanje etike v poslovanju podjetij in ravnanju njihovih zaposlenih so zelo različne kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj njihovih skupnih značilnosti predvsem pri elementih ki jih sestavljajo oz pri predpostavkah ki morajo biti uresničene da imajo strategije sploh kakšen učinek

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

10

22 Vrste korupcije

221 Korupcija z vidika nevarnosti za družbo Koruptivna dejanja se po vrsti in težavnostni stopnji zelo razlikujejo in se razvrščajo v razponu od malenkostne oz priložnostne korupcije do mreže organiziranega kriminala Ta mreža predstavlja obsežen postopek ki se ne da primerno reševati niti s kazenskimi pregoni niti z znanstvenimi raziskavami ker se v ozadju izvršenih dejanj skriva veliko število oseb izvršena dejanja pa so zelo kompleksna in imajo v ozadju skrite razloge

SLIKA 1 VRSTE KORUPCIJE IZ VIDIKA NEVARNOSTI ZA DRUŽBO

Vidno polje

temno področje

malenkostna oz

priložnostna korupcija

preprosta sistemska korupcija

sistemska korupcija in gospodarski

kriminal

korupcija in organizirani

kriminal

Vir Hren (2002 170) Malenkostna oz priložnostna korupcija Pri tej vrsti korupcije gre za posamične primere ali redke primere malenkostnega pomena Koruptivno dejanje je odvisno od priložnosti kar pomeni da izhaja iz posamičnega položaja in ni podvrženo ponavljanju Praviloma se udeleženca ne poznata V dejanje sta vključeni najpogosteje dve osebi (Hren 2002 170) Preprosta sistemska korupcija Ta vrsta korupcije predstavlja sistemsko korupcijo ki je omejena prostorsko in na določeno osebje Koruptivni odnosi so dolgotrajni in so izpostavljeni ponavljanju vendar niso razširjeni na območje celotne države temveč na posamezna področja dejavnosti ali na področje pristojnosti posameznega uradnika Tu gre za večletno podkupovanje enega ali dveh uradnikov v državi s strani podjetnika Pogosto se dogaja da koruptivni primeri v katerega je vključen en ali dva uradnika in od dva do deset podjetnikov potekajo tekoče-nemoteno 10 do 20 let Ta vrsta korupcije lahko vpliva na zakonite ali nezakonite službene obveznosti uradnikov Nudi dajalcu podkupnine npr takojšnje nižje stroške ali druge prednosti ki se lahko izkažejo dajalcu v daljšem časovnem obdobju Primeri tovrstne korupcije so povabila na kosila drobna darila steklenica vina darilo denarnega zneska ob posamezni priložnosti itd

11

Sistemska korupcija in gospodarski kriminal V to vrsto je vključeno večje število oseb tekom večjega števila let ali celo desetletje Korupcija je sestavni (prikriti) del njihove strategije in je močno vgrajena v njihov način dela ter je povezana z nadaljnjimi kaznivimi dejanji kot npr goljufija poneverba davčna utaja itd Predpogoj za dokazovanje tovrstne korupcije je obsežen kazenski postopek saj je njen povzročitelj večinoma organiziran gospodarski kriminal (Hren 2002 170) Sistemska korupcija in negospodarski kriminal Ta vrsta korupcije se nanaša na organizirani negospodarski kriminal Pod organizirani negospodarski kriminal štejemo trgovino z ljudmi drogami zvodništvo organizirani izvoz ukradenih vozil organizirani vlomi kraje po naročilu pranje denarja ustanavljanje navideznih družb hellip(Hren 2002 171)

222 Korupcija z vidika sektorja kjer se pojavlja

2221 Korupcija v javni upravi Korupcija se lahko pojavlja na mikro srednjem in makro nivoju Korupcija na mikronivoju se kaže v obliki majhnih daril javnim uslužbencem za dejavnosti ki pa bi jih ti morali storiti že po svoji dolžnosti Najbolj razširjena je med uslužbenci ki imajo opravka z dokumentacijo in izdajo dovoljenj Takšna korupcija zajema javne uslužbence nižjih nivojev višina nagrade ne dosega povprečne mesečne plače uslužbenca darilo pa je ponavadi bolj osebne narave Nevarnost je da postane zelo razširjena ljudje pa so do takšne korupcije strpni in prav lahko postane del vsakdanjih običajev Moralno se takšna korupcija opravičuje z nizkimi plačami in prizadevanjem uslužbencev za rešitev zadeve (Dobovšek 2002 47) Korupcija na srednjem nivoju zajema javne uslužbence na višjem nivoju Najbolj razširjena je na lokalnem nivoju kjer se s pooblastili lokalnih veljakov kreira politika lokalne skupnosti Podkupnino ponujajo manjši podjetniki ali interesne skupine s čimer dosegajo ustrezne predpise in rešitve ki so v pristojnosti srednjega nivoja javnih uslužbencev Za zlorabo svoje pristojnosti dobijo uslužbenci večja darila ki dosegajo vrednost nekaj do več deset povprečnih plač odvisno od tega koliko oseb je vpletenih in koliko dokumentacije ali uslug je potrebno pridobiti Javnost takšno korupcijo šteje za nepošteno in nemoralno dejanje zato tudi ni strpna do te vrste korupcije (Jandosova 2000 123) Korupcija na makronivoju je povezana z vladnimi naročili sklepanjem pogodb za večja dela v državi kot so ceste in infrastruktura ter večje ostale investicije Tisti ki odloča o danem pooblastilu lahko s podkupninami zasluži doživljenjsko plačo V korupcijo so vpleteni vodilni v večjih podjetjih ali monopolih najvišji ki odločajo v državnih institucijah in politiki Takšna vrsta korupcije je bolj ali manj tabu tema v vseh družbah vpliv na družbo pa je velik Stroški se izredno povečujejo kakovost dela pa je slaba Tako se namesto zdrave konkurence temelječe na kakovosti ceni in inovaciji pojavljata korupcija in nepotizem kar vodi v razpad gospodarstva (Dobovšek 2002 47)

12

Medtem ko so druge oblike korupcije ponavadi velikokrat omenjene v medijih in razpravah in si vlade prizadevajo za njihovo izkoreninjenje je korupcija na makronivoju še vedno tabu tema kljub temu da je njen učinek na družbo zelo velik predvsem na ekonomskem področju Rezultat takšne korupcije je namesto pravične konkurence zasnovane na ceni kakovosti in inovacijah stanje kjer prihaja do tekmovanja v podkupovanju in do stroškovno neučinkovitih procesov To škodi trgu in odvrača nove investicije Za lažjo predstavitev nivojev korupcije si oglejmo tabelo povzeto po Jandosovi (2000 126)

TABELA 1NIVOJI KORUPCIJE

Nivo

Mikro Srednji Makro

Akterji

Državljani nasproti najnižjim javnim uslužbencem v institucijah kot so zdravstvo upravne službe policijahellip

Mali in srednji poslovneži nasproti srednjemu nivoju vladnih uslužbencev lokalnim avtoritetam funkcionarjemhellip

Najvišji menedžerji nacionalnih in internacionalnih podjetij nasproti najvišjim državnim uslužbencem politikom državnim komisijamhellip

Pomen in oblike

Znesek denarja je primerljiv s plačo nižjega državnega uslužbenca darila za individualne usluge ali olajšavehellip

Količina denarja varira v rangih od nekaj sto do tisoče dolarjev lahko tudi kakšna provizija od pogodb poslovnih namigov nezakonitih licenchellip

Delež v pogodbi delnice koorporacij elitne štipendije za otroke uslužbencev dajanje delovnih mest dostop do vladnih strokhellip

Prihodnje delovanje

Skrbna in podrobna izdelava primernega spodbudnega sistema govorjenja in prijavljanja korupcije izgradnja standardov in kodeksov za javne uslužbencehellip

Prejšnji ukrepi in uskladitev predpisov revizija sistemov uvajanje transparentnosti in odgovornostihellip

Prejšnji ukrepi in razkritje povezav med gospodarstvom politiko in upravo preglednost nad sredstvi preglednost nad odločitvami prijavljanje premoženjskega stanjahellip

Vir Jandosova ( 2000 126) Tudi Kregar (2000 138) trdi da korupcija ni slabost ljudi temveč institucij

13

2222 Korupcija v zasebnem sektorju Zelo dolgo je veljalo da do korupcije lahko pride samo v javnem sektorju Razlog za takšno prepričanje je bil dokaj enostaven v državni upravi posamezniki z zmernimi če že ne z nizkimi dohodki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi ki niso njihova Nekateri so zato ker so proračunska celo prepričani da so nikogaršnja Takšno prepričanje seveda zmanjšuje težo moralnega bremena ob takšni ali drugačni zlorabi oziroma prekoračitvi pooblastil v zasebne namene in jo dela dokaj vabljivo Tako kot na drugih področjih pa so ekonomske zakonitosti predvsem škoda ki jo zasebnim podjetjem povzroča korupcija kmalu prisilile države da so priznale tudi obstoj korupcije v zasebnem sektorju in to z normativnimi akti ki so začeli urejati to področje Na mednarodni sceni se vrsta konvencij vprašanja zasebne korupcije sploh ni dotaknila Prva ki je to storila je bila Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope leta 1999 najnovejša Konvencija OZN proti korupciji iz leta 2002 pa prav tako zahteva od svojih podpisnic da inkriminaciji podkupovanja v gospodarstvu namenijo vso potrebno pozornost Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope že velja ratificirala jo je tudi Republika Slovenija (Kos 2004 24) Slovensko kazensko pravo se lahko pohvali s tem da je podkupovanje v zasebnem sektorju že dolgo kaznivo Trenutno ga inkriminirata 247 in 248 člen KZ ki govorita o neupravičenem sprejemanju oziroma dajanju daril Lastne možnosti gospodarskih subjektov Odločitev podjetja da se ne bo spuščalo v korupcijo je običajno na prvi pogled slaba poslovna odločitev zaradi katere ne bo dobilo posla ali pa bo izgubilo že obstoječega oziroma bo za te posle moralo dvigniti ponudbo ali spustiti ceno To seveda velja če je tudi njegov poslovni partner pred raquoistolaquo težavo če gre torej za skušnjavo kateri se ne more upreti nobena od pogodbenih strank Kratkoročno je odločitev podjetja da bo plačalo podkupnino seveda racionalna dolgoročno pa bo zanesljivo privedla do takšnega dviga legalnih ali ilegalnih cen torej tudi podkupnin da bodo ekonomske prednosti zagotovljene s korupcijo pri prvem poslu hitro splavale po vodi Pomembno je še nekaj drugega prva plačana podkupnina ustvari določen vtis o pravni finančni in moralni ranljivosti podjetja ki jo je izredno lahko izkoristiti Vsako takšno darilo ima svojo ceno ki jo je enkrat treba plačati bodisi z denarjem bodisi z osebno svobodo Tega se seveda še zdaleč ne zavedajo vsi predstavniki podjetja tudi njegovi najbolj izpostavljeni ne Ravno zaradi tega morajo podjetja načrtno pristopiti k izgradnji tega znanja in se morajo še pred nastankom konkretnih problemov začeti ukvarjati z rešitvijo vprašanja kako preprečiti nastanek situacij v katerih bi podjetja sploh lahko bila izpostavljena zahtevam po podkupninah in kako reagirati v takšnih situacijah če do njih pride Teorija pozna pet možnih načinov strateškega pristopa k preprečevanju korupcije ki jih je zaradi njihovih osnovnih značilnosti moč poimenovati zelo zabavno (Kos 2004 28) Katerega od načinov bo podjetje ubralo ni odvisno samo od zavestne odločitve njegovega vodstva ampak tudi od objektivnih pogojev velikosti podjetja njegove ekonomske moči položaja na trgu temeljnih značilnosti njegovih poslovnih partnerjev pravnega sistema v katerem delujehellipPredvsem pa mora biti jasno da se bodo podjetja s problemi potencialne ali dejanske korupcije začela ukvarjati šele potem ko ga bodo identificirale kot problem

14

Nojeva taktika tiščanje glave v pesek zna biti racionalna odločitev predvsem pri majhnih podjetjih ki nimajo kapacitet za sistemsko pripravo na takšne težave in imajo zaradi svoje majhnosti na trgu zelo slaba pogajalska izhodišča ali pa se le redko srečajo s koruptivnimi zahtevki Vodstva takšnih podjetij se namreč povsem zavestno odločajo da svojih virov ne bodo trošila za pričakovano ekonomsko nizko učinkovite dejavnosti Odisejeva taktika tako kot se je dal Odisej privezati na svojo ladjo da ne bi podlegel klicu siren se tudi nekatera podjetja zavestno odločijo da se bodo raquoprivezalalaquo samo na trge kjer nevarnosti korupcije ni To v posledici seveda pomeni da gredo v zavestno izgubo potencialnih ali obstoječih tržišč Da takšne odločitve niso izjemne potrjujejo opazovanja Svetovne banke Verižna taktika predvsem velika podjetja se pogosto odločijo da bodo decentralizirala del svojih funkcij in jih zaupale svojim izpostavam na terenu da bi se tako čim bolj približale razmeram na trgu Tako tudi boj zoper korupcijo postane odgovornost lokalnih izpostav ker to omogoča bolj prožno reagiranje na konkretne nevarnosti konkretnega tržišča Taktika deluje če so odgovorne osebe v izpostavah seznanjene z osnovnimi principi glede korupcije ki veljajo v matičnem podjetju če so jih seveda pripravljene uveljavljati na svojem nivoju in če od njih odstopajo samo v meri ki je nujno potrebna za dodatno povečanje njihove učinkovitosti glede na pogoje okolja Na ta način se ustvari neke vrste protikorupcijska veriga ki je kot vsaka druga veriga odvisna od svojega najšibkejšega člena katerega zlom pa ima za posledico tudi dejstvo da se slab image ustvarjen na lokalnem nivoju takoj in direktno prenese tudi na matično podjetje (Kos 2004 29) Denarna taktika zelo mikavno sredstvo s katerim managerji nekaterih pravnih oseb želijo preprečiti sprejemanje podkupnin svojih zaposlenih so visoki osebni dohodki Verjeti je mogoče da je ta metoda delno učinkovita tudi v zasebnem sektorju čeprav bi bila razmerja v primeru raziskav verjetno manj čista kot v javnem sektorju Upoštevati pa je treba dejstvo da je metoda za gospodarstvo samo delno uporabna preprečuje samo pasivni del koruptivnih ravnanj nemogoče jo je uporabiti za vse zaposlene razpoložljiva sredstva za tovrsten dvig osebnih dohodkov so zaradi odsotnosti nedvomnih in jasnih pozitivnih poslovnih učinkov bolj omejena kot v javnem sektorju višina podkupnin v zasebnem sektorju je vsaj ponekod višja kot v javnem tako visoka da presega pozitivne učinke še tako dobrih osebnih dohodkov Možne rešitve se iščejo v smeri odličnega plačevanja manjšega števila zaposlenih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih Taktika celovitega ukrepanja v svetu vedno pogostejši pojav ki v Sloveniji še nima pravih posnemovalcev je izdelava kompletnih in kompleksnih strategij znotraj podjetij ki naj zagotovijo ustrezno etičnost ravnanja vseh zaposlenih in obsegajo tako izobraževanje kot tudi odkrivanje in preprečevanje vsega nepoštenega ravnanja tudi korupcije (Kos 2004 30) To seveda terja angažiranje ustreznega števila zaposlenih strokovnjakov ne samo pri izdelavi teh strategij ampak tudi pri zagotavljanju njihovega uresničevanja Kompleksne strategije za zagotavljanje etike v poslovanju podjetij in ravnanju njihovih zaposlenih so zelo različne kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj njihovih skupnih značilnosti predvsem pri elementih ki jih sestavljajo oz pri predpostavkah ki morajo biti uresničene da imajo strategije sploh kakšen učinek

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

11

Sistemska korupcija in gospodarski kriminal V to vrsto je vključeno večje število oseb tekom večjega števila let ali celo desetletje Korupcija je sestavni (prikriti) del njihove strategije in je močno vgrajena v njihov način dela ter je povezana z nadaljnjimi kaznivimi dejanji kot npr goljufija poneverba davčna utaja itd Predpogoj za dokazovanje tovrstne korupcije je obsežen kazenski postopek saj je njen povzročitelj večinoma organiziran gospodarski kriminal (Hren 2002 170) Sistemska korupcija in negospodarski kriminal Ta vrsta korupcije se nanaša na organizirani negospodarski kriminal Pod organizirani negospodarski kriminal štejemo trgovino z ljudmi drogami zvodništvo organizirani izvoz ukradenih vozil organizirani vlomi kraje po naročilu pranje denarja ustanavljanje navideznih družb hellip(Hren 2002 171)

222 Korupcija z vidika sektorja kjer se pojavlja

2221 Korupcija v javni upravi Korupcija se lahko pojavlja na mikro srednjem in makro nivoju Korupcija na mikronivoju se kaže v obliki majhnih daril javnim uslužbencem za dejavnosti ki pa bi jih ti morali storiti že po svoji dolžnosti Najbolj razširjena je med uslužbenci ki imajo opravka z dokumentacijo in izdajo dovoljenj Takšna korupcija zajema javne uslužbence nižjih nivojev višina nagrade ne dosega povprečne mesečne plače uslužbenca darilo pa je ponavadi bolj osebne narave Nevarnost je da postane zelo razširjena ljudje pa so do takšne korupcije strpni in prav lahko postane del vsakdanjih običajev Moralno se takšna korupcija opravičuje z nizkimi plačami in prizadevanjem uslužbencev za rešitev zadeve (Dobovšek 2002 47) Korupcija na srednjem nivoju zajema javne uslužbence na višjem nivoju Najbolj razširjena je na lokalnem nivoju kjer se s pooblastili lokalnih veljakov kreira politika lokalne skupnosti Podkupnino ponujajo manjši podjetniki ali interesne skupine s čimer dosegajo ustrezne predpise in rešitve ki so v pristojnosti srednjega nivoja javnih uslužbencev Za zlorabo svoje pristojnosti dobijo uslužbenci večja darila ki dosegajo vrednost nekaj do več deset povprečnih plač odvisno od tega koliko oseb je vpletenih in koliko dokumentacije ali uslug je potrebno pridobiti Javnost takšno korupcijo šteje za nepošteno in nemoralno dejanje zato tudi ni strpna do te vrste korupcije (Jandosova 2000 123) Korupcija na makronivoju je povezana z vladnimi naročili sklepanjem pogodb za večja dela v državi kot so ceste in infrastruktura ter večje ostale investicije Tisti ki odloča o danem pooblastilu lahko s podkupninami zasluži doživljenjsko plačo V korupcijo so vpleteni vodilni v večjih podjetjih ali monopolih najvišji ki odločajo v državnih institucijah in politiki Takšna vrsta korupcije je bolj ali manj tabu tema v vseh družbah vpliv na družbo pa je velik Stroški se izredno povečujejo kakovost dela pa je slaba Tako se namesto zdrave konkurence temelječe na kakovosti ceni in inovaciji pojavljata korupcija in nepotizem kar vodi v razpad gospodarstva (Dobovšek 2002 47)

12

Medtem ko so druge oblike korupcije ponavadi velikokrat omenjene v medijih in razpravah in si vlade prizadevajo za njihovo izkoreninjenje je korupcija na makronivoju še vedno tabu tema kljub temu da je njen učinek na družbo zelo velik predvsem na ekonomskem področju Rezultat takšne korupcije je namesto pravične konkurence zasnovane na ceni kakovosti in inovacijah stanje kjer prihaja do tekmovanja v podkupovanju in do stroškovno neučinkovitih procesov To škodi trgu in odvrača nove investicije Za lažjo predstavitev nivojev korupcije si oglejmo tabelo povzeto po Jandosovi (2000 126)

TABELA 1NIVOJI KORUPCIJE

Nivo

Mikro Srednji Makro

Akterji

Državljani nasproti najnižjim javnim uslužbencem v institucijah kot so zdravstvo upravne službe policijahellip

Mali in srednji poslovneži nasproti srednjemu nivoju vladnih uslužbencev lokalnim avtoritetam funkcionarjemhellip

Najvišji menedžerji nacionalnih in internacionalnih podjetij nasproti najvišjim državnim uslužbencem politikom državnim komisijamhellip

Pomen in oblike

Znesek denarja je primerljiv s plačo nižjega državnega uslužbenca darila za individualne usluge ali olajšavehellip

Količina denarja varira v rangih od nekaj sto do tisoče dolarjev lahko tudi kakšna provizija od pogodb poslovnih namigov nezakonitih licenchellip

Delež v pogodbi delnice koorporacij elitne štipendije za otroke uslužbencev dajanje delovnih mest dostop do vladnih strokhellip

Prihodnje delovanje

Skrbna in podrobna izdelava primernega spodbudnega sistema govorjenja in prijavljanja korupcije izgradnja standardov in kodeksov za javne uslužbencehellip

Prejšnji ukrepi in uskladitev predpisov revizija sistemov uvajanje transparentnosti in odgovornostihellip

Prejšnji ukrepi in razkritje povezav med gospodarstvom politiko in upravo preglednost nad sredstvi preglednost nad odločitvami prijavljanje premoženjskega stanjahellip

Vir Jandosova ( 2000 126) Tudi Kregar (2000 138) trdi da korupcija ni slabost ljudi temveč institucij

13

2222 Korupcija v zasebnem sektorju Zelo dolgo je veljalo da do korupcije lahko pride samo v javnem sektorju Razlog za takšno prepričanje je bil dokaj enostaven v državni upravi posamezniki z zmernimi če že ne z nizkimi dohodki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi ki niso njihova Nekateri so zato ker so proračunska celo prepričani da so nikogaršnja Takšno prepričanje seveda zmanjšuje težo moralnega bremena ob takšni ali drugačni zlorabi oziroma prekoračitvi pooblastil v zasebne namene in jo dela dokaj vabljivo Tako kot na drugih področjih pa so ekonomske zakonitosti predvsem škoda ki jo zasebnim podjetjem povzroča korupcija kmalu prisilile države da so priznale tudi obstoj korupcije v zasebnem sektorju in to z normativnimi akti ki so začeli urejati to področje Na mednarodni sceni se vrsta konvencij vprašanja zasebne korupcije sploh ni dotaknila Prva ki je to storila je bila Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope leta 1999 najnovejša Konvencija OZN proti korupciji iz leta 2002 pa prav tako zahteva od svojih podpisnic da inkriminaciji podkupovanja v gospodarstvu namenijo vso potrebno pozornost Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope že velja ratificirala jo je tudi Republika Slovenija (Kos 2004 24) Slovensko kazensko pravo se lahko pohvali s tem da je podkupovanje v zasebnem sektorju že dolgo kaznivo Trenutno ga inkriminirata 247 in 248 člen KZ ki govorita o neupravičenem sprejemanju oziroma dajanju daril Lastne možnosti gospodarskih subjektov Odločitev podjetja da se ne bo spuščalo v korupcijo je običajno na prvi pogled slaba poslovna odločitev zaradi katere ne bo dobilo posla ali pa bo izgubilo že obstoječega oziroma bo za te posle moralo dvigniti ponudbo ali spustiti ceno To seveda velja če je tudi njegov poslovni partner pred raquoistolaquo težavo če gre torej za skušnjavo kateri se ne more upreti nobena od pogodbenih strank Kratkoročno je odločitev podjetja da bo plačalo podkupnino seveda racionalna dolgoročno pa bo zanesljivo privedla do takšnega dviga legalnih ali ilegalnih cen torej tudi podkupnin da bodo ekonomske prednosti zagotovljene s korupcijo pri prvem poslu hitro splavale po vodi Pomembno je še nekaj drugega prva plačana podkupnina ustvari določen vtis o pravni finančni in moralni ranljivosti podjetja ki jo je izredno lahko izkoristiti Vsako takšno darilo ima svojo ceno ki jo je enkrat treba plačati bodisi z denarjem bodisi z osebno svobodo Tega se seveda še zdaleč ne zavedajo vsi predstavniki podjetja tudi njegovi najbolj izpostavljeni ne Ravno zaradi tega morajo podjetja načrtno pristopiti k izgradnji tega znanja in se morajo še pred nastankom konkretnih problemov začeti ukvarjati z rešitvijo vprašanja kako preprečiti nastanek situacij v katerih bi podjetja sploh lahko bila izpostavljena zahtevam po podkupninah in kako reagirati v takšnih situacijah če do njih pride Teorija pozna pet možnih načinov strateškega pristopa k preprečevanju korupcije ki jih je zaradi njihovih osnovnih značilnosti moč poimenovati zelo zabavno (Kos 2004 28) Katerega od načinov bo podjetje ubralo ni odvisno samo od zavestne odločitve njegovega vodstva ampak tudi od objektivnih pogojev velikosti podjetja njegove ekonomske moči položaja na trgu temeljnih značilnosti njegovih poslovnih partnerjev pravnega sistema v katerem delujehellipPredvsem pa mora biti jasno da se bodo podjetja s problemi potencialne ali dejanske korupcije začela ukvarjati šele potem ko ga bodo identificirale kot problem

14

Nojeva taktika tiščanje glave v pesek zna biti racionalna odločitev predvsem pri majhnih podjetjih ki nimajo kapacitet za sistemsko pripravo na takšne težave in imajo zaradi svoje majhnosti na trgu zelo slaba pogajalska izhodišča ali pa se le redko srečajo s koruptivnimi zahtevki Vodstva takšnih podjetij se namreč povsem zavestno odločajo da svojih virov ne bodo trošila za pričakovano ekonomsko nizko učinkovite dejavnosti Odisejeva taktika tako kot se je dal Odisej privezati na svojo ladjo da ne bi podlegel klicu siren se tudi nekatera podjetja zavestno odločijo da se bodo raquoprivezalalaquo samo na trge kjer nevarnosti korupcije ni To v posledici seveda pomeni da gredo v zavestno izgubo potencialnih ali obstoječih tržišč Da takšne odločitve niso izjemne potrjujejo opazovanja Svetovne banke Verižna taktika predvsem velika podjetja se pogosto odločijo da bodo decentralizirala del svojih funkcij in jih zaupale svojim izpostavam na terenu da bi se tako čim bolj približale razmeram na trgu Tako tudi boj zoper korupcijo postane odgovornost lokalnih izpostav ker to omogoča bolj prožno reagiranje na konkretne nevarnosti konkretnega tržišča Taktika deluje če so odgovorne osebe v izpostavah seznanjene z osnovnimi principi glede korupcije ki veljajo v matičnem podjetju če so jih seveda pripravljene uveljavljati na svojem nivoju in če od njih odstopajo samo v meri ki je nujno potrebna za dodatno povečanje njihove učinkovitosti glede na pogoje okolja Na ta način se ustvari neke vrste protikorupcijska veriga ki je kot vsaka druga veriga odvisna od svojega najšibkejšega člena katerega zlom pa ima za posledico tudi dejstvo da se slab image ustvarjen na lokalnem nivoju takoj in direktno prenese tudi na matično podjetje (Kos 2004 29) Denarna taktika zelo mikavno sredstvo s katerim managerji nekaterih pravnih oseb želijo preprečiti sprejemanje podkupnin svojih zaposlenih so visoki osebni dohodki Verjeti je mogoče da je ta metoda delno učinkovita tudi v zasebnem sektorju čeprav bi bila razmerja v primeru raziskav verjetno manj čista kot v javnem sektorju Upoštevati pa je treba dejstvo da je metoda za gospodarstvo samo delno uporabna preprečuje samo pasivni del koruptivnih ravnanj nemogoče jo je uporabiti za vse zaposlene razpoložljiva sredstva za tovrsten dvig osebnih dohodkov so zaradi odsotnosti nedvomnih in jasnih pozitivnih poslovnih učinkov bolj omejena kot v javnem sektorju višina podkupnin v zasebnem sektorju je vsaj ponekod višja kot v javnem tako visoka da presega pozitivne učinke še tako dobrih osebnih dohodkov Možne rešitve se iščejo v smeri odličnega plačevanja manjšega števila zaposlenih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih Taktika celovitega ukrepanja v svetu vedno pogostejši pojav ki v Sloveniji še nima pravih posnemovalcev je izdelava kompletnih in kompleksnih strategij znotraj podjetij ki naj zagotovijo ustrezno etičnost ravnanja vseh zaposlenih in obsegajo tako izobraževanje kot tudi odkrivanje in preprečevanje vsega nepoštenega ravnanja tudi korupcije (Kos 2004 30) To seveda terja angažiranje ustreznega števila zaposlenih strokovnjakov ne samo pri izdelavi teh strategij ampak tudi pri zagotavljanju njihovega uresničevanja Kompleksne strategije za zagotavljanje etike v poslovanju podjetij in ravnanju njihovih zaposlenih so zelo različne kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj njihovih skupnih značilnosti predvsem pri elementih ki jih sestavljajo oz pri predpostavkah ki morajo biti uresničene da imajo strategije sploh kakšen učinek

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

12

Medtem ko so druge oblike korupcije ponavadi velikokrat omenjene v medijih in razpravah in si vlade prizadevajo za njihovo izkoreninjenje je korupcija na makronivoju še vedno tabu tema kljub temu da je njen učinek na družbo zelo velik predvsem na ekonomskem področju Rezultat takšne korupcije je namesto pravične konkurence zasnovane na ceni kakovosti in inovacijah stanje kjer prihaja do tekmovanja v podkupovanju in do stroškovno neučinkovitih procesov To škodi trgu in odvrača nove investicije Za lažjo predstavitev nivojev korupcije si oglejmo tabelo povzeto po Jandosovi (2000 126)

TABELA 1NIVOJI KORUPCIJE

Nivo

Mikro Srednji Makro

Akterji

Državljani nasproti najnižjim javnim uslužbencem v institucijah kot so zdravstvo upravne službe policijahellip

Mali in srednji poslovneži nasproti srednjemu nivoju vladnih uslužbencev lokalnim avtoritetam funkcionarjemhellip

Najvišji menedžerji nacionalnih in internacionalnih podjetij nasproti najvišjim državnim uslužbencem politikom državnim komisijamhellip

Pomen in oblike

Znesek denarja je primerljiv s plačo nižjega državnega uslužbenca darila za individualne usluge ali olajšavehellip

Količina denarja varira v rangih od nekaj sto do tisoče dolarjev lahko tudi kakšna provizija od pogodb poslovnih namigov nezakonitih licenchellip

Delež v pogodbi delnice koorporacij elitne štipendije za otroke uslužbencev dajanje delovnih mest dostop do vladnih strokhellip

Prihodnje delovanje

Skrbna in podrobna izdelava primernega spodbudnega sistema govorjenja in prijavljanja korupcije izgradnja standardov in kodeksov za javne uslužbencehellip

Prejšnji ukrepi in uskladitev predpisov revizija sistemov uvajanje transparentnosti in odgovornostihellip

Prejšnji ukrepi in razkritje povezav med gospodarstvom politiko in upravo preglednost nad sredstvi preglednost nad odločitvami prijavljanje premoženjskega stanjahellip

Vir Jandosova ( 2000 126) Tudi Kregar (2000 138) trdi da korupcija ni slabost ljudi temveč institucij

13

2222 Korupcija v zasebnem sektorju Zelo dolgo je veljalo da do korupcije lahko pride samo v javnem sektorju Razlog za takšno prepričanje je bil dokaj enostaven v državni upravi posamezniki z zmernimi če že ne z nizkimi dohodki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi ki niso njihova Nekateri so zato ker so proračunska celo prepričani da so nikogaršnja Takšno prepričanje seveda zmanjšuje težo moralnega bremena ob takšni ali drugačni zlorabi oziroma prekoračitvi pooblastil v zasebne namene in jo dela dokaj vabljivo Tako kot na drugih področjih pa so ekonomske zakonitosti predvsem škoda ki jo zasebnim podjetjem povzroča korupcija kmalu prisilile države da so priznale tudi obstoj korupcije v zasebnem sektorju in to z normativnimi akti ki so začeli urejati to področje Na mednarodni sceni se vrsta konvencij vprašanja zasebne korupcije sploh ni dotaknila Prva ki je to storila je bila Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope leta 1999 najnovejša Konvencija OZN proti korupciji iz leta 2002 pa prav tako zahteva od svojih podpisnic da inkriminaciji podkupovanja v gospodarstvu namenijo vso potrebno pozornost Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope že velja ratificirala jo je tudi Republika Slovenija (Kos 2004 24) Slovensko kazensko pravo se lahko pohvali s tem da je podkupovanje v zasebnem sektorju že dolgo kaznivo Trenutno ga inkriminirata 247 in 248 člen KZ ki govorita o neupravičenem sprejemanju oziroma dajanju daril Lastne možnosti gospodarskih subjektov Odločitev podjetja da se ne bo spuščalo v korupcijo je običajno na prvi pogled slaba poslovna odločitev zaradi katere ne bo dobilo posla ali pa bo izgubilo že obstoječega oziroma bo za te posle moralo dvigniti ponudbo ali spustiti ceno To seveda velja če je tudi njegov poslovni partner pred raquoistolaquo težavo če gre torej za skušnjavo kateri se ne more upreti nobena od pogodbenih strank Kratkoročno je odločitev podjetja da bo plačalo podkupnino seveda racionalna dolgoročno pa bo zanesljivo privedla do takšnega dviga legalnih ali ilegalnih cen torej tudi podkupnin da bodo ekonomske prednosti zagotovljene s korupcijo pri prvem poslu hitro splavale po vodi Pomembno je še nekaj drugega prva plačana podkupnina ustvari določen vtis o pravni finančni in moralni ranljivosti podjetja ki jo je izredno lahko izkoristiti Vsako takšno darilo ima svojo ceno ki jo je enkrat treba plačati bodisi z denarjem bodisi z osebno svobodo Tega se seveda še zdaleč ne zavedajo vsi predstavniki podjetja tudi njegovi najbolj izpostavljeni ne Ravno zaradi tega morajo podjetja načrtno pristopiti k izgradnji tega znanja in se morajo še pred nastankom konkretnih problemov začeti ukvarjati z rešitvijo vprašanja kako preprečiti nastanek situacij v katerih bi podjetja sploh lahko bila izpostavljena zahtevam po podkupninah in kako reagirati v takšnih situacijah če do njih pride Teorija pozna pet možnih načinov strateškega pristopa k preprečevanju korupcije ki jih je zaradi njihovih osnovnih značilnosti moč poimenovati zelo zabavno (Kos 2004 28) Katerega od načinov bo podjetje ubralo ni odvisno samo od zavestne odločitve njegovega vodstva ampak tudi od objektivnih pogojev velikosti podjetja njegove ekonomske moči položaja na trgu temeljnih značilnosti njegovih poslovnih partnerjev pravnega sistema v katerem delujehellipPredvsem pa mora biti jasno da se bodo podjetja s problemi potencialne ali dejanske korupcije začela ukvarjati šele potem ko ga bodo identificirale kot problem

14

Nojeva taktika tiščanje glave v pesek zna biti racionalna odločitev predvsem pri majhnih podjetjih ki nimajo kapacitet za sistemsko pripravo na takšne težave in imajo zaradi svoje majhnosti na trgu zelo slaba pogajalska izhodišča ali pa se le redko srečajo s koruptivnimi zahtevki Vodstva takšnih podjetij se namreč povsem zavestno odločajo da svojih virov ne bodo trošila za pričakovano ekonomsko nizko učinkovite dejavnosti Odisejeva taktika tako kot se je dal Odisej privezati na svojo ladjo da ne bi podlegel klicu siren se tudi nekatera podjetja zavestno odločijo da se bodo raquoprivezalalaquo samo na trge kjer nevarnosti korupcije ni To v posledici seveda pomeni da gredo v zavestno izgubo potencialnih ali obstoječih tržišč Da takšne odločitve niso izjemne potrjujejo opazovanja Svetovne banke Verižna taktika predvsem velika podjetja se pogosto odločijo da bodo decentralizirala del svojih funkcij in jih zaupale svojim izpostavam na terenu da bi se tako čim bolj približale razmeram na trgu Tako tudi boj zoper korupcijo postane odgovornost lokalnih izpostav ker to omogoča bolj prožno reagiranje na konkretne nevarnosti konkretnega tržišča Taktika deluje če so odgovorne osebe v izpostavah seznanjene z osnovnimi principi glede korupcije ki veljajo v matičnem podjetju če so jih seveda pripravljene uveljavljati na svojem nivoju in če od njih odstopajo samo v meri ki je nujno potrebna za dodatno povečanje njihove učinkovitosti glede na pogoje okolja Na ta način se ustvari neke vrste protikorupcijska veriga ki je kot vsaka druga veriga odvisna od svojega najšibkejšega člena katerega zlom pa ima za posledico tudi dejstvo da se slab image ustvarjen na lokalnem nivoju takoj in direktno prenese tudi na matično podjetje (Kos 2004 29) Denarna taktika zelo mikavno sredstvo s katerim managerji nekaterih pravnih oseb želijo preprečiti sprejemanje podkupnin svojih zaposlenih so visoki osebni dohodki Verjeti je mogoče da je ta metoda delno učinkovita tudi v zasebnem sektorju čeprav bi bila razmerja v primeru raziskav verjetno manj čista kot v javnem sektorju Upoštevati pa je treba dejstvo da je metoda za gospodarstvo samo delno uporabna preprečuje samo pasivni del koruptivnih ravnanj nemogoče jo je uporabiti za vse zaposlene razpoložljiva sredstva za tovrsten dvig osebnih dohodkov so zaradi odsotnosti nedvomnih in jasnih pozitivnih poslovnih učinkov bolj omejena kot v javnem sektorju višina podkupnin v zasebnem sektorju je vsaj ponekod višja kot v javnem tako visoka da presega pozitivne učinke še tako dobrih osebnih dohodkov Možne rešitve se iščejo v smeri odličnega plačevanja manjšega števila zaposlenih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih Taktika celovitega ukrepanja v svetu vedno pogostejši pojav ki v Sloveniji še nima pravih posnemovalcev je izdelava kompletnih in kompleksnih strategij znotraj podjetij ki naj zagotovijo ustrezno etičnost ravnanja vseh zaposlenih in obsegajo tako izobraževanje kot tudi odkrivanje in preprečevanje vsega nepoštenega ravnanja tudi korupcije (Kos 2004 30) To seveda terja angažiranje ustreznega števila zaposlenih strokovnjakov ne samo pri izdelavi teh strategij ampak tudi pri zagotavljanju njihovega uresničevanja Kompleksne strategije za zagotavljanje etike v poslovanju podjetij in ravnanju njihovih zaposlenih so zelo različne kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj njihovih skupnih značilnosti predvsem pri elementih ki jih sestavljajo oz pri predpostavkah ki morajo biti uresničene da imajo strategije sploh kakšen učinek

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

13

2222 Korupcija v zasebnem sektorju Zelo dolgo je veljalo da do korupcije lahko pride samo v javnem sektorju Razlog za takšno prepričanje je bil dokaj enostaven v državni upravi posamezniki z zmernimi če že ne z nizkimi dohodki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi ki niso njihova Nekateri so zato ker so proračunska celo prepričani da so nikogaršnja Takšno prepričanje seveda zmanjšuje težo moralnega bremena ob takšni ali drugačni zlorabi oziroma prekoračitvi pooblastil v zasebne namene in jo dela dokaj vabljivo Tako kot na drugih področjih pa so ekonomske zakonitosti predvsem škoda ki jo zasebnim podjetjem povzroča korupcija kmalu prisilile države da so priznale tudi obstoj korupcije v zasebnem sektorju in to z normativnimi akti ki so začeli urejati to področje Na mednarodni sceni se vrsta konvencij vprašanja zasebne korupcije sploh ni dotaknila Prva ki je to storila je bila Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope leta 1999 najnovejša Konvencija OZN proti korupciji iz leta 2002 pa prav tako zahteva od svojih podpisnic da inkriminaciji podkupovanja v gospodarstvu namenijo vso potrebno pozornost Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope že velja ratificirala jo je tudi Republika Slovenija (Kos 2004 24) Slovensko kazensko pravo se lahko pohvali s tem da je podkupovanje v zasebnem sektorju že dolgo kaznivo Trenutno ga inkriminirata 247 in 248 člen KZ ki govorita o neupravičenem sprejemanju oziroma dajanju daril Lastne možnosti gospodarskih subjektov Odločitev podjetja da se ne bo spuščalo v korupcijo je običajno na prvi pogled slaba poslovna odločitev zaradi katere ne bo dobilo posla ali pa bo izgubilo že obstoječega oziroma bo za te posle moralo dvigniti ponudbo ali spustiti ceno To seveda velja če je tudi njegov poslovni partner pred raquoistolaquo težavo če gre torej za skušnjavo kateri se ne more upreti nobena od pogodbenih strank Kratkoročno je odločitev podjetja da bo plačalo podkupnino seveda racionalna dolgoročno pa bo zanesljivo privedla do takšnega dviga legalnih ali ilegalnih cen torej tudi podkupnin da bodo ekonomske prednosti zagotovljene s korupcijo pri prvem poslu hitro splavale po vodi Pomembno je še nekaj drugega prva plačana podkupnina ustvari določen vtis o pravni finančni in moralni ranljivosti podjetja ki jo je izredno lahko izkoristiti Vsako takšno darilo ima svojo ceno ki jo je enkrat treba plačati bodisi z denarjem bodisi z osebno svobodo Tega se seveda še zdaleč ne zavedajo vsi predstavniki podjetja tudi njegovi najbolj izpostavljeni ne Ravno zaradi tega morajo podjetja načrtno pristopiti k izgradnji tega znanja in se morajo še pred nastankom konkretnih problemov začeti ukvarjati z rešitvijo vprašanja kako preprečiti nastanek situacij v katerih bi podjetja sploh lahko bila izpostavljena zahtevam po podkupninah in kako reagirati v takšnih situacijah če do njih pride Teorija pozna pet možnih načinov strateškega pristopa k preprečevanju korupcije ki jih je zaradi njihovih osnovnih značilnosti moč poimenovati zelo zabavno (Kos 2004 28) Katerega od načinov bo podjetje ubralo ni odvisno samo od zavestne odločitve njegovega vodstva ampak tudi od objektivnih pogojev velikosti podjetja njegove ekonomske moči položaja na trgu temeljnih značilnosti njegovih poslovnih partnerjev pravnega sistema v katerem delujehellipPredvsem pa mora biti jasno da se bodo podjetja s problemi potencialne ali dejanske korupcije začela ukvarjati šele potem ko ga bodo identificirale kot problem

14

Nojeva taktika tiščanje glave v pesek zna biti racionalna odločitev predvsem pri majhnih podjetjih ki nimajo kapacitet za sistemsko pripravo na takšne težave in imajo zaradi svoje majhnosti na trgu zelo slaba pogajalska izhodišča ali pa se le redko srečajo s koruptivnimi zahtevki Vodstva takšnih podjetij se namreč povsem zavestno odločajo da svojih virov ne bodo trošila za pričakovano ekonomsko nizko učinkovite dejavnosti Odisejeva taktika tako kot se je dal Odisej privezati na svojo ladjo da ne bi podlegel klicu siren se tudi nekatera podjetja zavestno odločijo da se bodo raquoprivezalalaquo samo na trge kjer nevarnosti korupcije ni To v posledici seveda pomeni da gredo v zavestno izgubo potencialnih ali obstoječih tržišč Da takšne odločitve niso izjemne potrjujejo opazovanja Svetovne banke Verižna taktika predvsem velika podjetja se pogosto odločijo da bodo decentralizirala del svojih funkcij in jih zaupale svojim izpostavam na terenu da bi se tako čim bolj približale razmeram na trgu Tako tudi boj zoper korupcijo postane odgovornost lokalnih izpostav ker to omogoča bolj prožno reagiranje na konkretne nevarnosti konkretnega tržišča Taktika deluje če so odgovorne osebe v izpostavah seznanjene z osnovnimi principi glede korupcije ki veljajo v matičnem podjetju če so jih seveda pripravljene uveljavljati na svojem nivoju in če od njih odstopajo samo v meri ki je nujno potrebna za dodatno povečanje njihove učinkovitosti glede na pogoje okolja Na ta način se ustvari neke vrste protikorupcijska veriga ki je kot vsaka druga veriga odvisna od svojega najšibkejšega člena katerega zlom pa ima za posledico tudi dejstvo da se slab image ustvarjen na lokalnem nivoju takoj in direktno prenese tudi na matično podjetje (Kos 2004 29) Denarna taktika zelo mikavno sredstvo s katerim managerji nekaterih pravnih oseb želijo preprečiti sprejemanje podkupnin svojih zaposlenih so visoki osebni dohodki Verjeti je mogoče da je ta metoda delno učinkovita tudi v zasebnem sektorju čeprav bi bila razmerja v primeru raziskav verjetno manj čista kot v javnem sektorju Upoštevati pa je treba dejstvo da je metoda za gospodarstvo samo delno uporabna preprečuje samo pasivni del koruptivnih ravnanj nemogoče jo je uporabiti za vse zaposlene razpoložljiva sredstva za tovrsten dvig osebnih dohodkov so zaradi odsotnosti nedvomnih in jasnih pozitivnih poslovnih učinkov bolj omejena kot v javnem sektorju višina podkupnin v zasebnem sektorju je vsaj ponekod višja kot v javnem tako visoka da presega pozitivne učinke še tako dobrih osebnih dohodkov Možne rešitve se iščejo v smeri odličnega plačevanja manjšega števila zaposlenih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih Taktika celovitega ukrepanja v svetu vedno pogostejši pojav ki v Sloveniji še nima pravih posnemovalcev je izdelava kompletnih in kompleksnih strategij znotraj podjetij ki naj zagotovijo ustrezno etičnost ravnanja vseh zaposlenih in obsegajo tako izobraževanje kot tudi odkrivanje in preprečevanje vsega nepoštenega ravnanja tudi korupcije (Kos 2004 30) To seveda terja angažiranje ustreznega števila zaposlenih strokovnjakov ne samo pri izdelavi teh strategij ampak tudi pri zagotavljanju njihovega uresničevanja Kompleksne strategije za zagotavljanje etike v poslovanju podjetij in ravnanju njihovih zaposlenih so zelo različne kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj njihovih skupnih značilnosti predvsem pri elementih ki jih sestavljajo oz pri predpostavkah ki morajo biti uresničene da imajo strategije sploh kakšen učinek

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

14

Nojeva taktika tiščanje glave v pesek zna biti racionalna odločitev predvsem pri majhnih podjetjih ki nimajo kapacitet za sistemsko pripravo na takšne težave in imajo zaradi svoje majhnosti na trgu zelo slaba pogajalska izhodišča ali pa se le redko srečajo s koruptivnimi zahtevki Vodstva takšnih podjetij se namreč povsem zavestno odločajo da svojih virov ne bodo trošila za pričakovano ekonomsko nizko učinkovite dejavnosti Odisejeva taktika tako kot se je dal Odisej privezati na svojo ladjo da ne bi podlegel klicu siren se tudi nekatera podjetja zavestno odločijo da se bodo raquoprivezalalaquo samo na trge kjer nevarnosti korupcije ni To v posledici seveda pomeni da gredo v zavestno izgubo potencialnih ali obstoječih tržišč Da takšne odločitve niso izjemne potrjujejo opazovanja Svetovne banke Verižna taktika predvsem velika podjetja se pogosto odločijo da bodo decentralizirala del svojih funkcij in jih zaupale svojim izpostavam na terenu da bi se tako čim bolj približale razmeram na trgu Tako tudi boj zoper korupcijo postane odgovornost lokalnih izpostav ker to omogoča bolj prožno reagiranje na konkretne nevarnosti konkretnega tržišča Taktika deluje če so odgovorne osebe v izpostavah seznanjene z osnovnimi principi glede korupcije ki veljajo v matičnem podjetju če so jih seveda pripravljene uveljavljati na svojem nivoju in če od njih odstopajo samo v meri ki je nujno potrebna za dodatno povečanje njihove učinkovitosti glede na pogoje okolja Na ta način se ustvari neke vrste protikorupcijska veriga ki je kot vsaka druga veriga odvisna od svojega najšibkejšega člena katerega zlom pa ima za posledico tudi dejstvo da se slab image ustvarjen na lokalnem nivoju takoj in direktno prenese tudi na matično podjetje (Kos 2004 29) Denarna taktika zelo mikavno sredstvo s katerim managerji nekaterih pravnih oseb želijo preprečiti sprejemanje podkupnin svojih zaposlenih so visoki osebni dohodki Verjeti je mogoče da je ta metoda delno učinkovita tudi v zasebnem sektorju čeprav bi bila razmerja v primeru raziskav verjetno manj čista kot v javnem sektorju Upoštevati pa je treba dejstvo da je metoda za gospodarstvo samo delno uporabna preprečuje samo pasivni del koruptivnih ravnanj nemogoče jo je uporabiti za vse zaposlene razpoložljiva sredstva za tovrsten dvig osebnih dohodkov so zaradi odsotnosti nedvomnih in jasnih pozitivnih poslovnih učinkov bolj omejena kot v javnem sektorju višina podkupnin v zasebnem sektorju je vsaj ponekod višja kot v javnem tako visoka da presega pozitivne učinke še tako dobrih osebnih dohodkov Možne rešitve se iščejo v smeri odličnega plačevanja manjšega števila zaposlenih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih Taktika celovitega ukrepanja v svetu vedno pogostejši pojav ki v Sloveniji še nima pravih posnemovalcev je izdelava kompletnih in kompleksnih strategij znotraj podjetij ki naj zagotovijo ustrezno etičnost ravnanja vseh zaposlenih in obsegajo tako izobraževanje kot tudi odkrivanje in preprečevanje vsega nepoštenega ravnanja tudi korupcije (Kos 2004 30) To seveda terja angažiranje ustreznega števila zaposlenih strokovnjakov ne samo pri izdelavi teh strategij ampak tudi pri zagotavljanju njihovega uresničevanja Kompleksne strategije za zagotavljanje etike v poslovanju podjetij in ravnanju njihovih zaposlenih so zelo različne kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj njihovih skupnih značilnosti predvsem pri elementih ki jih sestavljajo oz pri predpostavkah ki morajo biti uresničene da imajo strategije sploh kakšen učinek

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

15

Med taktike celovitega ukrepanja spadajo

bull podpora vodstva podjetja bull kodeks ravnanja zaposlenih bull vključitev etičnosti ravnanja v delovne obveznosti bull vzpostavitev sistema izobraževanja in bull nadzorstveni postopki

Samo strategije ki jih v celoti in resno podpirajo predstavniki najvišjega vodstva podjetja lahko uspejo V kolikor so strategije sprejete izključno zaradi zunanjih pritiskov ali le zaradi izboljšanja poslovnih priložnosti ostajajo mrtva črka na papirju Zaposleni zelo hitro opazijo če zapisanih načel ne uresničujejo vsi deli njihovih organizacij predvsem tisti na višjih nivojih V kolikor prihaja do odstopanja od zapisanih načel pri vodstvu podjetja bodo sledila večkrat pomnožena odstopanja pri zaposlenih na nižjih nivojih Seveda se pa lahko tudi najvišje vodstvo dosti nauči od operativnih podrejenih ki dosti bolje poznajo praktične pogoje v katerih posluje podjetje in skušnjave do katerih pri tem prihaja Kodeksi ravnanja zaposlenih obsegajo tako pravila vsakodnevnega ravnanja kot tudi pravila ravnanja v posebej zahtevnih in kočljivih situacijah npr ob soočenjih s koruptivnimi ponudbami Običajno v kodeksih zapisana pravila dajejo jasna pravna in etična napotila za postopanje v vseh takšnih situacijah zmanjšujejo možnost odstopanj namenjena pa so tako izobraževanju o ustreznem in pričakovanem ravnanju o zaščiti zaposlenih in podjetja ter zaradi dosežene večje transparentnosti omogočajo tudi lažje izvajanje nadzorstvenih funkcij vodstva Seveda pa morajo biti kodeksi razdeljeni prav vsem v podjetju po potrebi prevedeni tudi v jezike v katerih poslujejo posamezni deli podjetja Sprejeti kodeksi ravnanja morajo biti podvrženi tudi stalnemu procesu dopolnjevanja in izboljševanja Sam sprejem kodeksov etičnega ravnanja in poudarjanje poštenosti pravičnosti in legalnosti postopkov v notranjem in zunanjem poslovanju podjetja ne zadošča če vsebina vseh teh principov ni jasna vsem zaposlenim tudi v mejnih primerih in če ti principi ne postanejo sestavina vseh delovnih procesov za katere nekdo odgovarja in jih tudi nadzira Po dogovoru z GZS Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva določitev oseb v podjetjih ki bodo zadolžene za načrte integritete in za uresničevanje kodeksov etike Pravne osebe lahko te naloge zaupajo posameznikom ki s ne bodo ukvarjali z ničemer drugim lahko pa jih samo pridodajo opisom že obstoječih delovnih mest (Kos 2004 31) Jasno je da je v malo večjih podjetjih več kot dovolj dela za specialiste na tem področju vendar je prav tako jasno da bo zadnja odločitev temeljila na stroških poslovanja Kakorkoli že te osebe bodo morale izpolnjevati določene pogoje to bodo morali biti ljudje ki jim bodo zaupali vsi ali vsaj večina zaposlenih v podjetju pomembnejša od hierarhične bo njihova moralna moč predvsem temelječa na znanju vendar bodo morali imeti prost dostop tudi do najvišjih delavcev in zagotovljen odločilni vpliv na vprašanja etičnosti pri poslovanju podjetja Samo tako se bodo zaposleni obračali na njih s prošnjami za strokovno pomoč v problematičnih zadevah samo tako jih bodo obveščali o etičnih slabostih v delovnih procesih in o možnostih za njihovo izboljšanje

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

16

Nesporno je tudi da morajo biti znotraj podjetij za kršitve etičnih pravil ki so si jih zaposleni oziroma njihovi predstavniki sami postavili predvidene ustrezne sankcije Kakšne in po kakšnem postopku se bodo izrekale je popolnoma prepuščeno posameznim pravnim osebam in njihovi notranji organizaciji kljub temu pa se morajo pravne osebe izogniti najbolj pogosti in hkrati tudi najbolj katastrofalni napaki dvojnim kriterijem Če bodo za posamezne napake določeni zaposleni odgovarjali drugi pa ne bo to predstavljalo konec sanj o poštenosti kar se bo slej ko prej odrazilo tudi na poslovnih rezultatih Vsako podjetje bi moralo poskrbeti za začetne in nadaljevalne oblike izobraževanja ne samo o etičnih načelih ampak tudi o prisilnih predpisih ki veljajo za notranje in zunanje poslovanje podjetja pri čemer morajo biti te oblike izobraževanja prilagojene vrsti in obsegu pooblastil slušateljev in korupcijski izpostavljenosti njihovih delovnih mest ter podkrepljene z ustreznim gradivom Priporočljivo je da podjetje s svojimi tovrstnimi prizadevanji in z etičnimi načeli svojega poslovanja seznani tudi zunanje okolje delno zaradi boljše podobe še bolj pa zaradi prizadevanja po povratnih informacijah glede tega kako se ta načela v razmerju do okolja sploh uresničujejo (Kos 2004 32) Nadzorstveni postopki so ključnega pomena pri preprečevanju potencialnih kršitev in zmotnih odločitev Samo povsem precizna in pozitivni zakonodaji sledeča politika podjetja glede pravilnosti in poštenosti računovodskih izkazov ter načrtno preverjanje celotnega poslovanja lahko s pravilnimi kadrovskimi in poslovnimi odločitvami poštenemu poslovanju podjetja pripomore zelo veliko vendar ne sme ostati osamljena

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

17

23 Posledice korupcije Moč posledic je odvisna od posamezne vrste korupcije saj niso vse enako škodljive za državo Lahko pa rečemo da katerakoli vrsta korupcije povzroča distorzije v gospodarstvu zavira politični razvoj države ter poglavitno vpliva na sklop pravil norm in vrednot ki predstavljajo temelj neke družbe (OECD Observer 2000 27) Prvo področje kjer ima korupcija najbrž največji vpliv je gospodarska rast in razvoj države Ob prisotnosti korupcije so investicije manjše saj se podjetniki zavedajo da bodo za uspešno izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udeležbo pri dobičku Zaradi teh povečanih stroškov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje Korupcija lahko rezultira v izkrivljeni sestavi proračunskih izdatkov kajti državni uslužbenci bodo dodeljevali proračunska sredstva na podlagi možnosti za pridobivanje podkupnin in ne na osnovi racionalne skrbi za državno blaginjo Večji projekti kot so veliki gradbeni projekti ali krepitev obrambnega sistema imajo ponavadi prednost tako da zmanjka denarja za šolstvo zdravstvo in ostala področja socialne skrbi Koruptivnost povečuje različne socialne podpore kar vodi k slabšanju plačilne sposobnosti in povečuje mednarodno zadolžitev države (Radio student 2004) Poleg tega vlade velikokrat denar iz programov pomoči ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v neproduktivne projekte kar oteži njihovo prihodnje financiranje Izogibanje plačila davkov na podlagi prihodkov iz korupcije povzroča izgubo precejšnjega dela državnih prihodkov kar negativno vpliva na gospodarsko rast Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev gospodarskih resursov (npr odločitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno intenzivne kar povečuje brezposelnost in povečuje stroške narodnega gospodarstva) ter povezovanje gospodarske in politične moči (Wikipedia 2005) Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana ker preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije Korupcijska dejanja lahko povzročajo tudi ekološko škodo saj se podjetja s podkupovanjem ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnažujejo okolje Sekanje tropskih gozdov nespoštovanje kriterijev glede emisij škodljivih plinov uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo škodljive posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi Posledice korupcije se kažejo tudi v dinamičnem izobraževalnem učinku na udeležence korupcije Spremembe individualnih odločitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k nepravilnim državnim odločitvam (državne odločitve so usmerjene k osebnemu okoriščanju in zavarovanju interesov) področja ki so korupcijsko občutljiva se neupravičeno povečujejo (veliki načrti namesto majhnih nakupi in prodaje orožja brez tržnih cen hellip) prisotno je namerno počasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje močnih osebnih povezav za izsiljevanje raquopodkupninelaquo

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

18

Zaradi teh učinkov se pojavijo številne negativne posledice v družbi bull zmanjša se zaupanje v objektivno in nevtralno državno ukrepanje bull iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov bull padanje pravne zavesti davčne morale zakonitosti državnega ukrepanja naraščanje

politične nestabilnosti bull posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v državi to pa

pomeni korupcija delo na črno davčne utaje bull izgradnja sistemske korupcije na vseh področjih bull oviranje svobode in stabilnosti demokratične družbene ureditve bull v koruptivne posle nevključeni subjekti se počutijo diskriminirani ovirani in nemočni

ter postajajo vedno bolj apatični

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

19

3 PROTIKORUPCIJSKI MEHANIZMI

31 Institucije in zakonodaja Vlada Republike Slovenije je leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj proti korupciji ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev in drugih izvršilnih organov Tudi predstavniki Vrhovnega sodišča Državnega tožilstva Računskega sodišča in nacionalne Revizijske komisije so povabljeni da sodelujejo na sejah Komisije V juliju leta 2001 je bil ustanovljen Urad vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije Urad je neposredno podrejen predsedniku vlade Od sredine leta 2002 je Urad s pomočjo nizozemskih strokovnjakov pripravil nacionalno strategijo ukrepov za zmanjševanje korupcije in Zakon za preprečevanje korupcije (Novak Merčun 2002 91) Pomemben organ v boju zoper korupcijo je vsekakor tudi policija Od leta 2000 se je policija reorganizirala s ciljem učinkovitejšega pregona korupcije Kljub temu ostajajo v nekaterih primerih razlogi ki vzbujajo dvom v neodvisnost in učinkovitost tako policije kot tožilcev Enota za preprečevanje korupcije na državnem nivoju je ena izmed petih enot v službi za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Njene naloge so načrtovanje vodenje in nadzor preiskovalnih dejavnosti na naslednjih področjih korupcija v organih državne uprave Korupcija v organih in organizacijah ki imajo javna pooblastila korupcija pri pridobivanju in dodelitvi državnih investicijskih del investicijskih nabav koncesij finančnih subvencij in kreditov nezakonito posredovanje in druga kazniva dejanja korupcije (Novak Merčun 2002 101) Eden od pomembnih kontrolnih elementov izvršilne in zakonodajne oblasti pa je vsekakor sodstvo Sodišča morajo biti ne le neodvisna temveč morajo dejansko izvajati zakonodajo kar šele prispeva k neučinkovitemu sankcioniranju kršiteljev Učinkovitost sodstva bo nizka če to ne bo obravnavalo primerov korupcije Za to pa ni dovolj le trden status sodstva temveč tudi volja tožilcev da posvetijo čas tovrstnim primerom Država lahko znotraj svojega sistema najlažje ukrepa ob pomoči medijev ki kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri preprečevanju in zatiranju korupcije igrajo pomembno vlogo ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh Pogoj za učinkovitost tega mehanizma je neodvisnost medijev saj je dejstvo da korupcija temelji na tajnosti toliko bolj pomembno da so mediji dovolj profesionalni da lahko svobodno odgovorno in pravično posredujejo informacije znotraj pravnega okvira Zaradi svoje moči in pomena ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja so novinarji med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 65)

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

20

32 Mednarodno sodelovanje Danes je za učinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni ukrep nacionalnim politikam V mednarodnem okolju imamo vse več meddržavnih in nevladnih organizacij ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjševanja in preprečevanja korupcije

321 Svetovna banka Od leta 1996 se Svetovna banka intenzivno ukvarja s problemom korupcije s poudarkom na njenih članicah ki so deležne tako finančne pomoči kot tudi strokovnih nasvetov Pred tem je banka izdala že dve poročili v katerih so širše obravnavali korupcijo in sta bili osnova za začetek intenzivne dejavnosti Tako je leta 1997 izšlo poročilo Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank in postalo temeljni dokument Svetovne banke v boju proti korupciji V njem so predstavljeni osnovni cilji Svetovne banke ki se osredotočajo na preprečevanje in upoštevanje korupcije v razvojnih projektih financiranih s strani Svetovne banke pomoč državam v razvoju te spodbujanje mednarodne akcije in ukrepov na področju boja proti korupciji (Helping Countries Combat Corruption The Role of the World Bank 1997) Svetovna banka v svoji protikorupcijski dejavnosti sodeluje z drugimi medržavnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi izmenjuje mnenja in izkušnje ter išče najboljše rešitve Svetovna banka igra pomembno vlogo v državah v razvoju saj jim posoja svoja sredstva in jim pomaga pri uresničitvi številnih projektov Poleg tega pa banka z izboljšanjem zakonodaje povečanjem konkurenčnosti izobraževanjem ter s pomočjo strokovnih kadrov zagotavlja nadzor nad korupcijo tudi v zasebnem sektorju Pri Svetovni banki pomeni korupcija ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil

322 Organizacija združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1999 sprejela Globalni program Združenih narodov proti korupciji Program predvideva predvsem dva tipa organov ki naj se ukvarjajo z zatiranjem korupcije v posameznih državah Prvi tip organa ima strateške usklajevalne in preventivne drugi pa izključno preiskovalne naloge Komisija za kriminalno prevencijo pri združenih narodih je poudarila štiri strukturne osnove za razvoj korupcije (United Nations 2005) bull monopolistične razmere v katerih močne organizacije nadzorujejo trg bull domiselna in diskretna oblast v rokah posameznikov bull pomanjkanje transparentnosti zmanjšuje možnost nadzora s strani oblasti bull nasprotja v zakonih in pravne praznine zapletenost ali neizgrajenost v

administraciji in ekonomiji in neizgrajena politična pravila obnašanja

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

21

Večina držav ima zakonodajo ki ureja področje korupcije Razhajanja nastopijo v zvezi s tem ali zakonodaja določa in predpisuje le kaznovanje političnih in civilnih uslužbencev ali tudi gospodarstvenikov Razlike so v izvajanju zakonodaje in ustreznih službah za boj proti korupciji Zaradi povezav z organiziranim kriminalom in zaradi mednarodnih razsežnosti korupcije je mednarodno sodelovanje v boju zoper korupcijo nujno saj so kazniva dejanja povezana s korupcijo vse bolj mednarodno obarvana Zato so se države članice Združenih narodov obvezale da sprejemajo skupna načela v boju zoper korupcijo ki zavezujejo članice da se morajo bull zavzemati za konkreten boj proti korupciji in z njo povezanimi oblikami

organiziranega kriminala bull zavzeti za izvajanje veljavnih zakonov bull sprejeti zakonodajo na področju korupcije če te še ni bull spodbuditi javni in zasebni sektor k spoštovanju moralnih norm in kodeksov etike bull kriminalizirati vse oblike podkupovanja in uskladiti norme z mednarodno

zakonodajo

323 OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na področju korupcije sprejela nekaj aktov Že leta 1979 je sprejela Pravila obnašanja za multinacionalna podjetja ki so postavila prve smernice v boju proti korupciji leta 1994 pa je oblikovala Priporočilo OECD o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah in Priporočilo o prepovedi davčnih odbitkov na podkupnine Leta 1997 je bilo na predlog ZDA Priporočilo o podkupninah v mednarodnih poslovnih transakcijah popravljeno kar je bilo sprejeto s strani OECD Konec istega leta so sprejeli tudi Konvencijo o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ki je najpomembnejši akt na tem področju (OECD Observer 2000 3) Osnovne naloge skupine so

bull spremljanje izvajanja konvencije z evalvacijskimi postopki bull obravnava posebnih problemov pri zatiranju korupcije v mednarodnem sodelovanju

in bull promocijska dejavnost na področju odpravljanja korupcije (OECD 2005)

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

22

324 EU Evropska unija (EU) se zavzema za pripravo nadnacionalnega sistema boja zoper korupcijo tam kjer je za to pristojna predvsem zaradi strahu pred vedno bolj pogostimi goljufijami na škodo Unije (EU 2005) Najpomembnejši akti ki se osredotočajo na uskladitev zakonodaje in njeno razširitev ter poudarjajo sodniško sodelovanje na področju protikorupcijskih postopkov so (Novak Merčun 2002 34)

bull Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 ter prvi in drugi protokol k omenjeni Konvenciji ki postavljajo standarde glede podkupovanja ki je v škodo proračuna EU in določila glede kaznovanja na tem področju inkriminirajo aktivno in pasivno korupcijo ter vzpostavljajo odgovornost pravnih oseb za tovrstna ravnanja

bull Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU iz leta 1997 ki podrobno opredeljuje področje podkupovanja javnih uslužbencev EU in njenih držav članic

bull Skupna akcija v zvezi s korupcijo v zasebnem sektorju ki jo je potrdil Ministrski svet EU decembra 1998 in ima namen uskladiti nacionalne zakonodaje na področju korupcije

325 GRECO Maja 1998 samo pol leta po sprejemu 20 vodilih načel v boju zoper korupcijo je Svet ministrov na predlog GMC sprejel posebno resolucijo o sporazumu o ustanovitvi novega delovnega telesa Sveta Evrope ndash Skupine držav za boj proti korupciji s skrajšanim nazivom raquoGRECOlaquo Sestavni del te resolucije je tudi statut GRECA ki določa da lahko v delu skupine sodelujejo tako članice Sveta Evrope kot tudi tiste države ki to niso Naloga GRECA pa je nadzor nad izvajanjem vodilnih načel v boju zoper korupcijo in vseh ostalih pravnih instrumentov Sveta Evrope s tega področja njegov mandat pa zaenkrat traja tri leta z možnostjo ponovitve Slovenija je bila med ustanovnimi članicami GRECA in ima preko svojega predstavnika zelo aktivno vlogo pri izvajanju politike GRECA za kar smo bili že večkrat pohvaljeni od držav Evropske Unije Kot zanimivost velja omeniti da pristop k vsakemu pravnemu instrumentu Sveta Evrope s področja zatiranja korupcije avtomatično pomeni tudi pristop h GRECU Aktivnosti GRECA so usmerjene k izboljšanju razmer za boj proti korupciji v njegovih članicah kar se uresničuje predvsem z vzajemnimi ocenjevalnimi postopki o njihovih zakonodajah institucionalnimi ureditvami boja zoper korupcijo in praktičnimi dosežki na tem področju (GRECO 2005)

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

23

Pri GRECU se korupcija pojmuje kot katerakoli dejavnost oseb ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju s katero kršijo svoje dolžnosti ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev uslužbencev v zasebnem sektorju neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase ali za druge osebe

326 Transparency International ndash TI Transparency Intrenational je nevladna organizacija katere cilj je povečati spoštovanje pravnih norm zbuditi odgovornost vlad in prispevati k odpravljanju korupcije v svetu Na prvem mestu se ukvarja s preprostim nižjim slojem družbe ki nosi vse posledice korupcije in je prikrajšan za temeljne pravice kot so izobrazba socialno varstvo ipd Definicija TI pojmuje korupcijo kot zlorabo uradnega položaja s katerim javni uslužbenci neupravičeno in nezakonito pridobivajo koristi Pri svojem delu sledi načelom poštenja zaupanja sodelovanja decentarlizacije različnosti demokracije in transparentnosti To dosega z vplivanjem na vlado in druge institucije informiranjem medijev organiziranjem posvetov tiskanjem publikacij ipd Transparency International (TI) je bila ustanovljena leta 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena bivšega direktorja Svetovne banke TI se osredotoča na korupcijo povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami Njihov moto je naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost in ohranitev svobodnega trga (Transparency International 2005) TI je organizirala celo vrsto konferenc o korupciji gradiva pa kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da se korupcija pojavlja povsod po svetu Mednarodno korupcijo bi tako lahko opisali v dveh kategorijah

bull transnacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb dveh ali več držav ali zarota uradnih oseb dveh ali več držav in mednarodnih korporacij ali organiziranih kriminalnih skupin

bull intranacionalna korupcija kot zarota uradnih oseb ene države in ene ali več transnacionalnih korporacij ali organizirane kriminalne skupine

327 Ostale organizacije Icac Prvo večje srečanje na temo korupcije je bilo v Hong Kongu 1981 leta kjer je neodvisna komisija proti korupciji ( v nadaljnjem besedilu ICAC- Independent Commision Against Corruption) priredila konferenco na kateri so razpravljali o dotedanjih izkušnjah s korupcijo Prva uradna mednarodna konferenca proti korupciji je bila na pobudo ICAC dve leti kasneje v Washingtonu Tej so sledile konference v New Yorku Hong Kongu Sydneyu Amsterdamu Cancunu Pekingu in Peruju

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

24

Članstvo je naraslo na okoli 1000 delegatov iz 90 držav Vpliv teh konferenc se kaže v povečanem zanimanju sveta za korupcijo Povečala se je izmenjava izkušenj in sodelovanje tudi na operativnem nivoju (ICAC 2005) ICAC je bila ustanovljena leta 1974 kot del pravosodja za odpravo korupcije ki se je razširila po Hong Kongu Naloge v komisiji so bile razdeljene v tri notranje enote

bull oddelek za stike z javnostjo ki se je ukvarjal z pridobivanjem informacij v javnosti in vplivom korupcije na javnost

bull oddelek za prevencijo ki je analiziral in raziskoval podatke ter oblikoval preventivno dejavnost

bull oddelek za uporabo sile operativni oddelek ki je preiskoval obravnaval in kaznoval odkrite primere korupcije

Interpol INTERPOL kot mednarodna organizacija za boj proti kriminalu omogoča najširšo podporo boju proti kriminalu v okviru zakonodaj članic Poudarjanje tranzicije organiziranega kriminala iz ilegalnih operacij kot so prodaja droge in orožja v legalne operacije kot so vlaganja v legalna podjetja ( s pranjem denarja) je ena izmed prednostnih nalog Interpola Dobički iz kriminalnih dejavnosti se s pranjem denarja prelivajo na svetovna tržišča in uporabljajo tudi za korupcijo Zato so vse sile Interpola usmerjene v odkrivanje organiziranega kriminala ki je podlaga za razraščanje korupcije (Interpol 2005) Ker delovanje kriminalcev že dolgo ni omejeno samo na območje posameznih držav je nujno potrebna čim hitrejša izmenjava informacij in pomoči pri pregonu kaznivih dejanj Zaradi naštetih ugotovitev in velike mobilnosti tehnološke opremljenosti in finančnih zmogljivosti storilcev kaznivih dejanj se Slovenija sama ne more oziroma ne bo mogla več upirati tovrstni kriminaliteti zato se mora nujno povezovati v mednarodne organizacije Europol Na vrhu Evropskega sveta junija 1991 v Luksemburgu je nemška delegacija dala predlog za ustanovitev evropske policije ndash EUROPOL ki naj bi začel delovati postopoma Šele z Maastrichtskim sporazumom iz februarja 1992 pa je bil EUROPOL dokončno ustanovljen V pogodbi o EU so za konkretnejše sodelovanje na posameznih področjih oblikovane tri usmerjevalne skupine skupina za migracije in azil skupina za varnost in skupina za pravno sodelovanje (Europol 2005)

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

25

Na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo Europol ki se nanaša na skupni interes Slovenije in Europola po razvijanju tesnega medsebojnega sodelovanja ob premagovanju sedanjih in prihodnjih izzivov mednarodnega kriminala so določena področja kriminalitete na katere se sporazum nanaša in sicer so to

bull trgovina s prepovedanimi drogami bull trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi bull nezakonito tihotapljenje priseljencev bull trgovina z ljudmi bull kriminal povezan z motornimi vozili bull kazniva dejanja ki so bila ali verjetno bodo storjena pri terorističnih dejavnostih

zoper življenje in telo osebno svobodo ali premoženje bull ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev in bull nezakonito pranje denarja

33 Civilna družba in državljani Nobena država sama brez pomoči nevladnega sektorja ne more uspešno preprečevati korupcije V Republiki Sloveniji je civilna družba na področju protikorupcijskih prizadevanj slabo organizirana razen posameznih poizkusov nekaterih medijev njenega vpliva skorajda ni čutiti Nedaven poskus na primer da bi ustanovili podružnico Mednarodne organizacije za boj proti korupciji (Transparency International) ni uspel zaradi pomanjkanja zanimanja (Novak Merčun 2002 91) Osnovni princip na katerem temelji dejavnost nevladnih organizacij v razvitih državah je samoorganiziranje ki zagotavlja objektivnost in nepristranost njihovega delovanja povsem pa nadzor nad delovanjem države Država lahko s svojimi aktivnostmi vzpodbudi delovanje civilne družbe ndash najprej seveda z ustrezno zakonodajo nato s pomočjo pri organiziranju raznih oblik njenega delovanja prepuščanju določenega dela svojih aktivnosti nedržavnemu sektorju in končno tudi z delnim financiranjem teh dejavnosti Samo na takšen način je zagotovljeno angažiranje vseh strokovnih kadrovskih in človeških potencialov določene države pri preprečevanju korupcije Prizadevanje vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Do povečanja protikorupcijske osveščenosti do razvoja individualne in splošne kulture ki odklanja vsako neetično in nezakonito pridobivanje kakršnihkoli prednosti in ugodnosti v tranzicijskih državah kot je Slovenija pa tudi do spremembe načina razmišljanja o vlogi položaju in pravicah posameznika v razmerju do predvsem državnih institucij ne pride spontano Poleg vseh protikorupcijskih aktivnosti ki lahko posamezne državljane motivirajo le do določene mere morejo predvsem državne institucije veliko pozornost nameniti načrtnim in trajnim ukrepom za doseganje opisanih ciljev Samo tako je mogoče pričakovati dolgoročno izboljšanje stanja predvsem pa razumevanja vzrokov in posledic korupcije s strani večine državljanov (Poročevalec Državnega zbora RS 2003 64-66)

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

26

4 PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE PRANJA DENARJA Republika Slovenija sodi med geografsko in demografsko majhne države vendar se svoji majhnosti navkljub srečuje z resnimi problemi organiziranega kriminala V letih po osamosvojitvi se je Slovenija soočila z velikimi spremembami na političnem in gospodarskem področju ki se med drugim odražajo v večji odprtosti države za tuji kapital Istočasno poteka proces privatizacije ki vodi v spremembo lastništva in obenem spreminja tudi družbo ter njeno miselnost Vsa navedena dejstva in pa mejitev Slovenije na Italijo Avstrijo Madžarsko in Hrvaško vplivajo tudi na pojavne oblike kriminalitete Pri tem je v zadnjih letih opaziti trend rasti hujših oblik kriminala med katerim velja še posebej omeniti pranje denarja

41 Pojem pranja denarja Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek (Dobovšek 1997 380) Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin (Podbevšek 1993 12) Umazani denar se je pomešal z iztržki pralnic in tako dobil novo legalno obliko Mafijski šefi so torej pralnice uporabili kot finančni in davčni alibi Termin raquolaunderlaquo (pranje) je bil prvič uporabljen v častniku raquoThe Guardianlaquo leta 1973 v članku o 2000 USD namenjenih republikanski predvolilni kampanji v ZDA ki so jih z namenom prikritja porekla denarja v kovčkih prenesli v Mehiko kar predstavlja del znane afere Watergate Termin raquomoney launderinglaquo (pranje denarja) je širši in se ne uporablja samo za denar ampak tudi za ostale oblike premoženja ki prikrivajo prihodke iz kriminalnih dejavnosti

42 Motiv za pranje denarja Temeljni motiv pranja denarja je da denarna sredstva s pranjem postanejo skrita pred organi pregona javnostjo konkurenco kreditorji poslovnimi partnerji Na ta način pranje denarja postaja nujen pogoj za obstoj kriminalne dejavnosti v sodobnem svetu in ločuje organizatorje od izvrševalcev od kaznivih dejanj Zaradi navedenega je v preiskovalnih postopkih organizatorjem zelo težko dokazati vpletenost v kazniva dejanja in jih zato morda celo obsoditi Edina sled med organizatorji in izvršenimi kaznivimi dejanji je raquodenarna sledlaquo Interes za pranje denarja pa ne obstaja le med lastniki raquoumazanihlaquo sredstev temveč tudi na strani finančnih organizacij in drugih udeležencev v tem procesu saj lahko pranje denarja zanje predstavlja pomemben vir zaslužka

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

27

Pri upravljanju z omejenimi sredstvi vsekakor obstaja visoka stopnja tveganja kar še povečuje dobičke iz te dejavnosti Po podatkih Evropske skupnosti je za primeren zaslužek pripravljeno tveganje prevzeti kar 15 -20 bank (Šelih 1993 145) Visokim zaslužkom se pogosto težko uprejo celo države ki so pripravljene ustvariti zakonske in druge pogoje da se lahko na podlagi njihove zakonodaje ustanavljajo banke in druge finančne institucije za opravljanje tujih sumljivih finančnih poslov Dohodki od teh poslov so lahko zelo privlačni za vlade posebej če države ne razpolagajo z omembe vrednim bogastvom Navedeno lahko pripelje celo do tega da posamezne države dopuščajo celo pranje denarja iz najhujših kaznivih dejanj

43 Posledice pranja denarja za družbeni in gospodarski sistem Organiziran kriminal kot vir umazanega denarja ne upošteva omejitev ki jih mora upoštevati podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti Kriminalni organizaciji ki ima na voljo ogromne količine umazanega denarja se ni potrebno podrejati splošnim in administrativnim omejitvam ko so sicer pravno formalno obvezne in jih morajo organizacije spoštovati Poleg tega lahko takšna organizacija dosega monopolne prednosti kakršnih običajna organizacija ne more V takšnem sistemu predstavljajo veliki zaslužki in lažji pogoji dela neprestan izziv za poštene organizacije ker na običajen način le težko konkurirajo organiziranemu kriminalu (Režek 2002 151) Pranje denarja izpodkopava moč legitimnega finančnega sistema Negova stalna spremljevalka je korupcija kar ima za posledico upad poslovne morale Menedžerji in drugi zaposleni v finančnih institucijah podlegajo uničujočim skušnjavam politiki in javni uslužbenci pa so več ali manj podkupljeni Sodne oblasti zaradi namerne in nenamerne neučinkovitosti izgubljajo ugled Davčne utaje postajajo v družbi način poslovanja Orisana shema predstavlja sistem družbe brez pravnega reda in moralnih vrednot Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo da pranje denarja vse bolj postaja problem svetovnih razsežnosti ki ogroža gospodarski sistem v najširšem smislu Dejstvo je da se v poslovnem svetu pretakajo ogromne in vsak dan večje količine denarja Kriminalci ki so dobro opremljeni in vse bolj strokovno usposobljeni imajo na razpolago celo paleto možnosti da si del tega denarja nezakonito s pomočjo izvršenih raznovrstnih kaznivih dejanj prisvojijo V sodobnem svetu dejansko postaja večji problem kot pridobitev protipravne premoženjske koristi prikrivanje izvora denarja zato se storilci kaznivih dejanj poslužujejo najrazličnejših tehnik da bi pridobljeno premoženjsko korist legalizirali ndash oprali

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

28

44 Viri umazanega denarja V začetku se je pojem denarja pojavljal le v zvezi z nelegalnimi dobički iz trgovine z mamili (Deisinger 1993 84) Preiskovalci so pri preiskavah kaznivih dejanj povezanih z mamili pogosto ugotovili da se iztržki od prodaje mamil nalagajo v različne denarne ustanove Kasneje so se začele kot vir umazanih sredstev pojavljati tudi druge kriminalne dejavnosti Izvori umazanega denarja pa postajajo vse bolj raznovrstni in po ocenah strokovnjakov največji del umazanega denarja izvira iz naslednjih kriminalnih dejavnosti bull večina umazanega denarja še vedno izhaja iz kaznivih dejanj povezanih s trgovino

z mamili bull velik delež predstavlja tudi denar ki izvira iz nezakonite trgovine z orožjem bull vir umazanega denarja so tudi poslovne in davčne goljufije pri katerih je potrebno

prikriti izvor nelegalno pridobljenih koristi ker bi sicer storilci kaznivih dejanj te koristi težje obdržali

bull pranje denarja uporabljajo tudi velike multinacionalne družbe in sicer zato da na ta način prikrijejo sredstva za podkupovanje pri pridobivanju donosnih pogodb

bull s pranjem denarja se lahko prikriva tudi nenamenska poraba bančnih posojil ali neupravičeno odtujevanje sredstev za osebne koristi

V zadnjem času pri poreklu umazanega denarja opažajo razliko med zahodnimi in vzhodnimi državami Evrope kjer gre pri prvih predvsem za umazani denar ki izvira iz klasičnih zgoraj opisanih kriminalnih dejavnosti v vzhodnih državah (države v tranziciji) pa umazani denar izvira iz kaznivih dejanj povezanih s spreminjanjem socialističnih oblik lastnine v zasebno lastnino Viri umazanega denarja v Sloveniji Pri pregledu virov umazanega denarja v do sedaj odkritih kaznivih dejanjih pranja denarja v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo da se le ti razlikujejo od naštetih najpogostejših izvorih umazanega denarja v svetu Iz statističnih podatkov je razvidno da denar ki je v Republiki Sloveniji predmet pranja najpogosteje izvira iz kaznivih dejanj zlorabe položaja po členu 244 KZ davčne zatajitve po členu 254 KZ tihotapstva po členu 255 KZ goljufije po členu 217 KZ poslovne goljufije po členu 234a KZ in neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196 KZ (Režek 2002 153)

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

29

45 Urad RS za preprečevanje pranja denarja

451 Vloga in naloge urada Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1 januarja 1995 Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani (Režek 2002 158) Temeljna naloga urada je da sprejema zbira analizira in posreduje podatke informacije in dokumentacijo ki jo pridobi v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja Da Urad lahko izvršuje svoje naloge so v Zakonu o preprečevanju pranja denarja opredeljene njegove pristojnosti ki so naslednje bull če Urad oceni da so v zvezi z določeno transakcijo ali osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od organizacij zahteva vse podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Organizacija je Uradu dolžna zahtevane podatke informacije in dokumentacijo posredovati brez odlašanja najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve

bull pomembna pristojnost Urada je tudi pristojnost da lahko s pisno odredbo začasno

ustavi transakcijo če oceni da je podan utemeljen sum pranja denarja Urad je dolžan o začasni zaustavitvi obvestiti pristojne organe (tožilstvo policija) Začasna zaustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur Vsi pristojni organi so dolžni v primeru začasne zaustavitve transakcije postopati posebej hitro

bull Urad lahko če oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za

sum pranja denarja od odvetnika odvetniške družbe notarja revizijske družbe samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja

bull če Urad oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum

pranja denarja lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke informacije in dokumentacijo ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili Uradu posredujejo podatke informacije in dokumentacijo najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij

bull Urad je pooblaščen tudi da začne obravnavo zadeve pri kateri so v zvezi z določeno

transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča državnega tožilstva policije Slovenske varnostno obveščevalne agencije Banke Slovenije Agencije za trg vrednostnih papirjev Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

30

bull Urad je z zakonom o preprečevanju pranja denarja pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja Tuje organe in mednarodne organizacije lahko Urad zaprosi za določene podatke informacije in dokumentacijo poleg tega pa lahko Urad tujim organom ali mednarodnim organizacijam na lastno pobudo ali na njihovo zaprosilo posreduje pridobljene podatke informacije in dokumentacijo Pogoj za mednarodno izmenjavo podatkov informacij in dokumentacije je dejanska vzajemnost

bull v kolikor Urad na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni

da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja posreduje pristojnim organom (tožilstvo policija) pisno obvestilo z vso potrebno dokumentacijo Urad lahko pristojnim organom posreduje pisno informacijo tudi v primeru ko na podlagi pridobljenih podatkov informacij in dokumentacije oceni da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za storitev enega izmed naslednjih kaznivih dejanj

- kršitev proste odločitve volivcev po 162 členu KZ - sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168 členu KZ - neupravičenega sprejemanja daril po 247 členu KZ - neupravičenega dajanja daril po 248 členu KZ - jemanja podkupnine po 267 členu KZ - dajanja podkupnine po 268 členu KZ - nezakonitega posredovanja po 269 členu KZ - hudodelskega združevanja po 297 členu KZ ali - kakšnega izmed drugih kaznivih dejanj za katera je v KZ predpisana kazen

zapora petih ali več let Po končani obravnavi konkretne zadeve je Urad dolžan prijavitelju oziroma pobudniku posredovati povratno informacijo o zaključku zadeve Urad povratne informacije ni dolžan posredovati le v primeru ko oceni da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku (Ministrstvo za finance 2005) Poleg naštetih nalog deluje Urad na področju preventive in opravlja naslednje naloge ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja bull pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov ki se nanašajo na

preprečevanje in odkrivanje pranja denarja bull z organizacijami sodeluje pri seznamu indikatorjev za prepoznavanje sumljivih

transakcij bull sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij državnih organov

organizacij z javnimi pooblastili odvetnikov odvetniških družb notarjev revizijskih družb samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja

bull najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja

Urad o svojem delu enkrat letno poroča Vladi R Slovenije

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

31

452 Organizacija urada Urad sestavlja poleg vodstva 6 organizacijskih enot in sicer

bull glavna pisarna bull služba za preventivo in nadzor bull sektor za sumljive transakcije bull služba za analitiko bull služba za informatiko bull služba za mednarodno sodelovanje

SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA

Vir Ministrstvo za finance (2005)

453 Mednarodno sodelovanje Urad je pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami opravlja pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem Večletne izkušnje kažejo da si dela Urada RS za preprečevanje pranja denarja ni mogoče zamišljati brez mednarodnega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi in po svetu Urad je ustanovni član mednarodne skupine EGMONT ki združuje podobne organe (ti FIU - Financial Intelligence Units) ki se v svetu ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

32

Skupina EGMONT je bila ustanovljena 861995 v Bruslju z namenom olajšati mednarodno sodelovanje med sorodnimi uradi na področju boja proti pranju denarja Cilj skupine EGMONT je vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja med članicami izmenjava informacij izobraževanje in razvoj novih uradov po svetu (Ministrstvo za finance 2005) Pod njenim okriljem delujejo štiri delovne podskupine in sicer

bull podskupina za pravne zadeve bull podskupina za izobraževanje bull podskupina za pomoč tistim državam ki ustanavljajo sorodne urade in bull podskupina za operativne zadeve

Skupino EGMONT trenutno sestavlja 101 urad predstavnik Urada pa je bil junija 2004 ponovno izvoljen v predsedstvo skupine EGMONT Predstavnika Urada sta tudi člana dveh delovnih podskupin Predstavnika Urada sta leta 2004 sodelovala na treh sestankih delovnih podskupin za pravne zadeve ter za financiranje in upravljanje na treh sestankih predsedstva (EGMONT Committee) in na plenarnem zasedanju skupine EGMONT kot sledi

bull prvi sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 2932004 do 3132004 v Kopenhagnu na Danskem

bull drugi sestanek delovnih podskupin in predsedstva ter plenarno zasedanje skupine EGMONT so bili organizirani v času od 2062004 do 2662004 na otoku Guernsey v Veliki Britaniji

bull tretji sestanek delovnih podskupin in predsedstva je potekal od 25102004 do 29102004 v Bangkoku na Tajskem

Na bilateralni ravni je do 30 6 2005 Urad podpisal dogovore o sodelovanju in izmenjavi podatkov s 26 uradi in sicer ameriškim uradom FinCEN belgijskim uradom CTIF italijanskim uradom UIC hrvaškim uradom USPN češkim uradom FAU romunskim uradom ONPCSB slovaškim uradom Ofis UFP bolgarskim uradom BFI ciprskim uradom MOKAS latvijskim uradom KDFIU italijansko Guardio di Finanza litvanskim uradom FCIS makedonskim uradom MLPD monaškim uradom SICCFIN albanskim uradom DCFML poljskim uradom General Inspector of Financial Information avstralskim uradom AUSTRAC ukrajinskim uradom State Department for Financial Monitoring within Ministry of Finance srbskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca estonskim uradom Money Laundering Information Bureau izraelskim uradom Money Laundering Prohibition Authority ruskim uradom Finacial Monitoring Federal Service črnogorskim uradom Republiška komisija za sprečavanje pranja novca gruzinskim uradom Financial Monitoring Service kanadskim uradom Financial Report and Analysis Centre in čilskim uradom Financial Analysis Unit Do konca leta 2005 bo Urad predvidoma sklenil dogovora tudi s sorodnima uradoma iz Malte in Federacije Bosne in Hercegovine

33

Delo Urada na področju multilaterale je še vedno usmerjeno predvsem v sooblikovanje novih mednarodnih standardov v nadzor nad njihovim izvajanjem v državah članicah Sveta Evrope ter na nudenje strokovne pomoči pri pripravi predpisov in pri usposabljanju za delovanje sorodnih uradov iz bivših jugoslovanskih republik Ruske federacije in Gruzije Poleg tega so predstavniki Urada aktivno udeleženi tudi pri delu naslednjih mednarodnih organizacij in delovnih skupin v Svetu Evrope (v delovni skupini MONEYVAL za področje pranja denarja ki ji od decembra 2003 predseduje direktor Urada) v Evropski Uniji (članstvo v Money Laundering Contact Committee) in Financial Action Task Force-FATF (Ministrstvo za finance 2005) Urad za preprečevanje pranja denarja je v skladu s 23 členom Konvencije Sveta Evrope št 141 o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem osrednji organ odgovoren za pošiljanje zaprosil po tej konvenciji ali odgovore nanje za ugoditev takim zaprosilom ali za njihovo pošiljanje organom pristojnim za njihovo izvedbo (Ministrstvo za finance 2005)

454 Zakonodaja na področju pranja denarja v Sloveniji Pojem pranje denarja je za slovenski prostor razmeroma nov pojem Slovenija je morala med drugim če je hotela postati članica Sveta Evrope sprejeti potrebno zakonodajo na področju preprečevanja pranja denarja s tem pa je izrazila tudi željo da se želi vključiti v boj proti pranju denarja in s tem tudi proti vse bolj naraščajočemu organiziranemu kriminalu Do sprejetja prvega Zakona o preprečevanju pranja denarja leta 1994 (Url RS št 3694) so to področje urejali naslednji predpisi bull Zakon o kreditnih poslih s tujino ( Url RS št 191) bull Zakon o deviznem poslovanju ( Url RS št 191) in bull novela KZ RS iz leta 1989 (Url Rs št 3389) Zakon o preprečevanju pranja denarja je najpomembnejši pravni akt ki ureja področje pranja denarja v Sloveniji Prvi Zakon o preprečevanju pranja denarja je bil sprejet leta 1994 in je bil prvi pravni akt ki je celovito urejal področje preprečevanja izkoriščanja finančnega sistema za pranje denarja Omenjeni Zakon je bil dopolnjen in spremenjen leta 1995 leta 2001 pa je stopil v veljavo novi Zakon o preprečevanju pranja denarja (Url RS št 7901) ki je bil v letu 2002 delno spremenjen in dopolnjen (Url RS št 5902) Novi Zakon je v celoti usklajen z mednarodnimi standardi V Zakonu o preprečevanju pranja denarja so določeni ukrepi za odkrivanje ravnanj s katerimi se prikriva izvor denarja ali premoženja pridobljenega s kaznivim dejanjem ter ukrepi za preprečevanje takšnih ravnanj

34

Zakon določa da se ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja izvajajo pred in pri sprejemanju izročitvi zamenjavi hrambi razpolaganju ali drugem ravnanju z denarjem ali premoženjem pri 1 bankah hranilnicah in podružnicah tujih bank 2 hranilno kreditnih službah 3 organizacijah ki opravljajo plačilni promet 4 pošti 5 v družbah za upravljanje investicijskih skladov ustanoviteljih in upravljavcih

vzajemnih pokojninskih skladov in pokojninskih družbah 6 borzah borzno posredniških družbah in podružnicah borzno posredniških družb 7 zavarovalnicah 8 igralnicah in drugih koncesionarjih za posebne igre na srečo 9 menjalnicah 10 zastavljalnicah 11 pravnih in fizičnih osebah ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo

a) prodaje in nakupa terjatev b) faktoringa c) upravljanja premoženja za tretje osebe d) izdajanja plačilnih in kreditnih kartic ter poslovanja z njimi e) leasinga f) organiziranja potovanj g) prometa nepremičnin h) hrambe v sefih i) prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz le-teh j) izdajanja garancij in drugih jamstev k) kreditiranja in kreditnega posredovanja l) dajanja posojil in posredovanja pri sklepanju posojilnih poslov m) posredovanja pri prodaji zavarovalnih polic n) organiziranja ali izvajanja dražb o) trgovanja z umetninami

Novi Zakon o preprečevanju pranja denarja med zavezance ki so dolžni izvajati določene naloge opredeljene v Zakonu uvršča tudi odvetnike odvetniške družbe revizijske družbe samostojne revizorje in pravne ali fizične osebe ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja (Ministrstvo za finance 2005)

35

5 RAZISKAVA KORUPCIJSKE KLIME V SLOVENIJI

51 Metodologija raziskave

Za potrebe diplomske naloge smo se oprli na opravljeno raziskavo Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij ki deluje v okviru Inštituta za družbene vede Omenjeni inštitut je izvedel javnomenjsko raziskavo o stališčih korupcije v Sloveniji Raziskava je bila izvedena v dneh od 1 do 4 julija 2002 in je na osnovi vzorca telefonskih naročnikov zajela 914 polnoletnih oseb državljanov Slovenije Skuša pa ugotoviti kje se na področju korupcije po vrednostnih sodbah ljudi nahaja naša država Raziskava se nanaša na korupcijo v javnih službah kot najbolj izpostavljenem in vidnem problemu države

Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Raziskava o korupciji katere namen je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi je bila izvedena konec leta 2003 in v začetku leta 2004 v Avstriji Bolgariji na Hrvaškem Češkem Estoniji Madžarskem Litvi Poljskem v Romuniji Rusiji na Slovaškem v Sloveniji Srbiji in Črni gori in Ukrajini Raziskava je bila izvedena z osebnim anketiranjem V njej je sodelovalo 14000 oseb starejših od 15 let

52 Vsebina in rezultati raziskave bull rezultati raziskave Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Če si podrobneje ogledamo rezultate raziskave in sledimo tematiki tega dela to je korupcija v javni upravi lahko povzamemo naslednje ugotovitve Glede sprejemanja podkupnine v javnih službah prevladuje prepričanje o razmeroma veliki razširjenosti tega pojava Večina (44) anketirancev ocenjuje da v javnih službah sprejema podkupnino raquoprecej javnih uslužbencevlaquo Manj ko tretjina vprašanih (32) meni da podkupnino sprejema raquole nekaj javnih uslužbencevlaquo medtem ko le zanemarljiv delež anketirancev ocenjuje da javni uslužbenci ne sprejemajo podkupnine Subjektivno oceno o vsesplošni koruptnosti javnih uradnikov je ve tem kontekstu izrazilo 14 vprašanih

36

SLIKA 3 RAZŠIRJENOST KORUPCIJE V JAVNIH SLUŽBAH V SLOVENIJI

KOLIKO JAVNIH USLUŽBENCEV SPREJEMA PODKUPNINO

23

317

442

139

79

0 10 20 30 40 50

1

ne vemskoraj vsikar precejle nekajskoraj nihče

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Interpretacija ocen o razširjenosti korupcije v javnih službah vključuje tudi vprašanje dejavnikov ki vplivajo na oblikovanje stališč o problemu korupcije Ugotovimo lahko da osebne izkušnje in izkušnje drugih le malo vplivajo na oceno razširjenosti korupcije značilno večji pa je vpliv medijev saj večina ljudi oblikuje mnenje na podlagi poročanja medijev Zato je še kako pomembno kako se mediji lotijo obravnavanja določenega problema saj s senzacionalističnim poročanjem lahko ustvarijo med ljudmi napačno mnenje o korupciji v družbi

SLIKA 4 MNENJE O KORUPCIJI GLEDE NA UTEMELJITEV

MNENJE KORUPCIJE JE UTEMELJENO NA

304

77

143

18

274

22

0 10 20 30 40

1

ne vemvsem naštetemosebnih izkušnjahizkušnjah drugihgovoricahporočanju medijev

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

37

Glede velikosti problema korupcije v Sloveniji lahko ugotovimo da več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija v Sloveniji velik oz zelo velik problem tretjina anketirancev ocenjuje da je problem srednje velik in le manjši del ocenjevalcev meni da korupcija v Sloveniji ni problem

SLIKA 5 VELIKOST PROBLEMA KORUPCIJE V SLOVENIJI

KAKO VELIK PROBLEM JE KORUPCIJA DANES V SLOVENIJI

256271

33352

1772

0 5 10 15 20 25 30 35

1

ne vemzelo majhenmajhensrednje velikvelikzelo velik

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Referenčno obdobje za pojav korupcije v Sloveniji je po mnenju večine anketiranih čas po letu 1990 Več kot 60 anketiranih meni da se je korupcija v tem času nekoliko oz močno povečala 16 anketirancev je prepričanih da je ostala na enaki ravni in manj kot 10 jih meni da je korupcije po letu 1990 manj Pojav lahko povezujemo z demokratizacijo medijev v zadnjem obdobju poplavo člankov o kriminaliteti po letu 1991 in zainteresiranostjo bralcev za omenjeno temo

SLIKA 6 GIBANJE KORUPCIJE OD LETA 1990 DALJE

JE V PRIMERJAVI Z OBDOBJEM PRED LETOM 1990 KORUPCIJA V SLOVENIJI v

339

298

164

65

31

102

0 10 20 30 40

1

ne vemmočno upadlanekoliko upadlaostala na isti ravninekoliko naraslamočno narasla

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

38

Ključni vzrok za korupcijo v Sloveniji so po mnenju večine (25) anketirancev prenizke kazni za storilce koruptnih dejanj Obstoj korupcije v Sloveniji je po mnenju anketirancev povezan tudi z neučinkovitim pregonom (20) in pomanjkljivo zakonodajo na tem področju (17) Desetina populacije ocenjuje da je korupcija povezana z ustaljenimi navadami ljudi oz s pasivnim sprejemanjem tega pojava Vzrok za korupcijo je po mnenju anketirancev mogoče videti tudi v zapletenih upravnih postopkih (75) Omenjeno kaže da pri odpravljanju korupcije vsak najprej pomisli na zakonodajne ukrepe ki naj preprečijo korupcijo Šele s podrobnim seznanjanjem s problematiko prihajamo do spoznanja da se proti korupciji lahko uspešneje borimo s preventivnimi akcijami Vsekakor je ureditev korupcije na zakonodajnem področju osnova za nadaljnje delo in je lahko uspešna le če bodo ljudje pripravljeni spoštovati zakon in akte ki sledijo zakonu

SLIKA 7 VZROKI ZA KORUPCIJO

NAJPOMEMBNEJŠI VZROK ZA KORUPCIJO V SLOVENIJI

25

198

17

109

99

75

38

0 5 10 15 20 25 30

prenizke kazni

neučinkovit pregon

pomanjkljivi zakoni

ustaljene navade

ni želje po boju proti korupciji

zapleteni upravni postopki

drugo

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

39

Glede obveznosti institucij ki bi morale odpravljati korupcijo in institucij ki so po mnenju vprašanih najbolj pripomogle k odpravljanju korupcije izstopajo mediji Glede na pomembnost anketiranci na drugo mesto postavljajo urad za preprečevanje korupcije in na tretje mesto zdravstvene ustanove Na raquodnolaquo anketiranci uvrščajo vlado

SLIKA 8 INSTITUCIJE KI ODPRAVLJAJO KORUPCIJO

KAKO SO NAŠTETE INSTITUCIJE PRIPOMOGLE K BOJU PROTI KORUPCIJI

(povprečje na lestvici 1-sploh niso in 5-močno)

343

303

297285

278

258

299

mediji

urad zapreprečevanjekorupcijepolicija

urad zapreprečevanjepranja denarjasodišča

vlada

zdravstveneustanove

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Pri podeljevanju krivde se večina vprašanih deli na tiste ki krivdo pripisujejo prejemnikom bonitet in tiste ki krivdo pripisujejo dajalcu in prejemniku hkrati Precej manj je takih ki vidijo problem predvsem v dajalcih

SLIKA 9 KRIVDA ZA KORUPTIVNO DEJANJE

KDO JE PO VAŠEM MNENJU BOLJ KRIV ALI TISTI KI PODKUPNINO DAJE ALI TISTI KI JO SPREJEMA

194

381 39

35

05

1015202530354045

dajalec prejemnik oba ne vem

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

40

bull rezultati raziskave tržnoraziskovalne hiše Gral Iteo Nujnost in stopnja korupcije Raziskava je pokazala da večina ljudi v sodelujočih državah meni da podkupnine in korupcija niso normalen del življenja V srednji in vzhodni Evropi so precejšnje razlike v pojmovanju nujnosti korupcije V nekaterih državah je korupcija bolj ali manj vprašanje preživetja Med sodelujočimi državami je korupcija najbolj razširjena na Slovaškem kjer dve petini prebivalcev verjame da so podkupnine normalen del njihovega življenja - v skladu s trditvijo kdor želi normalno živeti jih mora dajati Države kjer je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja so tudi Romunija Madžarska Češka in Litva Prebivalci Avstrije Estonije in Slovenije se čutijo najmanj obvezani k dajanju podkupnin V Sloveniji samo 12 odstotkov sodelujočih meni da se brez korupcije ne da preživeti

SLIKA 10 NUJNOST KORUPCIJE

PODKUPNINE SO NORMALEN DEL ŽIVLJENJA KDOR ŽELI NORMALNO ŽIVETI JIH MORA

DAJATI

11 24 1626

1227

26193320

20

4012 24

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

41

Podkupnine zavračajo predvsem prebivalci Slovenije (85 odstotkov) Hrvaške Poljske Avstrije in Bolgarije medtem ko imajo pozitiven odnos do podkupovanja prebivalci Litve Romunije in Ukrajine

SLIKA 11 ODNOS DO PODKUPNINE

NIKOLI NE DAJEM PODKUPNINE

71 7179

586944397837

59

6741

85 37

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-3004)

42

Boj proti korupciji Antikorupcijski ukrepi navadnih državljanov so relativno omejeni Če bi bili anketiranci priča da zasebno podjetje ali posameznik podkupi uradno osebo bi v Sloveniji samo 11 odstotkov obvestilo policijo (v Ukrajini pa še manj samo 2 odstotka anketirancev) Večina prebivalcev srednje in vzhodne Evrope ne bi naredila praktično ničesar Največji odpor proti korupciji je bil zabeležen v Sloveniji (11) Avstriji in na Hrvaškem medtem ko so v tem smislu najmanj pogumni prebivalci Ukrajine (2)

SLIKA 12 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - OBVEŠČANJE POLICIJE

OBVESTILI BI POLICIJO ČE BI SLUČAJNO BILI PRIČA KO POSAMEZNIK ALI ZASEBNO PODJETJE PODKUPUJE

URADNO OSEBO

98

9

87877

85

65

11 2

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

43

Pripravljenost za kolektivni boj proti korupciji je višja v primerjavi z individualnim bojem Najaktivnejši so prebivalci Bolgarije Romunije ter Srbije in Črne Gore medtem ko prebivalci Avstrije Madžarske in Slovenije najmanj želijo sodelovati v takšni obliki boja proti korupciji

SLIKA 13 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - UDELEŽBA NA DEMONSTRACIJAH

UDELEŽBA NA ULIČNIH DEMONSTRACIJAH V PODPORO BOJA PROTI KORUPCIJI V DRŽAVI

22 5849

3436

2635305730

532926 33

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

44

Čeprav večina ljudi meni da živijo v državi z veliko korupcije in ne zaupajo preveč svoji vladi pa se vendarle zanašajo na boj države proti podkupninam in korupciji ter rešitev tega problema Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje

SLIKA 14 PROTIKORUPCIJSKI BOJ DRŽAVE

DRŽAVA (VLADA) IN LJUDJE BI SE MORALI BORITI PROTI KORUPCIJI IN PODKUPOVANJU

78 7393

81

8079778079

8484

8395 90

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral iteo (2003-2004) Iz rezultatov je razvidno da ljudje bolj ali manj še vedno računajo da se bo z antikorupcijskimi ukrepi ukvarjala njihova država

45

6 SKLEP Korupcija obstaja v družbi že od davnih časov in je pojav ki ga je družba vedno zanikala čeprav jo najdemo na vseh koncih sveta Lahko obstaja in se razvija na družbeni ravni ali na ravni posameznika Kolikor časa bo na svetu pohlep tako dolgo bodo tudi posamezniki ki bodo dovzetni za korupcijo Vendar pohlep ni vedno edini razlog za korupcijo Kadar človek ne more po zakoniti poti zadovoljiti minimalnih življenjskih potreb je lahko tarča tistega ki ponuja neko dobrino v zameno za zlorabo pooblastil V zadnjem času je korupcija postala vse bolj transparentna in ljudje se je vedno bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Globalni svetovni procesi omogočajo in pospešujejo možnosti za razvoj korupcije Korupcija se pojavlja po vsem svetu in ni značilnost le nekaterih sistemov Senzacionalni primeri po celem svetu vodijo v zamenjave voditeljev posameznih držav članov parlamentov ministrov državnih uslužbencevhellip Korupcija je postala problem vsega sveta še posebej v državah kjer je demokracija šele v povojih in kjer se uveljavlja tržno gospodarstvo V teh okoliščinah se je korupcija pospešeno razvila Zato je korupcija potencialna oblika ogrožanja varnosti na ravni posameznika države ter celotne družbe Korupcija je na mednarodnem svetovnem tržišču postala realnost Vedno več mednarodnih organizacij se ukvarja s problemom korupcije med katere sodijo Svetovna banka organizacija združenih narodov OECD EU GRECO Transparency International in ostale organizacije Prav tako se je s temo korupcije ukvarjalo več mednarodnih konferenc na katerih je bila sprejeta cela vrsta priporočil kar tudi govori o resnosti navedene problematike Mednarodna korupcija vse bolj zanima vlade politike gospodarstvenike in znanstvenike po celem svetu posledica tega pa so številna mednarodna srečanja posvetovanja konference ter ustanavljanje komisij in skupin za proučevanje korupcije Gradiva konferenc kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da je korupcija razširjena po vsem svetu Korupcijske mreže je zelo težko odkrivati in razbijati predvsem zaradi dejstva ker pri takih dejanjih ni žrtve v klasičnem pomenu besede Od korupcije imata korist tako tisti ki daje kot tisti ki jemlje v kazensko pravnem smislu pa sta odgovorna oba Ker pri tovrstni kriminaliteti nimamo klasičnega oškodovanca ki bi prijavil kaznivo dejanje je točno število takšnih dejanj neznano Korupcija ni zločin brez žrtve saj spodkopava objektivna demokratična merila ki naj bi vodila uradno osebo pri njenem odločanju Razmah korupcije lahko uradne postopke temelječe na demokratičnih načelih sprevrže v postopke ki temelje na pripravljenosti plačati podkupnino Takšna epidemija lahko spodkoplje zaupanje državljanov v državo in zniža raven spoštovanja prava Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju neenakosti pred zakonom zaradi nespoštovanja zakonov v izgubi etično-moralnih idealovhellip

46

Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Pri preiskovanju kaznivih dejanj je prav premoženje ki izvira iz kaznivega dejanja močna sled ki neposredno kaže na storilca Zaradi navedenega je interes vsakega kriminalca ki izvršuje kazniva dejanja s katerimi si ustvarja premoženjsko korist da to sled zakrije naloga organov odkrivanja in pregona pa je da jim z uporabo svojih pooblastil to preprečijo Tudi Slovenija tako kot mnoge druge države v zadnjih letih v smislu približevanja evropskim integracijskim tokovom izgrajuje učinkovit sistem boja proti pranju denarja Iz javnomnenjske raziskave o korupciji v Sloveniji Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede FDV vidimo kje se na področju korupcije v javnih službah po vrednostnih sodbah ljudi nahaja Slovenija Če povzamemo rezultate raziskave vidimo da so ljudje prepričani da je korupcije veliko s koruptivnimi dejanji pa jih je imelo osebno izkušnjo malo Anketirani so tako ocenili da je korupcija v Sloveniji precej razširjena čeprav njihove osebne izkušnje tega povsem ne potrjujejo Več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija velik problem in da je v primerjavi s korupcijo pred letom 1990 močno narasla Množične izjave o korupciji izhajajo iz pogostosti obravnavanja korupcije v medijih in politiki Za takšno stanje krivijo nizko izrečene kazni storilcem kaznivih dejanj in neučinkovitost organov pregona V ljudeh se posledično ustvarja prepričanje da se tistim ki s korupcijo in na druge nelegalne načine prihajajo do premoženja ne more zgoditi nič Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Namen raziskave o korupciji je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi Rezultati raziskave kažejo da prebivalci Slovenije menijo da podkupnine niso normalen del življenja in imajo do njih odklonilen odnos Prebivalci Litve Ukrajine in Romunije imajo pozitiven odnos do podkupovanja ter menijo da je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah pa se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje Prizadevanja vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije pa s tem ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Ravno zaradi tega je zaupanje v boju proti korupciji izjemno pomembno kajti nepripravljenost na ukrepanje še bolj spodbuja korupcijo in spodjeda družbene norme

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

34

Zakon določa da se ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja izvajajo pred in pri sprejemanju izročitvi zamenjavi hrambi razpolaganju ali drugem ravnanju z denarjem ali premoženjem pri 1 bankah hranilnicah in podružnicah tujih bank 2 hranilno kreditnih službah 3 organizacijah ki opravljajo plačilni promet 4 pošti 5 v družbah za upravljanje investicijskih skladov ustanoviteljih in upravljavcih

vzajemnih pokojninskih skladov in pokojninskih družbah 6 borzah borzno posredniških družbah in podružnicah borzno posredniških družb 7 zavarovalnicah 8 igralnicah in drugih koncesionarjih za posebne igre na srečo 9 menjalnicah 10 zastavljalnicah 11 pravnih in fizičnih osebah ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo

a) prodaje in nakupa terjatev b) faktoringa c) upravljanja premoženja za tretje osebe d) izdajanja plačilnih in kreditnih kartic ter poslovanja z njimi e) leasinga f) organiziranja potovanj g) prometa nepremičnin h) hrambe v sefih i) prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz le-teh j) izdajanja garancij in drugih jamstev k) kreditiranja in kreditnega posredovanja l) dajanja posojil in posredovanja pri sklepanju posojilnih poslov m) posredovanja pri prodaji zavarovalnih polic n) organiziranja ali izvajanja dražb o) trgovanja z umetninami

Novi Zakon o preprečevanju pranja denarja med zavezance ki so dolžni izvajati določene naloge opredeljene v Zakonu uvršča tudi odvetnike odvetniške družbe revizijske družbe samostojne revizorje in pravne ali fizične osebe ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja (Ministrstvo za finance 2005)

35

5 RAZISKAVA KORUPCIJSKE KLIME V SLOVENIJI

51 Metodologija raziskave

Za potrebe diplomske naloge smo se oprli na opravljeno raziskavo Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij ki deluje v okviru Inštituta za družbene vede Omenjeni inštitut je izvedel javnomenjsko raziskavo o stališčih korupcije v Sloveniji Raziskava je bila izvedena v dneh od 1 do 4 julija 2002 in je na osnovi vzorca telefonskih naročnikov zajela 914 polnoletnih oseb državljanov Slovenije Skuša pa ugotoviti kje se na področju korupcije po vrednostnih sodbah ljudi nahaja naša država Raziskava se nanaša na korupcijo v javnih službah kot najbolj izpostavljenem in vidnem problemu države

Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Raziskava o korupciji katere namen je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi je bila izvedena konec leta 2003 in v začetku leta 2004 v Avstriji Bolgariji na Hrvaškem Češkem Estoniji Madžarskem Litvi Poljskem v Romuniji Rusiji na Slovaškem v Sloveniji Srbiji in Črni gori in Ukrajini Raziskava je bila izvedena z osebnim anketiranjem V njej je sodelovalo 14000 oseb starejših od 15 let

52 Vsebina in rezultati raziskave bull rezultati raziskave Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Če si podrobneje ogledamo rezultate raziskave in sledimo tematiki tega dela to je korupcija v javni upravi lahko povzamemo naslednje ugotovitve Glede sprejemanja podkupnine v javnih službah prevladuje prepričanje o razmeroma veliki razširjenosti tega pojava Večina (44) anketirancev ocenjuje da v javnih službah sprejema podkupnino raquoprecej javnih uslužbencevlaquo Manj ko tretjina vprašanih (32) meni da podkupnino sprejema raquole nekaj javnih uslužbencevlaquo medtem ko le zanemarljiv delež anketirancev ocenjuje da javni uslužbenci ne sprejemajo podkupnine Subjektivno oceno o vsesplošni koruptnosti javnih uradnikov je ve tem kontekstu izrazilo 14 vprašanih

36

SLIKA 3 RAZŠIRJENOST KORUPCIJE V JAVNIH SLUŽBAH V SLOVENIJI

KOLIKO JAVNIH USLUŽBENCEV SPREJEMA PODKUPNINO

23

317

442

139

79

0 10 20 30 40 50

1

ne vemskoraj vsikar precejle nekajskoraj nihče

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Interpretacija ocen o razširjenosti korupcije v javnih službah vključuje tudi vprašanje dejavnikov ki vplivajo na oblikovanje stališč o problemu korupcije Ugotovimo lahko da osebne izkušnje in izkušnje drugih le malo vplivajo na oceno razširjenosti korupcije značilno večji pa je vpliv medijev saj večina ljudi oblikuje mnenje na podlagi poročanja medijev Zato je še kako pomembno kako se mediji lotijo obravnavanja določenega problema saj s senzacionalističnim poročanjem lahko ustvarijo med ljudmi napačno mnenje o korupciji v družbi

SLIKA 4 MNENJE O KORUPCIJI GLEDE NA UTEMELJITEV

MNENJE KORUPCIJE JE UTEMELJENO NA

304

77

143

18

274

22

0 10 20 30 40

1

ne vemvsem naštetemosebnih izkušnjahizkušnjah drugihgovoricahporočanju medijev

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

37

Glede velikosti problema korupcije v Sloveniji lahko ugotovimo da več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija v Sloveniji velik oz zelo velik problem tretjina anketirancev ocenjuje da je problem srednje velik in le manjši del ocenjevalcev meni da korupcija v Sloveniji ni problem

SLIKA 5 VELIKOST PROBLEMA KORUPCIJE V SLOVENIJI

KAKO VELIK PROBLEM JE KORUPCIJA DANES V SLOVENIJI

256271

33352

1772

0 5 10 15 20 25 30 35

1

ne vemzelo majhenmajhensrednje velikvelikzelo velik

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Referenčno obdobje za pojav korupcije v Sloveniji je po mnenju večine anketiranih čas po letu 1990 Več kot 60 anketiranih meni da se je korupcija v tem času nekoliko oz močno povečala 16 anketirancev je prepričanih da je ostala na enaki ravni in manj kot 10 jih meni da je korupcije po letu 1990 manj Pojav lahko povezujemo z demokratizacijo medijev v zadnjem obdobju poplavo člankov o kriminaliteti po letu 1991 in zainteresiranostjo bralcev za omenjeno temo

SLIKA 6 GIBANJE KORUPCIJE OD LETA 1990 DALJE

JE V PRIMERJAVI Z OBDOBJEM PRED LETOM 1990 KORUPCIJA V SLOVENIJI v

339

298

164

65

31

102

0 10 20 30 40

1

ne vemmočno upadlanekoliko upadlaostala na isti ravninekoliko naraslamočno narasla

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

38

Ključni vzrok za korupcijo v Sloveniji so po mnenju večine (25) anketirancev prenizke kazni za storilce koruptnih dejanj Obstoj korupcije v Sloveniji je po mnenju anketirancev povezan tudi z neučinkovitim pregonom (20) in pomanjkljivo zakonodajo na tem področju (17) Desetina populacije ocenjuje da je korupcija povezana z ustaljenimi navadami ljudi oz s pasivnim sprejemanjem tega pojava Vzrok za korupcijo je po mnenju anketirancev mogoče videti tudi v zapletenih upravnih postopkih (75) Omenjeno kaže da pri odpravljanju korupcije vsak najprej pomisli na zakonodajne ukrepe ki naj preprečijo korupcijo Šele s podrobnim seznanjanjem s problematiko prihajamo do spoznanja da se proti korupciji lahko uspešneje borimo s preventivnimi akcijami Vsekakor je ureditev korupcije na zakonodajnem področju osnova za nadaljnje delo in je lahko uspešna le če bodo ljudje pripravljeni spoštovati zakon in akte ki sledijo zakonu

SLIKA 7 VZROKI ZA KORUPCIJO

NAJPOMEMBNEJŠI VZROK ZA KORUPCIJO V SLOVENIJI

25

198

17

109

99

75

38

0 5 10 15 20 25 30

prenizke kazni

neučinkovit pregon

pomanjkljivi zakoni

ustaljene navade

ni želje po boju proti korupciji

zapleteni upravni postopki

drugo

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

39

Glede obveznosti institucij ki bi morale odpravljati korupcijo in institucij ki so po mnenju vprašanih najbolj pripomogle k odpravljanju korupcije izstopajo mediji Glede na pomembnost anketiranci na drugo mesto postavljajo urad za preprečevanje korupcije in na tretje mesto zdravstvene ustanove Na raquodnolaquo anketiranci uvrščajo vlado

SLIKA 8 INSTITUCIJE KI ODPRAVLJAJO KORUPCIJO

KAKO SO NAŠTETE INSTITUCIJE PRIPOMOGLE K BOJU PROTI KORUPCIJI

(povprečje na lestvici 1-sploh niso in 5-močno)

343

303

297285

278

258

299

mediji

urad zapreprečevanjekorupcijepolicija

urad zapreprečevanjepranja denarjasodišča

vlada

zdravstveneustanove

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Pri podeljevanju krivde se večina vprašanih deli na tiste ki krivdo pripisujejo prejemnikom bonitet in tiste ki krivdo pripisujejo dajalcu in prejemniku hkrati Precej manj je takih ki vidijo problem predvsem v dajalcih

SLIKA 9 KRIVDA ZA KORUPTIVNO DEJANJE

KDO JE PO VAŠEM MNENJU BOLJ KRIV ALI TISTI KI PODKUPNINO DAJE ALI TISTI KI JO SPREJEMA

194

381 39

35

05

1015202530354045

dajalec prejemnik oba ne vem

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

40

bull rezultati raziskave tržnoraziskovalne hiše Gral Iteo Nujnost in stopnja korupcije Raziskava je pokazala da večina ljudi v sodelujočih državah meni da podkupnine in korupcija niso normalen del življenja V srednji in vzhodni Evropi so precejšnje razlike v pojmovanju nujnosti korupcije V nekaterih državah je korupcija bolj ali manj vprašanje preživetja Med sodelujočimi državami je korupcija najbolj razširjena na Slovaškem kjer dve petini prebivalcev verjame da so podkupnine normalen del njihovega življenja - v skladu s trditvijo kdor želi normalno živeti jih mora dajati Države kjer je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja so tudi Romunija Madžarska Češka in Litva Prebivalci Avstrije Estonije in Slovenije se čutijo najmanj obvezani k dajanju podkupnin V Sloveniji samo 12 odstotkov sodelujočih meni da se brez korupcije ne da preživeti

SLIKA 10 NUJNOST KORUPCIJE

PODKUPNINE SO NORMALEN DEL ŽIVLJENJA KDOR ŽELI NORMALNO ŽIVETI JIH MORA

DAJATI

11 24 1626

1227

26193320

20

4012 24

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

41

Podkupnine zavračajo predvsem prebivalci Slovenije (85 odstotkov) Hrvaške Poljske Avstrije in Bolgarije medtem ko imajo pozitiven odnos do podkupovanja prebivalci Litve Romunije in Ukrajine

SLIKA 11 ODNOS DO PODKUPNINE

NIKOLI NE DAJEM PODKUPNINE

71 7179

586944397837

59

6741

85 37

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-3004)

42

Boj proti korupciji Antikorupcijski ukrepi navadnih državljanov so relativno omejeni Če bi bili anketiranci priča da zasebno podjetje ali posameznik podkupi uradno osebo bi v Sloveniji samo 11 odstotkov obvestilo policijo (v Ukrajini pa še manj samo 2 odstotka anketirancev) Večina prebivalcev srednje in vzhodne Evrope ne bi naredila praktično ničesar Največji odpor proti korupciji je bil zabeležen v Sloveniji (11) Avstriji in na Hrvaškem medtem ko so v tem smislu najmanj pogumni prebivalci Ukrajine (2)

SLIKA 12 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - OBVEŠČANJE POLICIJE

OBVESTILI BI POLICIJO ČE BI SLUČAJNO BILI PRIČA KO POSAMEZNIK ALI ZASEBNO PODJETJE PODKUPUJE

URADNO OSEBO

98

9

87877

85

65

11 2

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

43

Pripravljenost za kolektivni boj proti korupciji je višja v primerjavi z individualnim bojem Najaktivnejši so prebivalci Bolgarije Romunije ter Srbije in Črne Gore medtem ko prebivalci Avstrije Madžarske in Slovenije najmanj želijo sodelovati v takšni obliki boja proti korupciji

SLIKA 13 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - UDELEŽBA NA DEMONSTRACIJAH

UDELEŽBA NA ULIČNIH DEMONSTRACIJAH V PODPORO BOJA PROTI KORUPCIJI V DRŽAVI

22 5849

3436

2635305730

532926 33

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

44

Čeprav večina ljudi meni da živijo v državi z veliko korupcije in ne zaupajo preveč svoji vladi pa se vendarle zanašajo na boj države proti podkupninam in korupciji ter rešitev tega problema Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje

SLIKA 14 PROTIKORUPCIJSKI BOJ DRŽAVE

DRŽAVA (VLADA) IN LJUDJE BI SE MORALI BORITI PROTI KORUPCIJI IN PODKUPOVANJU

78 7393

81

8079778079

8484

8395 90

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral iteo (2003-2004) Iz rezultatov je razvidno da ljudje bolj ali manj še vedno računajo da se bo z antikorupcijskimi ukrepi ukvarjala njihova država

45

6 SKLEP Korupcija obstaja v družbi že od davnih časov in je pojav ki ga je družba vedno zanikala čeprav jo najdemo na vseh koncih sveta Lahko obstaja in se razvija na družbeni ravni ali na ravni posameznika Kolikor časa bo na svetu pohlep tako dolgo bodo tudi posamezniki ki bodo dovzetni za korupcijo Vendar pohlep ni vedno edini razlog za korupcijo Kadar človek ne more po zakoniti poti zadovoljiti minimalnih življenjskih potreb je lahko tarča tistega ki ponuja neko dobrino v zameno za zlorabo pooblastil V zadnjem času je korupcija postala vse bolj transparentna in ljudje se je vedno bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Globalni svetovni procesi omogočajo in pospešujejo možnosti za razvoj korupcije Korupcija se pojavlja po vsem svetu in ni značilnost le nekaterih sistemov Senzacionalni primeri po celem svetu vodijo v zamenjave voditeljev posameznih držav članov parlamentov ministrov državnih uslužbencevhellip Korupcija je postala problem vsega sveta še posebej v državah kjer je demokracija šele v povojih in kjer se uveljavlja tržno gospodarstvo V teh okoliščinah se je korupcija pospešeno razvila Zato je korupcija potencialna oblika ogrožanja varnosti na ravni posameznika države ter celotne družbe Korupcija je na mednarodnem svetovnem tržišču postala realnost Vedno več mednarodnih organizacij se ukvarja s problemom korupcije med katere sodijo Svetovna banka organizacija združenih narodov OECD EU GRECO Transparency International in ostale organizacije Prav tako se je s temo korupcije ukvarjalo več mednarodnih konferenc na katerih je bila sprejeta cela vrsta priporočil kar tudi govori o resnosti navedene problematike Mednarodna korupcija vse bolj zanima vlade politike gospodarstvenike in znanstvenike po celem svetu posledica tega pa so številna mednarodna srečanja posvetovanja konference ter ustanavljanje komisij in skupin za proučevanje korupcije Gradiva konferenc kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da je korupcija razširjena po vsem svetu Korupcijske mreže je zelo težko odkrivati in razbijati predvsem zaradi dejstva ker pri takih dejanjih ni žrtve v klasičnem pomenu besede Od korupcije imata korist tako tisti ki daje kot tisti ki jemlje v kazensko pravnem smislu pa sta odgovorna oba Ker pri tovrstni kriminaliteti nimamo klasičnega oškodovanca ki bi prijavil kaznivo dejanje je točno število takšnih dejanj neznano Korupcija ni zločin brez žrtve saj spodkopava objektivna demokratična merila ki naj bi vodila uradno osebo pri njenem odločanju Razmah korupcije lahko uradne postopke temelječe na demokratičnih načelih sprevrže v postopke ki temelje na pripravljenosti plačati podkupnino Takšna epidemija lahko spodkoplje zaupanje državljanov v državo in zniža raven spoštovanja prava Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju neenakosti pred zakonom zaradi nespoštovanja zakonov v izgubi etično-moralnih idealovhellip

46

Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Pri preiskovanju kaznivih dejanj je prav premoženje ki izvira iz kaznivega dejanja močna sled ki neposredno kaže na storilca Zaradi navedenega je interes vsakega kriminalca ki izvršuje kazniva dejanja s katerimi si ustvarja premoženjsko korist da to sled zakrije naloga organov odkrivanja in pregona pa je da jim z uporabo svojih pooblastil to preprečijo Tudi Slovenija tako kot mnoge druge države v zadnjih letih v smislu približevanja evropskim integracijskim tokovom izgrajuje učinkovit sistem boja proti pranju denarja Iz javnomnenjske raziskave o korupciji v Sloveniji Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede FDV vidimo kje se na področju korupcije v javnih službah po vrednostnih sodbah ljudi nahaja Slovenija Če povzamemo rezultate raziskave vidimo da so ljudje prepričani da je korupcije veliko s koruptivnimi dejanji pa jih je imelo osebno izkušnjo malo Anketirani so tako ocenili da je korupcija v Sloveniji precej razširjena čeprav njihove osebne izkušnje tega povsem ne potrjujejo Več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija velik problem in da je v primerjavi s korupcijo pred letom 1990 močno narasla Množične izjave o korupciji izhajajo iz pogostosti obravnavanja korupcije v medijih in politiki Za takšno stanje krivijo nizko izrečene kazni storilcem kaznivih dejanj in neučinkovitost organov pregona V ljudeh se posledično ustvarja prepričanje da se tistim ki s korupcijo in na druge nelegalne načine prihajajo do premoženja ne more zgoditi nič Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Namen raziskave o korupciji je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi Rezultati raziskave kažejo da prebivalci Slovenije menijo da podkupnine niso normalen del življenja in imajo do njih odklonilen odnos Prebivalci Litve Ukrajine in Romunije imajo pozitiven odnos do podkupovanja ter menijo da je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah pa se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje Prizadevanja vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije pa s tem ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Ravno zaradi tega je zaupanje v boju proti korupciji izjemno pomembno kajti nepripravljenost na ukrepanje še bolj spodbuja korupcijo in spodjeda družbene norme

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

35

5 RAZISKAVA KORUPCIJSKE KLIME V SLOVENIJI

51 Metodologija raziskave

Za potrebe diplomske naloge smo se oprli na opravljeno raziskavo Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij ki deluje v okviru Inštituta za družbene vede Omenjeni inštitut je izvedel javnomenjsko raziskavo o stališčih korupcije v Sloveniji Raziskava je bila izvedena v dneh od 1 do 4 julija 2002 in je na osnovi vzorca telefonskih naročnikov zajela 914 polnoletnih oseb državljanov Slovenije Skuša pa ugotoviti kje se na področju korupcije po vrednostnih sodbah ljudi nahaja naša država Raziskava se nanaša na korupcijo v javnih službah kot najbolj izpostavljenem in vidnem problemu države

Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Raziskava o korupciji katere namen je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi je bila izvedena konec leta 2003 in v začetku leta 2004 v Avstriji Bolgariji na Hrvaškem Češkem Estoniji Madžarskem Litvi Poljskem v Romuniji Rusiji na Slovaškem v Sloveniji Srbiji in Črni gori in Ukrajini Raziskava je bila izvedena z osebnim anketiranjem V njej je sodelovalo 14000 oseb starejših od 15 let

52 Vsebina in rezultati raziskave bull rezultati raziskave Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Če si podrobneje ogledamo rezultate raziskave in sledimo tematiki tega dela to je korupcija v javni upravi lahko povzamemo naslednje ugotovitve Glede sprejemanja podkupnine v javnih službah prevladuje prepričanje o razmeroma veliki razširjenosti tega pojava Večina (44) anketirancev ocenjuje da v javnih službah sprejema podkupnino raquoprecej javnih uslužbencevlaquo Manj ko tretjina vprašanih (32) meni da podkupnino sprejema raquole nekaj javnih uslužbencevlaquo medtem ko le zanemarljiv delež anketirancev ocenjuje da javni uslužbenci ne sprejemajo podkupnine Subjektivno oceno o vsesplošni koruptnosti javnih uradnikov je ve tem kontekstu izrazilo 14 vprašanih

36

SLIKA 3 RAZŠIRJENOST KORUPCIJE V JAVNIH SLUŽBAH V SLOVENIJI

KOLIKO JAVNIH USLUŽBENCEV SPREJEMA PODKUPNINO

23

317

442

139

79

0 10 20 30 40 50

1

ne vemskoraj vsikar precejle nekajskoraj nihče

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Interpretacija ocen o razširjenosti korupcije v javnih službah vključuje tudi vprašanje dejavnikov ki vplivajo na oblikovanje stališč o problemu korupcije Ugotovimo lahko da osebne izkušnje in izkušnje drugih le malo vplivajo na oceno razširjenosti korupcije značilno večji pa je vpliv medijev saj večina ljudi oblikuje mnenje na podlagi poročanja medijev Zato je še kako pomembno kako se mediji lotijo obravnavanja določenega problema saj s senzacionalističnim poročanjem lahko ustvarijo med ljudmi napačno mnenje o korupciji v družbi

SLIKA 4 MNENJE O KORUPCIJI GLEDE NA UTEMELJITEV

MNENJE KORUPCIJE JE UTEMELJENO NA

304

77

143

18

274

22

0 10 20 30 40

1

ne vemvsem naštetemosebnih izkušnjahizkušnjah drugihgovoricahporočanju medijev

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

37

Glede velikosti problema korupcije v Sloveniji lahko ugotovimo da več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija v Sloveniji velik oz zelo velik problem tretjina anketirancev ocenjuje da je problem srednje velik in le manjši del ocenjevalcev meni da korupcija v Sloveniji ni problem

SLIKA 5 VELIKOST PROBLEMA KORUPCIJE V SLOVENIJI

KAKO VELIK PROBLEM JE KORUPCIJA DANES V SLOVENIJI

256271

33352

1772

0 5 10 15 20 25 30 35

1

ne vemzelo majhenmajhensrednje velikvelikzelo velik

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Referenčno obdobje za pojav korupcije v Sloveniji je po mnenju večine anketiranih čas po letu 1990 Več kot 60 anketiranih meni da se je korupcija v tem času nekoliko oz močno povečala 16 anketirancev je prepričanih da je ostala na enaki ravni in manj kot 10 jih meni da je korupcije po letu 1990 manj Pojav lahko povezujemo z demokratizacijo medijev v zadnjem obdobju poplavo člankov o kriminaliteti po letu 1991 in zainteresiranostjo bralcev za omenjeno temo

SLIKA 6 GIBANJE KORUPCIJE OD LETA 1990 DALJE

JE V PRIMERJAVI Z OBDOBJEM PRED LETOM 1990 KORUPCIJA V SLOVENIJI v

339

298

164

65

31

102

0 10 20 30 40

1

ne vemmočno upadlanekoliko upadlaostala na isti ravninekoliko naraslamočno narasla

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

38

Ključni vzrok za korupcijo v Sloveniji so po mnenju večine (25) anketirancev prenizke kazni za storilce koruptnih dejanj Obstoj korupcije v Sloveniji je po mnenju anketirancev povezan tudi z neučinkovitim pregonom (20) in pomanjkljivo zakonodajo na tem področju (17) Desetina populacije ocenjuje da je korupcija povezana z ustaljenimi navadami ljudi oz s pasivnim sprejemanjem tega pojava Vzrok za korupcijo je po mnenju anketirancev mogoče videti tudi v zapletenih upravnih postopkih (75) Omenjeno kaže da pri odpravljanju korupcije vsak najprej pomisli na zakonodajne ukrepe ki naj preprečijo korupcijo Šele s podrobnim seznanjanjem s problematiko prihajamo do spoznanja da se proti korupciji lahko uspešneje borimo s preventivnimi akcijami Vsekakor je ureditev korupcije na zakonodajnem področju osnova za nadaljnje delo in je lahko uspešna le če bodo ljudje pripravljeni spoštovati zakon in akte ki sledijo zakonu

SLIKA 7 VZROKI ZA KORUPCIJO

NAJPOMEMBNEJŠI VZROK ZA KORUPCIJO V SLOVENIJI

25

198

17

109

99

75

38

0 5 10 15 20 25 30

prenizke kazni

neučinkovit pregon

pomanjkljivi zakoni

ustaljene navade

ni želje po boju proti korupciji

zapleteni upravni postopki

drugo

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

39

Glede obveznosti institucij ki bi morale odpravljati korupcijo in institucij ki so po mnenju vprašanih najbolj pripomogle k odpravljanju korupcije izstopajo mediji Glede na pomembnost anketiranci na drugo mesto postavljajo urad za preprečevanje korupcije in na tretje mesto zdravstvene ustanove Na raquodnolaquo anketiranci uvrščajo vlado

SLIKA 8 INSTITUCIJE KI ODPRAVLJAJO KORUPCIJO

KAKO SO NAŠTETE INSTITUCIJE PRIPOMOGLE K BOJU PROTI KORUPCIJI

(povprečje na lestvici 1-sploh niso in 5-močno)

343

303

297285

278

258

299

mediji

urad zapreprečevanjekorupcijepolicija

urad zapreprečevanjepranja denarjasodišča

vlada

zdravstveneustanove

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Pri podeljevanju krivde se večina vprašanih deli na tiste ki krivdo pripisujejo prejemnikom bonitet in tiste ki krivdo pripisujejo dajalcu in prejemniku hkrati Precej manj je takih ki vidijo problem predvsem v dajalcih

SLIKA 9 KRIVDA ZA KORUPTIVNO DEJANJE

KDO JE PO VAŠEM MNENJU BOLJ KRIV ALI TISTI KI PODKUPNINO DAJE ALI TISTI KI JO SPREJEMA

194

381 39

35

05

1015202530354045

dajalec prejemnik oba ne vem

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

40

bull rezultati raziskave tržnoraziskovalne hiše Gral Iteo Nujnost in stopnja korupcije Raziskava je pokazala da večina ljudi v sodelujočih državah meni da podkupnine in korupcija niso normalen del življenja V srednji in vzhodni Evropi so precejšnje razlike v pojmovanju nujnosti korupcije V nekaterih državah je korupcija bolj ali manj vprašanje preživetja Med sodelujočimi državami je korupcija najbolj razširjena na Slovaškem kjer dve petini prebivalcev verjame da so podkupnine normalen del njihovega življenja - v skladu s trditvijo kdor želi normalno živeti jih mora dajati Države kjer je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja so tudi Romunija Madžarska Češka in Litva Prebivalci Avstrije Estonije in Slovenije se čutijo najmanj obvezani k dajanju podkupnin V Sloveniji samo 12 odstotkov sodelujočih meni da se brez korupcije ne da preživeti

SLIKA 10 NUJNOST KORUPCIJE

PODKUPNINE SO NORMALEN DEL ŽIVLJENJA KDOR ŽELI NORMALNO ŽIVETI JIH MORA

DAJATI

11 24 1626

1227

26193320

20

4012 24

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

41

Podkupnine zavračajo predvsem prebivalci Slovenije (85 odstotkov) Hrvaške Poljske Avstrije in Bolgarije medtem ko imajo pozitiven odnos do podkupovanja prebivalci Litve Romunije in Ukrajine

SLIKA 11 ODNOS DO PODKUPNINE

NIKOLI NE DAJEM PODKUPNINE

71 7179

586944397837

59

6741

85 37

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-3004)

42

Boj proti korupciji Antikorupcijski ukrepi navadnih državljanov so relativno omejeni Če bi bili anketiranci priča da zasebno podjetje ali posameznik podkupi uradno osebo bi v Sloveniji samo 11 odstotkov obvestilo policijo (v Ukrajini pa še manj samo 2 odstotka anketirancev) Večina prebivalcev srednje in vzhodne Evrope ne bi naredila praktično ničesar Največji odpor proti korupciji je bil zabeležen v Sloveniji (11) Avstriji in na Hrvaškem medtem ko so v tem smislu najmanj pogumni prebivalci Ukrajine (2)

SLIKA 12 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - OBVEŠČANJE POLICIJE

OBVESTILI BI POLICIJO ČE BI SLUČAJNO BILI PRIČA KO POSAMEZNIK ALI ZASEBNO PODJETJE PODKUPUJE

URADNO OSEBO

98

9

87877

85

65

11 2

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

43

Pripravljenost za kolektivni boj proti korupciji je višja v primerjavi z individualnim bojem Najaktivnejši so prebivalci Bolgarije Romunije ter Srbije in Črne Gore medtem ko prebivalci Avstrije Madžarske in Slovenije najmanj želijo sodelovati v takšni obliki boja proti korupciji

SLIKA 13 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - UDELEŽBA NA DEMONSTRACIJAH

UDELEŽBA NA ULIČNIH DEMONSTRACIJAH V PODPORO BOJA PROTI KORUPCIJI V DRŽAVI

22 5849

3436

2635305730

532926 33

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

44

Čeprav večina ljudi meni da živijo v državi z veliko korupcije in ne zaupajo preveč svoji vladi pa se vendarle zanašajo na boj države proti podkupninam in korupciji ter rešitev tega problema Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje

SLIKA 14 PROTIKORUPCIJSKI BOJ DRŽAVE

DRŽAVA (VLADA) IN LJUDJE BI SE MORALI BORITI PROTI KORUPCIJI IN PODKUPOVANJU

78 7393

81

8079778079

8484

8395 90

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral iteo (2003-2004) Iz rezultatov je razvidno da ljudje bolj ali manj še vedno računajo da se bo z antikorupcijskimi ukrepi ukvarjala njihova država

45

6 SKLEP Korupcija obstaja v družbi že od davnih časov in je pojav ki ga je družba vedno zanikala čeprav jo najdemo na vseh koncih sveta Lahko obstaja in se razvija na družbeni ravni ali na ravni posameznika Kolikor časa bo na svetu pohlep tako dolgo bodo tudi posamezniki ki bodo dovzetni za korupcijo Vendar pohlep ni vedno edini razlog za korupcijo Kadar človek ne more po zakoniti poti zadovoljiti minimalnih življenjskih potreb je lahko tarča tistega ki ponuja neko dobrino v zameno za zlorabo pooblastil V zadnjem času je korupcija postala vse bolj transparentna in ljudje se je vedno bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Globalni svetovni procesi omogočajo in pospešujejo možnosti za razvoj korupcije Korupcija se pojavlja po vsem svetu in ni značilnost le nekaterih sistemov Senzacionalni primeri po celem svetu vodijo v zamenjave voditeljev posameznih držav članov parlamentov ministrov državnih uslužbencevhellip Korupcija je postala problem vsega sveta še posebej v državah kjer je demokracija šele v povojih in kjer se uveljavlja tržno gospodarstvo V teh okoliščinah se je korupcija pospešeno razvila Zato je korupcija potencialna oblika ogrožanja varnosti na ravni posameznika države ter celotne družbe Korupcija je na mednarodnem svetovnem tržišču postala realnost Vedno več mednarodnih organizacij se ukvarja s problemom korupcije med katere sodijo Svetovna banka organizacija združenih narodov OECD EU GRECO Transparency International in ostale organizacije Prav tako se je s temo korupcije ukvarjalo več mednarodnih konferenc na katerih je bila sprejeta cela vrsta priporočil kar tudi govori o resnosti navedene problematike Mednarodna korupcija vse bolj zanima vlade politike gospodarstvenike in znanstvenike po celem svetu posledica tega pa so številna mednarodna srečanja posvetovanja konference ter ustanavljanje komisij in skupin za proučevanje korupcije Gradiva konferenc kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da je korupcija razširjena po vsem svetu Korupcijske mreže je zelo težko odkrivati in razbijati predvsem zaradi dejstva ker pri takih dejanjih ni žrtve v klasičnem pomenu besede Od korupcije imata korist tako tisti ki daje kot tisti ki jemlje v kazensko pravnem smislu pa sta odgovorna oba Ker pri tovrstni kriminaliteti nimamo klasičnega oškodovanca ki bi prijavil kaznivo dejanje je točno število takšnih dejanj neznano Korupcija ni zločin brez žrtve saj spodkopava objektivna demokratična merila ki naj bi vodila uradno osebo pri njenem odločanju Razmah korupcije lahko uradne postopke temelječe na demokratičnih načelih sprevrže v postopke ki temelje na pripravljenosti plačati podkupnino Takšna epidemija lahko spodkoplje zaupanje državljanov v državo in zniža raven spoštovanja prava Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju neenakosti pred zakonom zaradi nespoštovanja zakonov v izgubi etično-moralnih idealovhellip

46

Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Pri preiskovanju kaznivih dejanj je prav premoženje ki izvira iz kaznivega dejanja močna sled ki neposredno kaže na storilca Zaradi navedenega je interes vsakega kriminalca ki izvršuje kazniva dejanja s katerimi si ustvarja premoženjsko korist da to sled zakrije naloga organov odkrivanja in pregona pa je da jim z uporabo svojih pooblastil to preprečijo Tudi Slovenija tako kot mnoge druge države v zadnjih letih v smislu približevanja evropskim integracijskim tokovom izgrajuje učinkovit sistem boja proti pranju denarja Iz javnomnenjske raziskave o korupciji v Sloveniji Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede FDV vidimo kje se na področju korupcije v javnih službah po vrednostnih sodbah ljudi nahaja Slovenija Če povzamemo rezultate raziskave vidimo da so ljudje prepričani da je korupcije veliko s koruptivnimi dejanji pa jih je imelo osebno izkušnjo malo Anketirani so tako ocenili da je korupcija v Sloveniji precej razširjena čeprav njihove osebne izkušnje tega povsem ne potrjujejo Več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija velik problem in da je v primerjavi s korupcijo pred letom 1990 močno narasla Množične izjave o korupciji izhajajo iz pogostosti obravnavanja korupcije v medijih in politiki Za takšno stanje krivijo nizko izrečene kazni storilcem kaznivih dejanj in neučinkovitost organov pregona V ljudeh se posledično ustvarja prepričanje da se tistim ki s korupcijo in na druge nelegalne načine prihajajo do premoženja ne more zgoditi nič Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Namen raziskave o korupciji je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi Rezultati raziskave kažejo da prebivalci Slovenije menijo da podkupnine niso normalen del življenja in imajo do njih odklonilen odnos Prebivalci Litve Ukrajine in Romunije imajo pozitiven odnos do podkupovanja ter menijo da je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah pa se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje Prizadevanja vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije pa s tem ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Ravno zaradi tega je zaupanje v boju proti korupciji izjemno pomembno kajti nepripravljenost na ukrepanje še bolj spodbuja korupcijo in spodjeda družbene norme

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

36

SLIKA 3 RAZŠIRJENOST KORUPCIJE V JAVNIH SLUŽBAH V SLOVENIJI

KOLIKO JAVNIH USLUŽBENCEV SPREJEMA PODKUPNINO

23

317

442

139

79

0 10 20 30 40 50

1

ne vemskoraj vsikar precejle nekajskoraj nihče

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Interpretacija ocen o razširjenosti korupcije v javnih službah vključuje tudi vprašanje dejavnikov ki vplivajo na oblikovanje stališč o problemu korupcije Ugotovimo lahko da osebne izkušnje in izkušnje drugih le malo vplivajo na oceno razširjenosti korupcije značilno večji pa je vpliv medijev saj večina ljudi oblikuje mnenje na podlagi poročanja medijev Zato je še kako pomembno kako se mediji lotijo obravnavanja določenega problema saj s senzacionalističnim poročanjem lahko ustvarijo med ljudmi napačno mnenje o korupciji v družbi

SLIKA 4 MNENJE O KORUPCIJI GLEDE NA UTEMELJITEV

MNENJE KORUPCIJE JE UTEMELJENO NA

304

77

143

18

274

22

0 10 20 30 40

1

ne vemvsem naštetemosebnih izkušnjahizkušnjah drugihgovoricahporočanju medijev

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

37

Glede velikosti problema korupcije v Sloveniji lahko ugotovimo da več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija v Sloveniji velik oz zelo velik problem tretjina anketirancev ocenjuje da je problem srednje velik in le manjši del ocenjevalcev meni da korupcija v Sloveniji ni problem

SLIKA 5 VELIKOST PROBLEMA KORUPCIJE V SLOVENIJI

KAKO VELIK PROBLEM JE KORUPCIJA DANES V SLOVENIJI

256271

33352

1772

0 5 10 15 20 25 30 35

1

ne vemzelo majhenmajhensrednje velikvelikzelo velik

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Referenčno obdobje za pojav korupcije v Sloveniji je po mnenju večine anketiranih čas po letu 1990 Več kot 60 anketiranih meni da se je korupcija v tem času nekoliko oz močno povečala 16 anketirancev je prepričanih da je ostala na enaki ravni in manj kot 10 jih meni da je korupcije po letu 1990 manj Pojav lahko povezujemo z demokratizacijo medijev v zadnjem obdobju poplavo člankov o kriminaliteti po letu 1991 in zainteresiranostjo bralcev za omenjeno temo

SLIKA 6 GIBANJE KORUPCIJE OD LETA 1990 DALJE

JE V PRIMERJAVI Z OBDOBJEM PRED LETOM 1990 KORUPCIJA V SLOVENIJI v

339

298

164

65

31

102

0 10 20 30 40

1

ne vemmočno upadlanekoliko upadlaostala na isti ravninekoliko naraslamočno narasla

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

38

Ključni vzrok za korupcijo v Sloveniji so po mnenju večine (25) anketirancev prenizke kazni za storilce koruptnih dejanj Obstoj korupcije v Sloveniji je po mnenju anketirancev povezan tudi z neučinkovitim pregonom (20) in pomanjkljivo zakonodajo na tem področju (17) Desetina populacije ocenjuje da je korupcija povezana z ustaljenimi navadami ljudi oz s pasivnim sprejemanjem tega pojava Vzrok za korupcijo je po mnenju anketirancev mogoče videti tudi v zapletenih upravnih postopkih (75) Omenjeno kaže da pri odpravljanju korupcije vsak najprej pomisli na zakonodajne ukrepe ki naj preprečijo korupcijo Šele s podrobnim seznanjanjem s problematiko prihajamo do spoznanja da se proti korupciji lahko uspešneje borimo s preventivnimi akcijami Vsekakor je ureditev korupcije na zakonodajnem področju osnova za nadaljnje delo in je lahko uspešna le če bodo ljudje pripravljeni spoštovati zakon in akte ki sledijo zakonu

SLIKA 7 VZROKI ZA KORUPCIJO

NAJPOMEMBNEJŠI VZROK ZA KORUPCIJO V SLOVENIJI

25

198

17

109

99

75

38

0 5 10 15 20 25 30

prenizke kazni

neučinkovit pregon

pomanjkljivi zakoni

ustaljene navade

ni želje po boju proti korupciji

zapleteni upravni postopki

drugo

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

39

Glede obveznosti institucij ki bi morale odpravljati korupcijo in institucij ki so po mnenju vprašanih najbolj pripomogle k odpravljanju korupcije izstopajo mediji Glede na pomembnost anketiranci na drugo mesto postavljajo urad za preprečevanje korupcije in na tretje mesto zdravstvene ustanove Na raquodnolaquo anketiranci uvrščajo vlado

SLIKA 8 INSTITUCIJE KI ODPRAVLJAJO KORUPCIJO

KAKO SO NAŠTETE INSTITUCIJE PRIPOMOGLE K BOJU PROTI KORUPCIJI

(povprečje na lestvici 1-sploh niso in 5-močno)

343

303

297285

278

258

299

mediji

urad zapreprečevanjekorupcijepolicija

urad zapreprečevanjepranja denarjasodišča

vlada

zdravstveneustanove

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Pri podeljevanju krivde se večina vprašanih deli na tiste ki krivdo pripisujejo prejemnikom bonitet in tiste ki krivdo pripisujejo dajalcu in prejemniku hkrati Precej manj je takih ki vidijo problem predvsem v dajalcih

SLIKA 9 KRIVDA ZA KORUPTIVNO DEJANJE

KDO JE PO VAŠEM MNENJU BOLJ KRIV ALI TISTI KI PODKUPNINO DAJE ALI TISTI KI JO SPREJEMA

194

381 39

35

05

1015202530354045

dajalec prejemnik oba ne vem

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

40

bull rezultati raziskave tržnoraziskovalne hiše Gral Iteo Nujnost in stopnja korupcije Raziskava je pokazala da večina ljudi v sodelujočih državah meni da podkupnine in korupcija niso normalen del življenja V srednji in vzhodni Evropi so precejšnje razlike v pojmovanju nujnosti korupcije V nekaterih državah je korupcija bolj ali manj vprašanje preživetja Med sodelujočimi državami je korupcija najbolj razširjena na Slovaškem kjer dve petini prebivalcev verjame da so podkupnine normalen del njihovega življenja - v skladu s trditvijo kdor želi normalno živeti jih mora dajati Države kjer je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja so tudi Romunija Madžarska Češka in Litva Prebivalci Avstrije Estonije in Slovenije se čutijo najmanj obvezani k dajanju podkupnin V Sloveniji samo 12 odstotkov sodelujočih meni da se brez korupcije ne da preživeti

SLIKA 10 NUJNOST KORUPCIJE

PODKUPNINE SO NORMALEN DEL ŽIVLJENJA KDOR ŽELI NORMALNO ŽIVETI JIH MORA

DAJATI

11 24 1626

1227

26193320

20

4012 24

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

41

Podkupnine zavračajo predvsem prebivalci Slovenije (85 odstotkov) Hrvaške Poljske Avstrije in Bolgarije medtem ko imajo pozitiven odnos do podkupovanja prebivalci Litve Romunije in Ukrajine

SLIKA 11 ODNOS DO PODKUPNINE

NIKOLI NE DAJEM PODKUPNINE

71 7179

586944397837

59

6741

85 37

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-3004)

42

Boj proti korupciji Antikorupcijski ukrepi navadnih državljanov so relativno omejeni Če bi bili anketiranci priča da zasebno podjetje ali posameznik podkupi uradno osebo bi v Sloveniji samo 11 odstotkov obvestilo policijo (v Ukrajini pa še manj samo 2 odstotka anketirancev) Večina prebivalcev srednje in vzhodne Evrope ne bi naredila praktično ničesar Največji odpor proti korupciji je bil zabeležen v Sloveniji (11) Avstriji in na Hrvaškem medtem ko so v tem smislu najmanj pogumni prebivalci Ukrajine (2)

SLIKA 12 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - OBVEŠČANJE POLICIJE

OBVESTILI BI POLICIJO ČE BI SLUČAJNO BILI PRIČA KO POSAMEZNIK ALI ZASEBNO PODJETJE PODKUPUJE

URADNO OSEBO

98

9

87877

85

65

11 2

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

43

Pripravljenost za kolektivni boj proti korupciji je višja v primerjavi z individualnim bojem Najaktivnejši so prebivalci Bolgarije Romunije ter Srbije in Črne Gore medtem ko prebivalci Avstrije Madžarske in Slovenije najmanj želijo sodelovati v takšni obliki boja proti korupciji

SLIKA 13 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - UDELEŽBA NA DEMONSTRACIJAH

UDELEŽBA NA ULIČNIH DEMONSTRACIJAH V PODPORO BOJA PROTI KORUPCIJI V DRŽAVI

22 5849

3436

2635305730

532926 33

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

44

Čeprav večina ljudi meni da živijo v državi z veliko korupcije in ne zaupajo preveč svoji vladi pa se vendarle zanašajo na boj države proti podkupninam in korupciji ter rešitev tega problema Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje

SLIKA 14 PROTIKORUPCIJSKI BOJ DRŽAVE

DRŽAVA (VLADA) IN LJUDJE BI SE MORALI BORITI PROTI KORUPCIJI IN PODKUPOVANJU

78 7393

81

8079778079

8484

8395 90

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral iteo (2003-2004) Iz rezultatov je razvidno da ljudje bolj ali manj še vedno računajo da se bo z antikorupcijskimi ukrepi ukvarjala njihova država

45

6 SKLEP Korupcija obstaja v družbi že od davnih časov in je pojav ki ga je družba vedno zanikala čeprav jo najdemo na vseh koncih sveta Lahko obstaja in se razvija na družbeni ravni ali na ravni posameznika Kolikor časa bo na svetu pohlep tako dolgo bodo tudi posamezniki ki bodo dovzetni za korupcijo Vendar pohlep ni vedno edini razlog za korupcijo Kadar človek ne more po zakoniti poti zadovoljiti minimalnih življenjskih potreb je lahko tarča tistega ki ponuja neko dobrino v zameno za zlorabo pooblastil V zadnjem času je korupcija postala vse bolj transparentna in ljudje se je vedno bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Globalni svetovni procesi omogočajo in pospešujejo možnosti za razvoj korupcije Korupcija se pojavlja po vsem svetu in ni značilnost le nekaterih sistemov Senzacionalni primeri po celem svetu vodijo v zamenjave voditeljev posameznih držav članov parlamentov ministrov državnih uslužbencevhellip Korupcija je postala problem vsega sveta še posebej v državah kjer je demokracija šele v povojih in kjer se uveljavlja tržno gospodarstvo V teh okoliščinah se je korupcija pospešeno razvila Zato je korupcija potencialna oblika ogrožanja varnosti na ravni posameznika države ter celotne družbe Korupcija je na mednarodnem svetovnem tržišču postala realnost Vedno več mednarodnih organizacij se ukvarja s problemom korupcije med katere sodijo Svetovna banka organizacija združenih narodov OECD EU GRECO Transparency International in ostale organizacije Prav tako se je s temo korupcije ukvarjalo več mednarodnih konferenc na katerih je bila sprejeta cela vrsta priporočil kar tudi govori o resnosti navedene problematike Mednarodna korupcija vse bolj zanima vlade politike gospodarstvenike in znanstvenike po celem svetu posledica tega pa so številna mednarodna srečanja posvetovanja konference ter ustanavljanje komisij in skupin za proučevanje korupcije Gradiva konferenc kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da je korupcija razširjena po vsem svetu Korupcijske mreže je zelo težko odkrivati in razbijati predvsem zaradi dejstva ker pri takih dejanjih ni žrtve v klasičnem pomenu besede Od korupcije imata korist tako tisti ki daje kot tisti ki jemlje v kazensko pravnem smislu pa sta odgovorna oba Ker pri tovrstni kriminaliteti nimamo klasičnega oškodovanca ki bi prijavil kaznivo dejanje je točno število takšnih dejanj neznano Korupcija ni zločin brez žrtve saj spodkopava objektivna demokratična merila ki naj bi vodila uradno osebo pri njenem odločanju Razmah korupcije lahko uradne postopke temelječe na demokratičnih načelih sprevrže v postopke ki temelje na pripravljenosti plačati podkupnino Takšna epidemija lahko spodkoplje zaupanje državljanov v državo in zniža raven spoštovanja prava Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju neenakosti pred zakonom zaradi nespoštovanja zakonov v izgubi etično-moralnih idealovhellip

46

Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Pri preiskovanju kaznivih dejanj je prav premoženje ki izvira iz kaznivega dejanja močna sled ki neposredno kaže na storilca Zaradi navedenega je interes vsakega kriminalca ki izvršuje kazniva dejanja s katerimi si ustvarja premoženjsko korist da to sled zakrije naloga organov odkrivanja in pregona pa je da jim z uporabo svojih pooblastil to preprečijo Tudi Slovenija tako kot mnoge druge države v zadnjih letih v smislu približevanja evropskim integracijskim tokovom izgrajuje učinkovit sistem boja proti pranju denarja Iz javnomnenjske raziskave o korupciji v Sloveniji Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede FDV vidimo kje se na področju korupcije v javnih službah po vrednostnih sodbah ljudi nahaja Slovenija Če povzamemo rezultate raziskave vidimo da so ljudje prepričani da je korupcije veliko s koruptivnimi dejanji pa jih je imelo osebno izkušnjo malo Anketirani so tako ocenili da je korupcija v Sloveniji precej razširjena čeprav njihove osebne izkušnje tega povsem ne potrjujejo Več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija velik problem in da je v primerjavi s korupcijo pred letom 1990 močno narasla Množične izjave o korupciji izhajajo iz pogostosti obravnavanja korupcije v medijih in politiki Za takšno stanje krivijo nizko izrečene kazni storilcem kaznivih dejanj in neučinkovitost organov pregona V ljudeh se posledično ustvarja prepričanje da se tistim ki s korupcijo in na druge nelegalne načine prihajajo do premoženja ne more zgoditi nič Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Namen raziskave o korupciji je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi Rezultati raziskave kažejo da prebivalci Slovenije menijo da podkupnine niso normalen del življenja in imajo do njih odklonilen odnos Prebivalci Litve Ukrajine in Romunije imajo pozitiven odnos do podkupovanja ter menijo da je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah pa se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje Prizadevanja vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije pa s tem ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Ravno zaradi tega je zaupanje v boju proti korupciji izjemno pomembno kajti nepripravljenost na ukrepanje še bolj spodbuja korupcijo in spodjeda družbene norme

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

37

Glede velikosti problema korupcije v Sloveniji lahko ugotovimo da več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija v Sloveniji velik oz zelo velik problem tretjina anketirancev ocenjuje da je problem srednje velik in le manjši del ocenjevalcev meni da korupcija v Sloveniji ni problem

SLIKA 5 VELIKOST PROBLEMA KORUPCIJE V SLOVENIJI

KAKO VELIK PROBLEM JE KORUPCIJA DANES V SLOVENIJI

256271

33352

1772

0 5 10 15 20 25 30 35

1

ne vemzelo majhenmajhensrednje velikvelikzelo velik

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Referenčno obdobje za pojav korupcije v Sloveniji je po mnenju večine anketiranih čas po letu 1990 Več kot 60 anketiranih meni da se je korupcija v tem času nekoliko oz močno povečala 16 anketirancev je prepričanih da je ostala na enaki ravni in manj kot 10 jih meni da je korupcije po letu 1990 manj Pojav lahko povezujemo z demokratizacijo medijev v zadnjem obdobju poplavo člankov o kriminaliteti po letu 1991 in zainteresiranostjo bralcev za omenjeno temo

SLIKA 6 GIBANJE KORUPCIJE OD LETA 1990 DALJE

JE V PRIMERJAVI Z OBDOBJEM PRED LETOM 1990 KORUPCIJA V SLOVENIJI v

339

298

164

65

31

102

0 10 20 30 40

1

ne vemmočno upadlanekoliko upadlaostala na isti ravninekoliko naraslamočno narasla

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

38

Ključni vzrok za korupcijo v Sloveniji so po mnenju večine (25) anketirancev prenizke kazni za storilce koruptnih dejanj Obstoj korupcije v Sloveniji je po mnenju anketirancev povezan tudi z neučinkovitim pregonom (20) in pomanjkljivo zakonodajo na tem področju (17) Desetina populacije ocenjuje da je korupcija povezana z ustaljenimi navadami ljudi oz s pasivnim sprejemanjem tega pojava Vzrok za korupcijo je po mnenju anketirancev mogoče videti tudi v zapletenih upravnih postopkih (75) Omenjeno kaže da pri odpravljanju korupcije vsak najprej pomisli na zakonodajne ukrepe ki naj preprečijo korupcijo Šele s podrobnim seznanjanjem s problematiko prihajamo do spoznanja da se proti korupciji lahko uspešneje borimo s preventivnimi akcijami Vsekakor je ureditev korupcije na zakonodajnem področju osnova za nadaljnje delo in je lahko uspešna le če bodo ljudje pripravljeni spoštovati zakon in akte ki sledijo zakonu

SLIKA 7 VZROKI ZA KORUPCIJO

NAJPOMEMBNEJŠI VZROK ZA KORUPCIJO V SLOVENIJI

25

198

17

109

99

75

38

0 5 10 15 20 25 30

prenizke kazni

neučinkovit pregon

pomanjkljivi zakoni

ustaljene navade

ni želje po boju proti korupciji

zapleteni upravni postopki

drugo

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

39

Glede obveznosti institucij ki bi morale odpravljati korupcijo in institucij ki so po mnenju vprašanih najbolj pripomogle k odpravljanju korupcije izstopajo mediji Glede na pomembnost anketiranci na drugo mesto postavljajo urad za preprečevanje korupcije in na tretje mesto zdravstvene ustanove Na raquodnolaquo anketiranci uvrščajo vlado

SLIKA 8 INSTITUCIJE KI ODPRAVLJAJO KORUPCIJO

KAKO SO NAŠTETE INSTITUCIJE PRIPOMOGLE K BOJU PROTI KORUPCIJI

(povprečje na lestvici 1-sploh niso in 5-močno)

343

303

297285

278

258

299

mediji

urad zapreprečevanjekorupcijepolicija

urad zapreprečevanjepranja denarjasodišča

vlada

zdravstveneustanove

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Pri podeljevanju krivde se večina vprašanih deli na tiste ki krivdo pripisujejo prejemnikom bonitet in tiste ki krivdo pripisujejo dajalcu in prejemniku hkrati Precej manj je takih ki vidijo problem predvsem v dajalcih

SLIKA 9 KRIVDA ZA KORUPTIVNO DEJANJE

KDO JE PO VAŠEM MNENJU BOLJ KRIV ALI TISTI KI PODKUPNINO DAJE ALI TISTI KI JO SPREJEMA

194

381 39

35

05

1015202530354045

dajalec prejemnik oba ne vem

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

40

bull rezultati raziskave tržnoraziskovalne hiše Gral Iteo Nujnost in stopnja korupcije Raziskava je pokazala da večina ljudi v sodelujočih državah meni da podkupnine in korupcija niso normalen del življenja V srednji in vzhodni Evropi so precejšnje razlike v pojmovanju nujnosti korupcije V nekaterih državah je korupcija bolj ali manj vprašanje preživetja Med sodelujočimi državami je korupcija najbolj razširjena na Slovaškem kjer dve petini prebivalcev verjame da so podkupnine normalen del njihovega življenja - v skladu s trditvijo kdor želi normalno živeti jih mora dajati Države kjer je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja so tudi Romunija Madžarska Češka in Litva Prebivalci Avstrije Estonije in Slovenije se čutijo najmanj obvezani k dajanju podkupnin V Sloveniji samo 12 odstotkov sodelujočih meni da se brez korupcije ne da preživeti

SLIKA 10 NUJNOST KORUPCIJE

PODKUPNINE SO NORMALEN DEL ŽIVLJENJA KDOR ŽELI NORMALNO ŽIVETI JIH MORA

DAJATI

11 24 1626

1227

26193320

20

4012 24

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

41

Podkupnine zavračajo predvsem prebivalci Slovenije (85 odstotkov) Hrvaške Poljske Avstrije in Bolgarije medtem ko imajo pozitiven odnos do podkupovanja prebivalci Litve Romunije in Ukrajine

SLIKA 11 ODNOS DO PODKUPNINE

NIKOLI NE DAJEM PODKUPNINE

71 7179

586944397837

59

6741

85 37

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-3004)

42

Boj proti korupciji Antikorupcijski ukrepi navadnih državljanov so relativno omejeni Če bi bili anketiranci priča da zasebno podjetje ali posameznik podkupi uradno osebo bi v Sloveniji samo 11 odstotkov obvestilo policijo (v Ukrajini pa še manj samo 2 odstotka anketirancev) Večina prebivalcev srednje in vzhodne Evrope ne bi naredila praktično ničesar Največji odpor proti korupciji je bil zabeležen v Sloveniji (11) Avstriji in na Hrvaškem medtem ko so v tem smislu najmanj pogumni prebivalci Ukrajine (2)

SLIKA 12 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - OBVEŠČANJE POLICIJE

OBVESTILI BI POLICIJO ČE BI SLUČAJNO BILI PRIČA KO POSAMEZNIK ALI ZASEBNO PODJETJE PODKUPUJE

URADNO OSEBO

98

9

87877

85

65

11 2

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

43

Pripravljenost za kolektivni boj proti korupciji je višja v primerjavi z individualnim bojem Najaktivnejši so prebivalci Bolgarije Romunije ter Srbije in Črne Gore medtem ko prebivalci Avstrije Madžarske in Slovenije najmanj želijo sodelovati v takšni obliki boja proti korupciji

SLIKA 13 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - UDELEŽBA NA DEMONSTRACIJAH

UDELEŽBA NA ULIČNIH DEMONSTRACIJAH V PODPORO BOJA PROTI KORUPCIJI V DRŽAVI

22 5849

3436

2635305730

532926 33

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

44

Čeprav večina ljudi meni da živijo v državi z veliko korupcije in ne zaupajo preveč svoji vladi pa se vendarle zanašajo na boj države proti podkupninam in korupciji ter rešitev tega problema Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje

SLIKA 14 PROTIKORUPCIJSKI BOJ DRŽAVE

DRŽAVA (VLADA) IN LJUDJE BI SE MORALI BORITI PROTI KORUPCIJI IN PODKUPOVANJU

78 7393

81

8079778079

8484

8395 90

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral iteo (2003-2004) Iz rezultatov je razvidno da ljudje bolj ali manj še vedno računajo da se bo z antikorupcijskimi ukrepi ukvarjala njihova država

45

6 SKLEP Korupcija obstaja v družbi že od davnih časov in je pojav ki ga je družba vedno zanikala čeprav jo najdemo na vseh koncih sveta Lahko obstaja in se razvija na družbeni ravni ali na ravni posameznika Kolikor časa bo na svetu pohlep tako dolgo bodo tudi posamezniki ki bodo dovzetni za korupcijo Vendar pohlep ni vedno edini razlog za korupcijo Kadar človek ne more po zakoniti poti zadovoljiti minimalnih življenjskih potreb je lahko tarča tistega ki ponuja neko dobrino v zameno za zlorabo pooblastil V zadnjem času je korupcija postala vse bolj transparentna in ljudje se je vedno bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Globalni svetovni procesi omogočajo in pospešujejo možnosti za razvoj korupcije Korupcija se pojavlja po vsem svetu in ni značilnost le nekaterih sistemov Senzacionalni primeri po celem svetu vodijo v zamenjave voditeljev posameznih držav članov parlamentov ministrov državnih uslužbencevhellip Korupcija je postala problem vsega sveta še posebej v državah kjer je demokracija šele v povojih in kjer se uveljavlja tržno gospodarstvo V teh okoliščinah se je korupcija pospešeno razvila Zato je korupcija potencialna oblika ogrožanja varnosti na ravni posameznika države ter celotne družbe Korupcija je na mednarodnem svetovnem tržišču postala realnost Vedno več mednarodnih organizacij se ukvarja s problemom korupcije med katere sodijo Svetovna banka organizacija združenih narodov OECD EU GRECO Transparency International in ostale organizacije Prav tako se je s temo korupcije ukvarjalo več mednarodnih konferenc na katerih je bila sprejeta cela vrsta priporočil kar tudi govori o resnosti navedene problematike Mednarodna korupcija vse bolj zanima vlade politike gospodarstvenike in znanstvenike po celem svetu posledica tega pa so številna mednarodna srečanja posvetovanja konference ter ustanavljanje komisij in skupin za proučevanje korupcije Gradiva konferenc kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da je korupcija razširjena po vsem svetu Korupcijske mreže je zelo težko odkrivati in razbijati predvsem zaradi dejstva ker pri takih dejanjih ni žrtve v klasičnem pomenu besede Od korupcije imata korist tako tisti ki daje kot tisti ki jemlje v kazensko pravnem smislu pa sta odgovorna oba Ker pri tovrstni kriminaliteti nimamo klasičnega oškodovanca ki bi prijavil kaznivo dejanje je točno število takšnih dejanj neznano Korupcija ni zločin brez žrtve saj spodkopava objektivna demokratična merila ki naj bi vodila uradno osebo pri njenem odločanju Razmah korupcije lahko uradne postopke temelječe na demokratičnih načelih sprevrže v postopke ki temelje na pripravljenosti plačati podkupnino Takšna epidemija lahko spodkoplje zaupanje državljanov v državo in zniža raven spoštovanja prava Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju neenakosti pred zakonom zaradi nespoštovanja zakonov v izgubi etično-moralnih idealovhellip

46

Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Pri preiskovanju kaznivih dejanj je prav premoženje ki izvira iz kaznivega dejanja močna sled ki neposredno kaže na storilca Zaradi navedenega je interes vsakega kriminalca ki izvršuje kazniva dejanja s katerimi si ustvarja premoženjsko korist da to sled zakrije naloga organov odkrivanja in pregona pa je da jim z uporabo svojih pooblastil to preprečijo Tudi Slovenija tako kot mnoge druge države v zadnjih letih v smislu približevanja evropskim integracijskim tokovom izgrajuje učinkovit sistem boja proti pranju denarja Iz javnomnenjske raziskave o korupciji v Sloveniji Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede FDV vidimo kje se na področju korupcije v javnih službah po vrednostnih sodbah ljudi nahaja Slovenija Če povzamemo rezultate raziskave vidimo da so ljudje prepričani da je korupcije veliko s koruptivnimi dejanji pa jih je imelo osebno izkušnjo malo Anketirani so tako ocenili da je korupcija v Sloveniji precej razširjena čeprav njihove osebne izkušnje tega povsem ne potrjujejo Več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija velik problem in da je v primerjavi s korupcijo pred letom 1990 močno narasla Množične izjave o korupciji izhajajo iz pogostosti obravnavanja korupcije v medijih in politiki Za takšno stanje krivijo nizko izrečene kazni storilcem kaznivih dejanj in neučinkovitost organov pregona V ljudeh se posledično ustvarja prepričanje da se tistim ki s korupcijo in na druge nelegalne načine prihajajo do premoženja ne more zgoditi nič Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Namen raziskave o korupciji je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi Rezultati raziskave kažejo da prebivalci Slovenije menijo da podkupnine niso normalen del življenja in imajo do njih odklonilen odnos Prebivalci Litve Ukrajine in Romunije imajo pozitiven odnos do podkupovanja ter menijo da je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah pa se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje Prizadevanja vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije pa s tem ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Ravno zaradi tega je zaupanje v boju proti korupciji izjemno pomembno kajti nepripravljenost na ukrepanje še bolj spodbuja korupcijo in spodjeda družbene norme

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

38

Ključni vzrok za korupcijo v Sloveniji so po mnenju večine (25) anketirancev prenizke kazni za storilce koruptnih dejanj Obstoj korupcije v Sloveniji je po mnenju anketirancev povezan tudi z neučinkovitim pregonom (20) in pomanjkljivo zakonodajo na tem področju (17) Desetina populacije ocenjuje da je korupcija povezana z ustaljenimi navadami ljudi oz s pasivnim sprejemanjem tega pojava Vzrok za korupcijo je po mnenju anketirancev mogoče videti tudi v zapletenih upravnih postopkih (75) Omenjeno kaže da pri odpravljanju korupcije vsak najprej pomisli na zakonodajne ukrepe ki naj preprečijo korupcijo Šele s podrobnim seznanjanjem s problematiko prihajamo do spoznanja da se proti korupciji lahko uspešneje borimo s preventivnimi akcijami Vsekakor je ureditev korupcije na zakonodajnem področju osnova za nadaljnje delo in je lahko uspešna le če bodo ljudje pripravljeni spoštovati zakon in akte ki sledijo zakonu

SLIKA 7 VZROKI ZA KORUPCIJO

NAJPOMEMBNEJŠI VZROK ZA KORUPCIJO V SLOVENIJI

25

198

17

109

99

75

38

0 5 10 15 20 25 30

prenizke kazni

neučinkovit pregon

pomanjkljivi zakoni

ustaljene navade

ni želje po boju proti korupciji

zapleteni upravni postopki

drugo

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

39

Glede obveznosti institucij ki bi morale odpravljati korupcijo in institucij ki so po mnenju vprašanih najbolj pripomogle k odpravljanju korupcije izstopajo mediji Glede na pomembnost anketiranci na drugo mesto postavljajo urad za preprečevanje korupcije in na tretje mesto zdravstvene ustanove Na raquodnolaquo anketiranci uvrščajo vlado

SLIKA 8 INSTITUCIJE KI ODPRAVLJAJO KORUPCIJO

KAKO SO NAŠTETE INSTITUCIJE PRIPOMOGLE K BOJU PROTI KORUPCIJI

(povprečje na lestvici 1-sploh niso in 5-močno)

343

303

297285

278

258

299

mediji

urad zapreprečevanjekorupcijepolicija

urad zapreprečevanjepranja denarjasodišča

vlada

zdravstveneustanove

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Pri podeljevanju krivde se večina vprašanih deli na tiste ki krivdo pripisujejo prejemnikom bonitet in tiste ki krivdo pripisujejo dajalcu in prejemniku hkrati Precej manj je takih ki vidijo problem predvsem v dajalcih

SLIKA 9 KRIVDA ZA KORUPTIVNO DEJANJE

KDO JE PO VAŠEM MNENJU BOLJ KRIV ALI TISTI KI PODKUPNINO DAJE ALI TISTI KI JO SPREJEMA

194

381 39

35

05

1015202530354045

dajalec prejemnik oba ne vem

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

40

bull rezultati raziskave tržnoraziskovalne hiše Gral Iteo Nujnost in stopnja korupcije Raziskava je pokazala da večina ljudi v sodelujočih državah meni da podkupnine in korupcija niso normalen del življenja V srednji in vzhodni Evropi so precejšnje razlike v pojmovanju nujnosti korupcije V nekaterih državah je korupcija bolj ali manj vprašanje preživetja Med sodelujočimi državami je korupcija najbolj razširjena na Slovaškem kjer dve petini prebivalcev verjame da so podkupnine normalen del njihovega življenja - v skladu s trditvijo kdor želi normalno živeti jih mora dajati Države kjer je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja so tudi Romunija Madžarska Češka in Litva Prebivalci Avstrije Estonije in Slovenije se čutijo najmanj obvezani k dajanju podkupnin V Sloveniji samo 12 odstotkov sodelujočih meni da se brez korupcije ne da preživeti

SLIKA 10 NUJNOST KORUPCIJE

PODKUPNINE SO NORMALEN DEL ŽIVLJENJA KDOR ŽELI NORMALNO ŽIVETI JIH MORA

DAJATI

11 24 1626

1227

26193320

20

4012 24

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

41

Podkupnine zavračajo predvsem prebivalci Slovenije (85 odstotkov) Hrvaške Poljske Avstrije in Bolgarije medtem ko imajo pozitiven odnos do podkupovanja prebivalci Litve Romunije in Ukrajine

SLIKA 11 ODNOS DO PODKUPNINE

NIKOLI NE DAJEM PODKUPNINE

71 7179

586944397837

59

6741

85 37

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-3004)

42

Boj proti korupciji Antikorupcijski ukrepi navadnih državljanov so relativno omejeni Če bi bili anketiranci priča da zasebno podjetje ali posameznik podkupi uradno osebo bi v Sloveniji samo 11 odstotkov obvestilo policijo (v Ukrajini pa še manj samo 2 odstotka anketirancev) Večina prebivalcev srednje in vzhodne Evrope ne bi naredila praktično ničesar Največji odpor proti korupciji je bil zabeležen v Sloveniji (11) Avstriji in na Hrvaškem medtem ko so v tem smislu najmanj pogumni prebivalci Ukrajine (2)

SLIKA 12 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - OBVEŠČANJE POLICIJE

OBVESTILI BI POLICIJO ČE BI SLUČAJNO BILI PRIČA KO POSAMEZNIK ALI ZASEBNO PODJETJE PODKUPUJE

URADNO OSEBO

98

9

87877

85

65

11 2

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

43

Pripravljenost za kolektivni boj proti korupciji je višja v primerjavi z individualnim bojem Najaktivnejši so prebivalci Bolgarije Romunije ter Srbije in Črne Gore medtem ko prebivalci Avstrije Madžarske in Slovenije najmanj želijo sodelovati v takšni obliki boja proti korupciji

SLIKA 13 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - UDELEŽBA NA DEMONSTRACIJAH

UDELEŽBA NA ULIČNIH DEMONSTRACIJAH V PODPORO BOJA PROTI KORUPCIJI V DRŽAVI

22 5849

3436

2635305730

532926 33

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

44

Čeprav večina ljudi meni da živijo v državi z veliko korupcije in ne zaupajo preveč svoji vladi pa se vendarle zanašajo na boj države proti podkupninam in korupciji ter rešitev tega problema Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje

SLIKA 14 PROTIKORUPCIJSKI BOJ DRŽAVE

DRŽAVA (VLADA) IN LJUDJE BI SE MORALI BORITI PROTI KORUPCIJI IN PODKUPOVANJU

78 7393

81

8079778079

8484

8395 90

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral iteo (2003-2004) Iz rezultatov je razvidno da ljudje bolj ali manj še vedno računajo da se bo z antikorupcijskimi ukrepi ukvarjala njihova država

45

6 SKLEP Korupcija obstaja v družbi že od davnih časov in je pojav ki ga je družba vedno zanikala čeprav jo najdemo na vseh koncih sveta Lahko obstaja in se razvija na družbeni ravni ali na ravni posameznika Kolikor časa bo na svetu pohlep tako dolgo bodo tudi posamezniki ki bodo dovzetni za korupcijo Vendar pohlep ni vedno edini razlog za korupcijo Kadar človek ne more po zakoniti poti zadovoljiti minimalnih življenjskih potreb je lahko tarča tistega ki ponuja neko dobrino v zameno za zlorabo pooblastil V zadnjem času je korupcija postala vse bolj transparentna in ljudje se je vedno bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Globalni svetovni procesi omogočajo in pospešujejo možnosti za razvoj korupcije Korupcija se pojavlja po vsem svetu in ni značilnost le nekaterih sistemov Senzacionalni primeri po celem svetu vodijo v zamenjave voditeljev posameznih držav članov parlamentov ministrov državnih uslužbencevhellip Korupcija je postala problem vsega sveta še posebej v državah kjer je demokracija šele v povojih in kjer se uveljavlja tržno gospodarstvo V teh okoliščinah se je korupcija pospešeno razvila Zato je korupcija potencialna oblika ogrožanja varnosti na ravni posameznika države ter celotne družbe Korupcija je na mednarodnem svetovnem tržišču postala realnost Vedno več mednarodnih organizacij se ukvarja s problemom korupcije med katere sodijo Svetovna banka organizacija združenih narodov OECD EU GRECO Transparency International in ostale organizacije Prav tako se je s temo korupcije ukvarjalo več mednarodnih konferenc na katerih je bila sprejeta cela vrsta priporočil kar tudi govori o resnosti navedene problematike Mednarodna korupcija vse bolj zanima vlade politike gospodarstvenike in znanstvenike po celem svetu posledica tega pa so številna mednarodna srečanja posvetovanja konference ter ustanavljanje komisij in skupin za proučevanje korupcije Gradiva konferenc kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da je korupcija razširjena po vsem svetu Korupcijske mreže je zelo težko odkrivati in razbijati predvsem zaradi dejstva ker pri takih dejanjih ni žrtve v klasičnem pomenu besede Od korupcije imata korist tako tisti ki daje kot tisti ki jemlje v kazensko pravnem smislu pa sta odgovorna oba Ker pri tovrstni kriminaliteti nimamo klasičnega oškodovanca ki bi prijavil kaznivo dejanje je točno število takšnih dejanj neznano Korupcija ni zločin brez žrtve saj spodkopava objektivna demokratična merila ki naj bi vodila uradno osebo pri njenem odločanju Razmah korupcije lahko uradne postopke temelječe na demokratičnih načelih sprevrže v postopke ki temelje na pripravljenosti plačati podkupnino Takšna epidemija lahko spodkoplje zaupanje državljanov v državo in zniža raven spoštovanja prava Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju neenakosti pred zakonom zaradi nespoštovanja zakonov v izgubi etično-moralnih idealovhellip

46

Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Pri preiskovanju kaznivih dejanj je prav premoženje ki izvira iz kaznivega dejanja močna sled ki neposredno kaže na storilca Zaradi navedenega je interes vsakega kriminalca ki izvršuje kazniva dejanja s katerimi si ustvarja premoženjsko korist da to sled zakrije naloga organov odkrivanja in pregona pa je da jim z uporabo svojih pooblastil to preprečijo Tudi Slovenija tako kot mnoge druge države v zadnjih letih v smislu približevanja evropskim integracijskim tokovom izgrajuje učinkovit sistem boja proti pranju denarja Iz javnomnenjske raziskave o korupciji v Sloveniji Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede FDV vidimo kje se na področju korupcije v javnih službah po vrednostnih sodbah ljudi nahaja Slovenija Če povzamemo rezultate raziskave vidimo da so ljudje prepričani da je korupcije veliko s koruptivnimi dejanji pa jih je imelo osebno izkušnjo malo Anketirani so tako ocenili da je korupcija v Sloveniji precej razširjena čeprav njihove osebne izkušnje tega povsem ne potrjujejo Več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija velik problem in da je v primerjavi s korupcijo pred letom 1990 močno narasla Množične izjave o korupciji izhajajo iz pogostosti obravnavanja korupcije v medijih in politiki Za takšno stanje krivijo nizko izrečene kazni storilcem kaznivih dejanj in neučinkovitost organov pregona V ljudeh se posledično ustvarja prepričanje da se tistim ki s korupcijo in na druge nelegalne načine prihajajo do premoženja ne more zgoditi nič Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Namen raziskave o korupciji je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi Rezultati raziskave kažejo da prebivalci Slovenije menijo da podkupnine niso normalen del življenja in imajo do njih odklonilen odnos Prebivalci Litve Ukrajine in Romunije imajo pozitiven odnos do podkupovanja ter menijo da je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah pa se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje Prizadevanja vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije pa s tem ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Ravno zaradi tega je zaupanje v boju proti korupciji izjemno pomembno kajti nepripravljenost na ukrepanje še bolj spodbuja korupcijo in spodjeda družbene norme

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

39

Glede obveznosti institucij ki bi morale odpravljati korupcijo in institucij ki so po mnenju vprašanih najbolj pripomogle k odpravljanju korupcije izstopajo mediji Glede na pomembnost anketiranci na drugo mesto postavljajo urad za preprečevanje korupcije in na tretje mesto zdravstvene ustanove Na raquodnolaquo anketiranci uvrščajo vlado

SLIKA 8 INSTITUCIJE KI ODPRAVLJAJO KORUPCIJO

KAKO SO NAŠTETE INSTITUCIJE PRIPOMOGLE K BOJU PROTI KORUPCIJI

(povprečje na lestvici 1-sploh niso in 5-močno)

343

303

297285

278

258

299

mediji

urad zapreprečevanjekorupcijepolicija

urad zapreprečevanjepranja denarjasodišča

vlada

zdravstveneustanove

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002) Pri podeljevanju krivde se večina vprašanih deli na tiste ki krivdo pripisujejo prejemnikom bonitet in tiste ki krivdo pripisujejo dajalcu in prejemniku hkrati Precej manj je takih ki vidijo problem predvsem v dajalcih

SLIKA 9 KRIVDA ZA KORUPTIVNO DEJANJE

KDO JE PO VAŠEM MNENJU BOLJ KRIV ALI TISTI KI PODKUPNINO DAJE ALI TISTI KI JO SPREJEMA

194

381 39

35

05

1015202530354045

dajalec prejemnik oba ne vem

Vir Center za raziskovanje javnega mnenja (2002)

40

bull rezultati raziskave tržnoraziskovalne hiše Gral Iteo Nujnost in stopnja korupcije Raziskava je pokazala da večina ljudi v sodelujočih državah meni da podkupnine in korupcija niso normalen del življenja V srednji in vzhodni Evropi so precejšnje razlike v pojmovanju nujnosti korupcije V nekaterih državah je korupcija bolj ali manj vprašanje preživetja Med sodelujočimi državami je korupcija najbolj razširjena na Slovaškem kjer dve petini prebivalcev verjame da so podkupnine normalen del njihovega življenja - v skladu s trditvijo kdor želi normalno živeti jih mora dajati Države kjer je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja so tudi Romunija Madžarska Češka in Litva Prebivalci Avstrije Estonije in Slovenije se čutijo najmanj obvezani k dajanju podkupnin V Sloveniji samo 12 odstotkov sodelujočih meni da se brez korupcije ne da preživeti

SLIKA 10 NUJNOST KORUPCIJE

PODKUPNINE SO NORMALEN DEL ŽIVLJENJA KDOR ŽELI NORMALNO ŽIVETI JIH MORA

DAJATI

11 24 1626

1227

26193320

20

4012 24

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

41

Podkupnine zavračajo predvsem prebivalci Slovenije (85 odstotkov) Hrvaške Poljske Avstrije in Bolgarije medtem ko imajo pozitiven odnos do podkupovanja prebivalci Litve Romunije in Ukrajine

SLIKA 11 ODNOS DO PODKUPNINE

NIKOLI NE DAJEM PODKUPNINE

71 7179

586944397837

59

6741

85 37

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-3004)

42

Boj proti korupciji Antikorupcijski ukrepi navadnih državljanov so relativno omejeni Če bi bili anketiranci priča da zasebno podjetje ali posameznik podkupi uradno osebo bi v Sloveniji samo 11 odstotkov obvestilo policijo (v Ukrajini pa še manj samo 2 odstotka anketirancev) Večina prebivalcev srednje in vzhodne Evrope ne bi naredila praktično ničesar Največji odpor proti korupciji je bil zabeležen v Sloveniji (11) Avstriji in na Hrvaškem medtem ko so v tem smislu najmanj pogumni prebivalci Ukrajine (2)

SLIKA 12 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - OBVEŠČANJE POLICIJE

OBVESTILI BI POLICIJO ČE BI SLUČAJNO BILI PRIČA KO POSAMEZNIK ALI ZASEBNO PODJETJE PODKUPUJE

URADNO OSEBO

98

9

87877

85

65

11 2

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

43

Pripravljenost za kolektivni boj proti korupciji je višja v primerjavi z individualnim bojem Najaktivnejši so prebivalci Bolgarije Romunije ter Srbije in Črne Gore medtem ko prebivalci Avstrije Madžarske in Slovenije najmanj želijo sodelovati v takšni obliki boja proti korupciji

SLIKA 13 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - UDELEŽBA NA DEMONSTRACIJAH

UDELEŽBA NA ULIČNIH DEMONSTRACIJAH V PODPORO BOJA PROTI KORUPCIJI V DRŽAVI

22 5849

3436

2635305730

532926 33

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

44

Čeprav večina ljudi meni da živijo v državi z veliko korupcije in ne zaupajo preveč svoji vladi pa se vendarle zanašajo na boj države proti podkupninam in korupciji ter rešitev tega problema Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje

SLIKA 14 PROTIKORUPCIJSKI BOJ DRŽAVE

DRŽAVA (VLADA) IN LJUDJE BI SE MORALI BORITI PROTI KORUPCIJI IN PODKUPOVANJU

78 7393

81

8079778079

8484

8395 90

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral iteo (2003-2004) Iz rezultatov je razvidno da ljudje bolj ali manj še vedno računajo da se bo z antikorupcijskimi ukrepi ukvarjala njihova država

45

6 SKLEP Korupcija obstaja v družbi že od davnih časov in je pojav ki ga je družba vedno zanikala čeprav jo najdemo na vseh koncih sveta Lahko obstaja in se razvija na družbeni ravni ali na ravni posameznika Kolikor časa bo na svetu pohlep tako dolgo bodo tudi posamezniki ki bodo dovzetni za korupcijo Vendar pohlep ni vedno edini razlog za korupcijo Kadar človek ne more po zakoniti poti zadovoljiti minimalnih življenjskih potreb je lahko tarča tistega ki ponuja neko dobrino v zameno za zlorabo pooblastil V zadnjem času je korupcija postala vse bolj transparentna in ljudje se je vedno bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Globalni svetovni procesi omogočajo in pospešujejo možnosti za razvoj korupcije Korupcija se pojavlja po vsem svetu in ni značilnost le nekaterih sistemov Senzacionalni primeri po celem svetu vodijo v zamenjave voditeljev posameznih držav članov parlamentov ministrov državnih uslužbencevhellip Korupcija je postala problem vsega sveta še posebej v državah kjer je demokracija šele v povojih in kjer se uveljavlja tržno gospodarstvo V teh okoliščinah se je korupcija pospešeno razvila Zato je korupcija potencialna oblika ogrožanja varnosti na ravni posameznika države ter celotne družbe Korupcija je na mednarodnem svetovnem tržišču postala realnost Vedno več mednarodnih organizacij se ukvarja s problemom korupcije med katere sodijo Svetovna banka organizacija združenih narodov OECD EU GRECO Transparency International in ostale organizacije Prav tako se je s temo korupcije ukvarjalo več mednarodnih konferenc na katerih je bila sprejeta cela vrsta priporočil kar tudi govori o resnosti navedene problematike Mednarodna korupcija vse bolj zanima vlade politike gospodarstvenike in znanstvenike po celem svetu posledica tega pa so številna mednarodna srečanja posvetovanja konference ter ustanavljanje komisij in skupin za proučevanje korupcije Gradiva konferenc kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da je korupcija razširjena po vsem svetu Korupcijske mreže je zelo težko odkrivati in razbijati predvsem zaradi dejstva ker pri takih dejanjih ni žrtve v klasičnem pomenu besede Od korupcije imata korist tako tisti ki daje kot tisti ki jemlje v kazensko pravnem smislu pa sta odgovorna oba Ker pri tovrstni kriminaliteti nimamo klasičnega oškodovanca ki bi prijavil kaznivo dejanje je točno število takšnih dejanj neznano Korupcija ni zločin brez žrtve saj spodkopava objektivna demokratična merila ki naj bi vodila uradno osebo pri njenem odločanju Razmah korupcije lahko uradne postopke temelječe na demokratičnih načelih sprevrže v postopke ki temelje na pripravljenosti plačati podkupnino Takšna epidemija lahko spodkoplje zaupanje državljanov v državo in zniža raven spoštovanja prava Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju neenakosti pred zakonom zaradi nespoštovanja zakonov v izgubi etično-moralnih idealovhellip

46

Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Pri preiskovanju kaznivih dejanj je prav premoženje ki izvira iz kaznivega dejanja močna sled ki neposredno kaže na storilca Zaradi navedenega je interes vsakega kriminalca ki izvršuje kazniva dejanja s katerimi si ustvarja premoženjsko korist da to sled zakrije naloga organov odkrivanja in pregona pa je da jim z uporabo svojih pooblastil to preprečijo Tudi Slovenija tako kot mnoge druge države v zadnjih letih v smislu približevanja evropskim integracijskim tokovom izgrajuje učinkovit sistem boja proti pranju denarja Iz javnomnenjske raziskave o korupciji v Sloveniji Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede FDV vidimo kje se na področju korupcije v javnih službah po vrednostnih sodbah ljudi nahaja Slovenija Če povzamemo rezultate raziskave vidimo da so ljudje prepričani da je korupcije veliko s koruptivnimi dejanji pa jih je imelo osebno izkušnjo malo Anketirani so tako ocenili da je korupcija v Sloveniji precej razširjena čeprav njihove osebne izkušnje tega povsem ne potrjujejo Več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija velik problem in da je v primerjavi s korupcijo pred letom 1990 močno narasla Množične izjave o korupciji izhajajo iz pogostosti obravnavanja korupcije v medijih in politiki Za takšno stanje krivijo nizko izrečene kazni storilcem kaznivih dejanj in neučinkovitost organov pregona V ljudeh se posledično ustvarja prepričanje da se tistim ki s korupcijo in na druge nelegalne načine prihajajo do premoženja ne more zgoditi nič Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Namen raziskave o korupciji je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi Rezultati raziskave kažejo da prebivalci Slovenije menijo da podkupnine niso normalen del življenja in imajo do njih odklonilen odnos Prebivalci Litve Ukrajine in Romunije imajo pozitiven odnos do podkupovanja ter menijo da je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah pa se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje Prizadevanja vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije pa s tem ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Ravno zaradi tega je zaupanje v boju proti korupciji izjemno pomembno kajti nepripravljenost na ukrepanje še bolj spodbuja korupcijo in spodjeda družbene norme

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

40

bull rezultati raziskave tržnoraziskovalne hiše Gral Iteo Nujnost in stopnja korupcije Raziskava je pokazala da večina ljudi v sodelujočih državah meni da podkupnine in korupcija niso normalen del življenja V srednji in vzhodni Evropi so precejšnje razlike v pojmovanju nujnosti korupcije V nekaterih državah je korupcija bolj ali manj vprašanje preživetja Med sodelujočimi državami je korupcija najbolj razširjena na Slovaškem kjer dve petini prebivalcev verjame da so podkupnine normalen del njihovega življenja - v skladu s trditvijo kdor želi normalno živeti jih mora dajati Države kjer je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja so tudi Romunija Madžarska Češka in Litva Prebivalci Avstrije Estonije in Slovenije se čutijo najmanj obvezani k dajanju podkupnin V Sloveniji samo 12 odstotkov sodelujočih meni da se brez korupcije ne da preživeti

SLIKA 10 NUJNOST KORUPCIJE

PODKUPNINE SO NORMALEN DEL ŽIVLJENJA KDOR ŽELI NORMALNO ŽIVETI JIH MORA

DAJATI

11 24 1626

1227

26193320

20

4012 24

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

41

Podkupnine zavračajo predvsem prebivalci Slovenije (85 odstotkov) Hrvaške Poljske Avstrije in Bolgarije medtem ko imajo pozitiven odnos do podkupovanja prebivalci Litve Romunije in Ukrajine

SLIKA 11 ODNOS DO PODKUPNINE

NIKOLI NE DAJEM PODKUPNINE

71 7179

586944397837

59

6741

85 37

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-3004)

42

Boj proti korupciji Antikorupcijski ukrepi navadnih državljanov so relativno omejeni Če bi bili anketiranci priča da zasebno podjetje ali posameznik podkupi uradno osebo bi v Sloveniji samo 11 odstotkov obvestilo policijo (v Ukrajini pa še manj samo 2 odstotka anketirancev) Večina prebivalcev srednje in vzhodne Evrope ne bi naredila praktično ničesar Največji odpor proti korupciji je bil zabeležen v Sloveniji (11) Avstriji in na Hrvaškem medtem ko so v tem smislu najmanj pogumni prebivalci Ukrajine (2)

SLIKA 12 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - OBVEŠČANJE POLICIJE

OBVESTILI BI POLICIJO ČE BI SLUČAJNO BILI PRIČA KO POSAMEZNIK ALI ZASEBNO PODJETJE PODKUPUJE

URADNO OSEBO

98

9

87877

85

65

11 2

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

43

Pripravljenost za kolektivni boj proti korupciji je višja v primerjavi z individualnim bojem Najaktivnejši so prebivalci Bolgarije Romunije ter Srbije in Črne Gore medtem ko prebivalci Avstrije Madžarske in Slovenije najmanj želijo sodelovati v takšni obliki boja proti korupciji

SLIKA 13 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - UDELEŽBA NA DEMONSTRACIJAH

UDELEŽBA NA ULIČNIH DEMONSTRACIJAH V PODPORO BOJA PROTI KORUPCIJI V DRŽAVI

22 5849

3436

2635305730

532926 33

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

44

Čeprav večina ljudi meni da živijo v državi z veliko korupcije in ne zaupajo preveč svoji vladi pa se vendarle zanašajo na boj države proti podkupninam in korupciji ter rešitev tega problema Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje

SLIKA 14 PROTIKORUPCIJSKI BOJ DRŽAVE

DRŽAVA (VLADA) IN LJUDJE BI SE MORALI BORITI PROTI KORUPCIJI IN PODKUPOVANJU

78 7393

81

8079778079

8484

8395 90

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral iteo (2003-2004) Iz rezultatov je razvidno da ljudje bolj ali manj še vedno računajo da se bo z antikorupcijskimi ukrepi ukvarjala njihova država

45

6 SKLEP Korupcija obstaja v družbi že od davnih časov in je pojav ki ga je družba vedno zanikala čeprav jo najdemo na vseh koncih sveta Lahko obstaja in se razvija na družbeni ravni ali na ravni posameznika Kolikor časa bo na svetu pohlep tako dolgo bodo tudi posamezniki ki bodo dovzetni za korupcijo Vendar pohlep ni vedno edini razlog za korupcijo Kadar človek ne more po zakoniti poti zadovoljiti minimalnih življenjskih potreb je lahko tarča tistega ki ponuja neko dobrino v zameno za zlorabo pooblastil V zadnjem času je korupcija postala vse bolj transparentna in ljudje se je vedno bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Globalni svetovni procesi omogočajo in pospešujejo možnosti za razvoj korupcije Korupcija se pojavlja po vsem svetu in ni značilnost le nekaterih sistemov Senzacionalni primeri po celem svetu vodijo v zamenjave voditeljev posameznih držav članov parlamentov ministrov državnih uslužbencevhellip Korupcija je postala problem vsega sveta še posebej v državah kjer je demokracija šele v povojih in kjer se uveljavlja tržno gospodarstvo V teh okoliščinah se je korupcija pospešeno razvila Zato je korupcija potencialna oblika ogrožanja varnosti na ravni posameznika države ter celotne družbe Korupcija je na mednarodnem svetovnem tržišču postala realnost Vedno več mednarodnih organizacij se ukvarja s problemom korupcije med katere sodijo Svetovna banka organizacija združenih narodov OECD EU GRECO Transparency International in ostale organizacije Prav tako se je s temo korupcije ukvarjalo več mednarodnih konferenc na katerih je bila sprejeta cela vrsta priporočil kar tudi govori o resnosti navedene problematike Mednarodna korupcija vse bolj zanima vlade politike gospodarstvenike in znanstvenike po celem svetu posledica tega pa so številna mednarodna srečanja posvetovanja konference ter ustanavljanje komisij in skupin za proučevanje korupcije Gradiva konferenc kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da je korupcija razširjena po vsem svetu Korupcijske mreže je zelo težko odkrivati in razbijati predvsem zaradi dejstva ker pri takih dejanjih ni žrtve v klasičnem pomenu besede Od korupcije imata korist tako tisti ki daje kot tisti ki jemlje v kazensko pravnem smislu pa sta odgovorna oba Ker pri tovrstni kriminaliteti nimamo klasičnega oškodovanca ki bi prijavil kaznivo dejanje je točno število takšnih dejanj neznano Korupcija ni zločin brez žrtve saj spodkopava objektivna demokratična merila ki naj bi vodila uradno osebo pri njenem odločanju Razmah korupcije lahko uradne postopke temelječe na demokratičnih načelih sprevrže v postopke ki temelje na pripravljenosti plačati podkupnino Takšna epidemija lahko spodkoplje zaupanje državljanov v državo in zniža raven spoštovanja prava Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju neenakosti pred zakonom zaradi nespoštovanja zakonov v izgubi etično-moralnih idealovhellip

46

Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Pri preiskovanju kaznivih dejanj je prav premoženje ki izvira iz kaznivega dejanja močna sled ki neposredno kaže na storilca Zaradi navedenega je interes vsakega kriminalca ki izvršuje kazniva dejanja s katerimi si ustvarja premoženjsko korist da to sled zakrije naloga organov odkrivanja in pregona pa je da jim z uporabo svojih pooblastil to preprečijo Tudi Slovenija tako kot mnoge druge države v zadnjih letih v smislu približevanja evropskim integracijskim tokovom izgrajuje učinkovit sistem boja proti pranju denarja Iz javnomnenjske raziskave o korupciji v Sloveniji Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede FDV vidimo kje se na področju korupcije v javnih službah po vrednostnih sodbah ljudi nahaja Slovenija Če povzamemo rezultate raziskave vidimo da so ljudje prepričani da je korupcije veliko s koruptivnimi dejanji pa jih je imelo osebno izkušnjo malo Anketirani so tako ocenili da je korupcija v Sloveniji precej razširjena čeprav njihove osebne izkušnje tega povsem ne potrjujejo Več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija velik problem in da je v primerjavi s korupcijo pred letom 1990 močno narasla Množične izjave o korupciji izhajajo iz pogostosti obravnavanja korupcije v medijih in politiki Za takšno stanje krivijo nizko izrečene kazni storilcem kaznivih dejanj in neučinkovitost organov pregona V ljudeh se posledično ustvarja prepričanje da se tistim ki s korupcijo in na druge nelegalne načine prihajajo do premoženja ne more zgoditi nič Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Namen raziskave o korupciji je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi Rezultati raziskave kažejo da prebivalci Slovenije menijo da podkupnine niso normalen del življenja in imajo do njih odklonilen odnos Prebivalci Litve Ukrajine in Romunije imajo pozitiven odnos do podkupovanja ter menijo da je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah pa se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje Prizadevanja vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije pa s tem ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Ravno zaradi tega je zaupanje v boju proti korupciji izjemno pomembno kajti nepripravljenost na ukrepanje še bolj spodbuja korupcijo in spodjeda družbene norme

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

41

Podkupnine zavračajo predvsem prebivalci Slovenije (85 odstotkov) Hrvaške Poljske Avstrije in Bolgarije medtem ko imajo pozitiven odnos do podkupovanja prebivalci Litve Romunije in Ukrajine

SLIKA 11 ODNOS DO PODKUPNINE

NIKOLI NE DAJEM PODKUPNINE

71 7179

586944397837

59

6741

85 37

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-3004)

42

Boj proti korupciji Antikorupcijski ukrepi navadnih državljanov so relativno omejeni Če bi bili anketiranci priča da zasebno podjetje ali posameznik podkupi uradno osebo bi v Sloveniji samo 11 odstotkov obvestilo policijo (v Ukrajini pa še manj samo 2 odstotka anketirancev) Večina prebivalcev srednje in vzhodne Evrope ne bi naredila praktično ničesar Največji odpor proti korupciji je bil zabeležen v Sloveniji (11) Avstriji in na Hrvaškem medtem ko so v tem smislu najmanj pogumni prebivalci Ukrajine (2)

SLIKA 12 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - OBVEŠČANJE POLICIJE

OBVESTILI BI POLICIJO ČE BI SLUČAJNO BILI PRIČA KO POSAMEZNIK ALI ZASEBNO PODJETJE PODKUPUJE

URADNO OSEBO

98

9

87877

85

65

11 2

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

43

Pripravljenost za kolektivni boj proti korupciji je višja v primerjavi z individualnim bojem Najaktivnejši so prebivalci Bolgarije Romunije ter Srbije in Črne Gore medtem ko prebivalci Avstrije Madžarske in Slovenije najmanj želijo sodelovati v takšni obliki boja proti korupciji

SLIKA 13 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - UDELEŽBA NA DEMONSTRACIJAH

UDELEŽBA NA ULIČNIH DEMONSTRACIJAH V PODPORO BOJA PROTI KORUPCIJI V DRŽAVI

22 5849

3436

2635305730

532926 33

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

44

Čeprav večina ljudi meni da živijo v državi z veliko korupcije in ne zaupajo preveč svoji vladi pa se vendarle zanašajo na boj države proti podkupninam in korupciji ter rešitev tega problema Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje

SLIKA 14 PROTIKORUPCIJSKI BOJ DRŽAVE

DRŽAVA (VLADA) IN LJUDJE BI SE MORALI BORITI PROTI KORUPCIJI IN PODKUPOVANJU

78 7393

81

8079778079

8484

8395 90

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral iteo (2003-2004) Iz rezultatov je razvidno da ljudje bolj ali manj še vedno računajo da se bo z antikorupcijskimi ukrepi ukvarjala njihova država

45

6 SKLEP Korupcija obstaja v družbi že od davnih časov in je pojav ki ga je družba vedno zanikala čeprav jo najdemo na vseh koncih sveta Lahko obstaja in se razvija na družbeni ravni ali na ravni posameznika Kolikor časa bo na svetu pohlep tako dolgo bodo tudi posamezniki ki bodo dovzetni za korupcijo Vendar pohlep ni vedno edini razlog za korupcijo Kadar človek ne more po zakoniti poti zadovoljiti minimalnih življenjskih potreb je lahko tarča tistega ki ponuja neko dobrino v zameno za zlorabo pooblastil V zadnjem času je korupcija postala vse bolj transparentna in ljudje se je vedno bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Globalni svetovni procesi omogočajo in pospešujejo možnosti za razvoj korupcije Korupcija se pojavlja po vsem svetu in ni značilnost le nekaterih sistemov Senzacionalni primeri po celem svetu vodijo v zamenjave voditeljev posameznih držav članov parlamentov ministrov državnih uslužbencevhellip Korupcija je postala problem vsega sveta še posebej v državah kjer je demokracija šele v povojih in kjer se uveljavlja tržno gospodarstvo V teh okoliščinah se je korupcija pospešeno razvila Zato je korupcija potencialna oblika ogrožanja varnosti na ravni posameznika države ter celotne družbe Korupcija je na mednarodnem svetovnem tržišču postala realnost Vedno več mednarodnih organizacij se ukvarja s problemom korupcije med katere sodijo Svetovna banka organizacija združenih narodov OECD EU GRECO Transparency International in ostale organizacije Prav tako se je s temo korupcije ukvarjalo več mednarodnih konferenc na katerih je bila sprejeta cela vrsta priporočil kar tudi govori o resnosti navedene problematike Mednarodna korupcija vse bolj zanima vlade politike gospodarstvenike in znanstvenike po celem svetu posledica tega pa so številna mednarodna srečanja posvetovanja konference ter ustanavljanje komisij in skupin za proučevanje korupcije Gradiva konferenc kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da je korupcija razširjena po vsem svetu Korupcijske mreže je zelo težko odkrivati in razbijati predvsem zaradi dejstva ker pri takih dejanjih ni žrtve v klasičnem pomenu besede Od korupcije imata korist tako tisti ki daje kot tisti ki jemlje v kazensko pravnem smislu pa sta odgovorna oba Ker pri tovrstni kriminaliteti nimamo klasičnega oškodovanca ki bi prijavil kaznivo dejanje je točno število takšnih dejanj neznano Korupcija ni zločin brez žrtve saj spodkopava objektivna demokratična merila ki naj bi vodila uradno osebo pri njenem odločanju Razmah korupcije lahko uradne postopke temelječe na demokratičnih načelih sprevrže v postopke ki temelje na pripravljenosti plačati podkupnino Takšna epidemija lahko spodkoplje zaupanje državljanov v državo in zniža raven spoštovanja prava Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju neenakosti pred zakonom zaradi nespoštovanja zakonov v izgubi etično-moralnih idealovhellip

46

Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Pri preiskovanju kaznivih dejanj je prav premoženje ki izvira iz kaznivega dejanja močna sled ki neposredno kaže na storilca Zaradi navedenega je interes vsakega kriminalca ki izvršuje kazniva dejanja s katerimi si ustvarja premoženjsko korist da to sled zakrije naloga organov odkrivanja in pregona pa je da jim z uporabo svojih pooblastil to preprečijo Tudi Slovenija tako kot mnoge druge države v zadnjih letih v smislu približevanja evropskim integracijskim tokovom izgrajuje učinkovit sistem boja proti pranju denarja Iz javnomnenjske raziskave o korupciji v Sloveniji Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede FDV vidimo kje se na področju korupcije v javnih službah po vrednostnih sodbah ljudi nahaja Slovenija Če povzamemo rezultate raziskave vidimo da so ljudje prepričani da je korupcije veliko s koruptivnimi dejanji pa jih je imelo osebno izkušnjo malo Anketirani so tako ocenili da je korupcija v Sloveniji precej razširjena čeprav njihove osebne izkušnje tega povsem ne potrjujejo Več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija velik problem in da je v primerjavi s korupcijo pred letom 1990 močno narasla Množične izjave o korupciji izhajajo iz pogostosti obravnavanja korupcije v medijih in politiki Za takšno stanje krivijo nizko izrečene kazni storilcem kaznivih dejanj in neučinkovitost organov pregona V ljudeh se posledično ustvarja prepričanje da se tistim ki s korupcijo in na druge nelegalne načine prihajajo do premoženja ne more zgoditi nič Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Namen raziskave o korupciji je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi Rezultati raziskave kažejo da prebivalci Slovenije menijo da podkupnine niso normalen del življenja in imajo do njih odklonilen odnos Prebivalci Litve Ukrajine in Romunije imajo pozitiven odnos do podkupovanja ter menijo da je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah pa se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje Prizadevanja vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije pa s tem ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Ravno zaradi tega je zaupanje v boju proti korupciji izjemno pomembno kajti nepripravljenost na ukrepanje še bolj spodbuja korupcijo in spodjeda družbene norme

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

42

Boj proti korupciji Antikorupcijski ukrepi navadnih državljanov so relativno omejeni Če bi bili anketiranci priča da zasebno podjetje ali posameznik podkupi uradno osebo bi v Sloveniji samo 11 odstotkov obvestilo policijo (v Ukrajini pa še manj samo 2 odstotka anketirancev) Večina prebivalcev srednje in vzhodne Evrope ne bi naredila praktično ničesar Največji odpor proti korupciji je bil zabeležen v Sloveniji (11) Avstriji in na Hrvaškem medtem ko so v tem smislu najmanj pogumni prebivalci Ukrajine (2)

SLIKA 12 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - OBVEŠČANJE POLICIJE

OBVESTILI BI POLICIJO ČE BI SLUČAJNO BILI PRIČA KO POSAMEZNIK ALI ZASEBNO PODJETJE PODKUPUJE

URADNO OSEBO

98

9

87877

85

65

11 2

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeška EstonijaMadžarskaLitvaPoljska RomunijaRusijaSrbija in črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

43

Pripravljenost za kolektivni boj proti korupciji je višja v primerjavi z individualnim bojem Najaktivnejši so prebivalci Bolgarije Romunije ter Srbije in Črne Gore medtem ko prebivalci Avstrije Madžarske in Slovenije najmanj želijo sodelovati v takšni obliki boja proti korupciji

SLIKA 13 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - UDELEŽBA NA DEMONSTRACIJAH

UDELEŽBA NA ULIČNIH DEMONSTRACIJAH V PODPORO BOJA PROTI KORUPCIJI V DRŽAVI

22 5849

3436

2635305730

532926 33

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

44

Čeprav večina ljudi meni da živijo v državi z veliko korupcije in ne zaupajo preveč svoji vladi pa se vendarle zanašajo na boj države proti podkupninam in korupciji ter rešitev tega problema Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje

SLIKA 14 PROTIKORUPCIJSKI BOJ DRŽAVE

DRŽAVA (VLADA) IN LJUDJE BI SE MORALI BORITI PROTI KORUPCIJI IN PODKUPOVANJU

78 7393

81

8079778079

8484

8395 90

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral iteo (2003-2004) Iz rezultatov je razvidno da ljudje bolj ali manj še vedno računajo da se bo z antikorupcijskimi ukrepi ukvarjala njihova država

45

6 SKLEP Korupcija obstaja v družbi že od davnih časov in je pojav ki ga je družba vedno zanikala čeprav jo najdemo na vseh koncih sveta Lahko obstaja in se razvija na družbeni ravni ali na ravni posameznika Kolikor časa bo na svetu pohlep tako dolgo bodo tudi posamezniki ki bodo dovzetni za korupcijo Vendar pohlep ni vedno edini razlog za korupcijo Kadar človek ne more po zakoniti poti zadovoljiti minimalnih življenjskih potreb je lahko tarča tistega ki ponuja neko dobrino v zameno za zlorabo pooblastil V zadnjem času je korupcija postala vse bolj transparentna in ljudje se je vedno bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Globalni svetovni procesi omogočajo in pospešujejo možnosti za razvoj korupcije Korupcija se pojavlja po vsem svetu in ni značilnost le nekaterih sistemov Senzacionalni primeri po celem svetu vodijo v zamenjave voditeljev posameznih držav članov parlamentov ministrov državnih uslužbencevhellip Korupcija je postala problem vsega sveta še posebej v državah kjer je demokracija šele v povojih in kjer se uveljavlja tržno gospodarstvo V teh okoliščinah se je korupcija pospešeno razvila Zato je korupcija potencialna oblika ogrožanja varnosti na ravni posameznika države ter celotne družbe Korupcija je na mednarodnem svetovnem tržišču postala realnost Vedno več mednarodnih organizacij se ukvarja s problemom korupcije med katere sodijo Svetovna banka organizacija združenih narodov OECD EU GRECO Transparency International in ostale organizacije Prav tako se je s temo korupcije ukvarjalo več mednarodnih konferenc na katerih je bila sprejeta cela vrsta priporočil kar tudi govori o resnosti navedene problematike Mednarodna korupcija vse bolj zanima vlade politike gospodarstvenike in znanstvenike po celem svetu posledica tega pa so številna mednarodna srečanja posvetovanja konference ter ustanavljanje komisij in skupin za proučevanje korupcije Gradiva konferenc kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da je korupcija razširjena po vsem svetu Korupcijske mreže je zelo težko odkrivati in razbijati predvsem zaradi dejstva ker pri takih dejanjih ni žrtve v klasičnem pomenu besede Od korupcije imata korist tako tisti ki daje kot tisti ki jemlje v kazensko pravnem smislu pa sta odgovorna oba Ker pri tovrstni kriminaliteti nimamo klasičnega oškodovanca ki bi prijavil kaznivo dejanje je točno število takšnih dejanj neznano Korupcija ni zločin brez žrtve saj spodkopava objektivna demokratična merila ki naj bi vodila uradno osebo pri njenem odločanju Razmah korupcije lahko uradne postopke temelječe na demokratičnih načelih sprevrže v postopke ki temelje na pripravljenosti plačati podkupnino Takšna epidemija lahko spodkoplje zaupanje državljanov v državo in zniža raven spoštovanja prava Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju neenakosti pred zakonom zaradi nespoštovanja zakonov v izgubi etično-moralnih idealovhellip

46

Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Pri preiskovanju kaznivih dejanj je prav premoženje ki izvira iz kaznivega dejanja močna sled ki neposredno kaže na storilca Zaradi navedenega je interes vsakega kriminalca ki izvršuje kazniva dejanja s katerimi si ustvarja premoženjsko korist da to sled zakrije naloga organov odkrivanja in pregona pa je da jim z uporabo svojih pooblastil to preprečijo Tudi Slovenija tako kot mnoge druge države v zadnjih letih v smislu približevanja evropskim integracijskim tokovom izgrajuje učinkovit sistem boja proti pranju denarja Iz javnomnenjske raziskave o korupciji v Sloveniji Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede FDV vidimo kje se na področju korupcije v javnih službah po vrednostnih sodbah ljudi nahaja Slovenija Če povzamemo rezultate raziskave vidimo da so ljudje prepričani da je korupcije veliko s koruptivnimi dejanji pa jih je imelo osebno izkušnjo malo Anketirani so tako ocenili da je korupcija v Sloveniji precej razširjena čeprav njihove osebne izkušnje tega povsem ne potrjujejo Več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija velik problem in da je v primerjavi s korupcijo pred letom 1990 močno narasla Množične izjave o korupciji izhajajo iz pogostosti obravnavanja korupcije v medijih in politiki Za takšno stanje krivijo nizko izrečene kazni storilcem kaznivih dejanj in neučinkovitost organov pregona V ljudeh se posledično ustvarja prepričanje da se tistim ki s korupcijo in na druge nelegalne načine prihajajo do premoženja ne more zgoditi nič Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Namen raziskave o korupciji je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi Rezultati raziskave kažejo da prebivalci Slovenije menijo da podkupnine niso normalen del življenja in imajo do njih odklonilen odnos Prebivalci Litve Ukrajine in Romunije imajo pozitiven odnos do podkupovanja ter menijo da je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah pa se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje Prizadevanja vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije pa s tem ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Ravno zaradi tega je zaupanje v boju proti korupciji izjemno pomembno kajti nepripravljenost na ukrepanje še bolj spodbuja korupcijo in spodjeda družbene norme

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

43

Pripravljenost za kolektivni boj proti korupciji je višja v primerjavi z individualnim bojem Najaktivnejši so prebivalci Bolgarije Romunije ter Srbije in Črne Gore medtem ko prebivalci Avstrije Madžarske in Slovenije najmanj želijo sodelovati v takšni obliki boja proti korupciji

SLIKA 13 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - UDELEŽBA NA DEMONSTRACIJAH

UDELEŽBA NA ULIČNIH DEMONSTRACIJAH V PODPORO BOJA PROTI KORUPCIJI V DRŽAVI

22 5849

3436

2635305730

532926 33

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral Iteo (2003-2004)

44

Čeprav večina ljudi meni da živijo v državi z veliko korupcije in ne zaupajo preveč svoji vladi pa se vendarle zanašajo na boj države proti podkupninam in korupciji ter rešitev tega problema Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje

SLIKA 14 PROTIKORUPCIJSKI BOJ DRŽAVE

DRŽAVA (VLADA) IN LJUDJE BI SE MORALI BORITI PROTI KORUPCIJI IN PODKUPOVANJU

78 7393

81

8079778079

8484

8395 90

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral iteo (2003-2004) Iz rezultatov je razvidno da ljudje bolj ali manj še vedno računajo da se bo z antikorupcijskimi ukrepi ukvarjala njihova država

45

6 SKLEP Korupcija obstaja v družbi že od davnih časov in je pojav ki ga je družba vedno zanikala čeprav jo najdemo na vseh koncih sveta Lahko obstaja in se razvija na družbeni ravni ali na ravni posameznika Kolikor časa bo na svetu pohlep tako dolgo bodo tudi posamezniki ki bodo dovzetni za korupcijo Vendar pohlep ni vedno edini razlog za korupcijo Kadar človek ne more po zakoniti poti zadovoljiti minimalnih življenjskih potreb je lahko tarča tistega ki ponuja neko dobrino v zameno za zlorabo pooblastil V zadnjem času je korupcija postala vse bolj transparentna in ljudje se je vedno bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Globalni svetovni procesi omogočajo in pospešujejo možnosti za razvoj korupcije Korupcija se pojavlja po vsem svetu in ni značilnost le nekaterih sistemov Senzacionalni primeri po celem svetu vodijo v zamenjave voditeljev posameznih držav članov parlamentov ministrov državnih uslužbencevhellip Korupcija je postala problem vsega sveta še posebej v državah kjer je demokracija šele v povojih in kjer se uveljavlja tržno gospodarstvo V teh okoliščinah se je korupcija pospešeno razvila Zato je korupcija potencialna oblika ogrožanja varnosti na ravni posameznika države ter celotne družbe Korupcija je na mednarodnem svetovnem tržišču postala realnost Vedno več mednarodnih organizacij se ukvarja s problemom korupcije med katere sodijo Svetovna banka organizacija združenih narodov OECD EU GRECO Transparency International in ostale organizacije Prav tako se je s temo korupcije ukvarjalo več mednarodnih konferenc na katerih je bila sprejeta cela vrsta priporočil kar tudi govori o resnosti navedene problematike Mednarodna korupcija vse bolj zanima vlade politike gospodarstvenike in znanstvenike po celem svetu posledica tega pa so številna mednarodna srečanja posvetovanja konference ter ustanavljanje komisij in skupin za proučevanje korupcije Gradiva konferenc kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da je korupcija razširjena po vsem svetu Korupcijske mreže je zelo težko odkrivati in razbijati predvsem zaradi dejstva ker pri takih dejanjih ni žrtve v klasičnem pomenu besede Od korupcije imata korist tako tisti ki daje kot tisti ki jemlje v kazensko pravnem smislu pa sta odgovorna oba Ker pri tovrstni kriminaliteti nimamo klasičnega oškodovanca ki bi prijavil kaznivo dejanje je točno število takšnih dejanj neznano Korupcija ni zločin brez žrtve saj spodkopava objektivna demokratična merila ki naj bi vodila uradno osebo pri njenem odločanju Razmah korupcije lahko uradne postopke temelječe na demokratičnih načelih sprevrže v postopke ki temelje na pripravljenosti plačati podkupnino Takšna epidemija lahko spodkoplje zaupanje državljanov v državo in zniža raven spoštovanja prava Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju neenakosti pred zakonom zaradi nespoštovanja zakonov v izgubi etično-moralnih idealovhellip

46

Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Pri preiskovanju kaznivih dejanj je prav premoženje ki izvira iz kaznivega dejanja močna sled ki neposredno kaže na storilca Zaradi navedenega je interes vsakega kriminalca ki izvršuje kazniva dejanja s katerimi si ustvarja premoženjsko korist da to sled zakrije naloga organov odkrivanja in pregona pa je da jim z uporabo svojih pooblastil to preprečijo Tudi Slovenija tako kot mnoge druge države v zadnjih letih v smislu približevanja evropskim integracijskim tokovom izgrajuje učinkovit sistem boja proti pranju denarja Iz javnomnenjske raziskave o korupciji v Sloveniji Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede FDV vidimo kje se na področju korupcije v javnih službah po vrednostnih sodbah ljudi nahaja Slovenija Če povzamemo rezultate raziskave vidimo da so ljudje prepričani da je korupcije veliko s koruptivnimi dejanji pa jih je imelo osebno izkušnjo malo Anketirani so tako ocenili da je korupcija v Sloveniji precej razširjena čeprav njihove osebne izkušnje tega povsem ne potrjujejo Več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija velik problem in da je v primerjavi s korupcijo pred letom 1990 močno narasla Množične izjave o korupciji izhajajo iz pogostosti obravnavanja korupcije v medijih in politiki Za takšno stanje krivijo nizko izrečene kazni storilcem kaznivih dejanj in neučinkovitost organov pregona V ljudeh se posledično ustvarja prepričanje da se tistim ki s korupcijo in na druge nelegalne načine prihajajo do premoženja ne more zgoditi nič Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Namen raziskave o korupciji je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi Rezultati raziskave kažejo da prebivalci Slovenije menijo da podkupnine niso normalen del življenja in imajo do njih odklonilen odnos Prebivalci Litve Ukrajine in Romunije imajo pozitiven odnos do podkupovanja ter menijo da je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah pa se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje Prizadevanja vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije pa s tem ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Ravno zaradi tega je zaupanje v boju proti korupciji izjemno pomembno kajti nepripravljenost na ukrepanje še bolj spodbuja korupcijo in spodjeda družbene norme

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

44

Čeprav večina ljudi meni da živijo v državi z veliko korupcije in ne zaupajo preveč svoji vladi pa se vendarle zanašajo na boj države proti podkupninam in korupciji ter rešitev tega problema Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje

SLIKA 14 PROTIKORUPCIJSKI BOJ DRŽAVE

DRŽAVA (VLADA) IN LJUDJE BI SE MORALI BORITI PROTI KORUPCIJI IN PODKUPOVANJU

78 7393

81

8079778079

8484

8395 90

AvstrijaBolgarijaHrvaškaČeškaEstonijaMadžarska LitvaPoljskaRomunijaRusijaSrbija in Črna goraSlovaškaSlovenijaUkrajina

Vir Gral iteo (2003-2004) Iz rezultatov je razvidno da ljudje bolj ali manj še vedno računajo da se bo z antikorupcijskimi ukrepi ukvarjala njihova država

45

6 SKLEP Korupcija obstaja v družbi že od davnih časov in je pojav ki ga je družba vedno zanikala čeprav jo najdemo na vseh koncih sveta Lahko obstaja in se razvija na družbeni ravni ali na ravni posameznika Kolikor časa bo na svetu pohlep tako dolgo bodo tudi posamezniki ki bodo dovzetni za korupcijo Vendar pohlep ni vedno edini razlog za korupcijo Kadar človek ne more po zakoniti poti zadovoljiti minimalnih življenjskih potreb je lahko tarča tistega ki ponuja neko dobrino v zameno za zlorabo pooblastil V zadnjem času je korupcija postala vse bolj transparentna in ljudje se je vedno bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Globalni svetovni procesi omogočajo in pospešujejo možnosti za razvoj korupcije Korupcija se pojavlja po vsem svetu in ni značilnost le nekaterih sistemov Senzacionalni primeri po celem svetu vodijo v zamenjave voditeljev posameznih držav članov parlamentov ministrov državnih uslužbencevhellip Korupcija je postala problem vsega sveta še posebej v državah kjer je demokracija šele v povojih in kjer se uveljavlja tržno gospodarstvo V teh okoliščinah se je korupcija pospešeno razvila Zato je korupcija potencialna oblika ogrožanja varnosti na ravni posameznika države ter celotne družbe Korupcija je na mednarodnem svetovnem tržišču postala realnost Vedno več mednarodnih organizacij se ukvarja s problemom korupcije med katere sodijo Svetovna banka organizacija združenih narodov OECD EU GRECO Transparency International in ostale organizacije Prav tako se je s temo korupcije ukvarjalo več mednarodnih konferenc na katerih je bila sprejeta cela vrsta priporočil kar tudi govori o resnosti navedene problematike Mednarodna korupcija vse bolj zanima vlade politike gospodarstvenike in znanstvenike po celem svetu posledica tega pa so številna mednarodna srečanja posvetovanja konference ter ustanavljanje komisij in skupin za proučevanje korupcije Gradiva konferenc kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da je korupcija razširjena po vsem svetu Korupcijske mreže je zelo težko odkrivati in razbijati predvsem zaradi dejstva ker pri takih dejanjih ni žrtve v klasičnem pomenu besede Od korupcije imata korist tako tisti ki daje kot tisti ki jemlje v kazensko pravnem smislu pa sta odgovorna oba Ker pri tovrstni kriminaliteti nimamo klasičnega oškodovanca ki bi prijavil kaznivo dejanje je točno število takšnih dejanj neznano Korupcija ni zločin brez žrtve saj spodkopava objektivna demokratična merila ki naj bi vodila uradno osebo pri njenem odločanju Razmah korupcije lahko uradne postopke temelječe na demokratičnih načelih sprevrže v postopke ki temelje na pripravljenosti plačati podkupnino Takšna epidemija lahko spodkoplje zaupanje državljanov v državo in zniža raven spoštovanja prava Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju neenakosti pred zakonom zaradi nespoštovanja zakonov v izgubi etično-moralnih idealovhellip

46

Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Pri preiskovanju kaznivih dejanj je prav premoženje ki izvira iz kaznivega dejanja močna sled ki neposredno kaže na storilca Zaradi navedenega je interes vsakega kriminalca ki izvršuje kazniva dejanja s katerimi si ustvarja premoženjsko korist da to sled zakrije naloga organov odkrivanja in pregona pa je da jim z uporabo svojih pooblastil to preprečijo Tudi Slovenija tako kot mnoge druge države v zadnjih letih v smislu približevanja evropskim integracijskim tokovom izgrajuje učinkovit sistem boja proti pranju denarja Iz javnomnenjske raziskave o korupciji v Sloveniji Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede FDV vidimo kje se na področju korupcije v javnih službah po vrednostnih sodbah ljudi nahaja Slovenija Če povzamemo rezultate raziskave vidimo da so ljudje prepričani da je korupcije veliko s koruptivnimi dejanji pa jih je imelo osebno izkušnjo malo Anketirani so tako ocenili da je korupcija v Sloveniji precej razširjena čeprav njihove osebne izkušnje tega povsem ne potrjujejo Več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija velik problem in da je v primerjavi s korupcijo pred letom 1990 močno narasla Množične izjave o korupciji izhajajo iz pogostosti obravnavanja korupcije v medijih in politiki Za takšno stanje krivijo nizko izrečene kazni storilcem kaznivih dejanj in neučinkovitost organov pregona V ljudeh se posledično ustvarja prepričanje da se tistim ki s korupcijo in na druge nelegalne načine prihajajo do premoženja ne more zgoditi nič Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Namen raziskave o korupciji je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi Rezultati raziskave kažejo da prebivalci Slovenije menijo da podkupnine niso normalen del življenja in imajo do njih odklonilen odnos Prebivalci Litve Ukrajine in Romunije imajo pozitiven odnos do podkupovanja ter menijo da je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah pa se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje Prizadevanja vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije pa s tem ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Ravno zaradi tega je zaupanje v boju proti korupciji izjemno pomembno kajti nepripravljenost na ukrepanje še bolj spodbuja korupcijo in spodjeda družbene norme

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

45

6 SKLEP Korupcija obstaja v družbi že od davnih časov in je pojav ki ga je družba vedno zanikala čeprav jo najdemo na vseh koncih sveta Lahko obstaja in se razvija na družbeni ravni ali na ravni posameznika Kolikor časa bo na svetu pohlep tako dolgo bodo tudi posamezniki ki bodo dovzetni za korupcijo Vendar pohlep ni vedno edini razlog za korupcijo Kadar človek ne more po zakoniti poti zadovoljiti minimalnih življenjskih potreb je lahko tarča tistega ki ponuja neko dobrino v zameno za zlorabo pooblastil V zadnjem času je korupcija postala vse bolj transparentna in ljudje se je vedno bolj zavedajo še posebej zaradi odmevnosti posameznih primerov podkupovanja v medijih Globalni svetovni procesi omogočajo in pospešujejo možnosti za razvoj korupcije Korupcija se pojavlja po vsem svetu in ni značilnost le nekaterih sistemov Senzacionalni primeri po celem svetu vodijo v zamenjave voditeljev posameznih držav članov parlamentov ministrov državnih uslužbencevhellip Korupcija je postala problem vsega sveta še posebej v državah kjer je demokracija šele v povojih in kjer se uveljavlja tržno gospodarstvo V teh okoliščinah se je korupcija pospešeno razvila Zato je korupcija potencialna oblika ogrožanja varnosti na ravni posameznika države ter celotne družbe Korupcija je na mednarodnem svetovnem tržišču postala realnost Vedno več mednarodnih organizacij se ukvarja s problemom korupcije med katere sodijo Svetovna banka organizacija združenih narodov OECD EU GRECO Transparency International in ostale organizacije Prav tako se je s temo korupcije ukvarjalo več mednarodnih konferenc na katerih je bila sprejeta cela vrsta priporočil kar tudi govori o resnosti navedene problematike Mednarodna korupcija vse bolj zanima vlade politike gospodarstvenike in znanstvenike po celem svetu posledica tega pa so številna mednarodna srečanja posvetovanja konference ter ustanavljanje komisij in skupin za proučevanje korupcije Gradiva konferenc kažejo da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo določeni vzorci in da je korupcija razširjena po vsem svetu Korupcijske mreže je zelo težko odkrivati in razbijati predvsem zaradi dejstva ker pri takih dejanjih ni žrtve v klasičnem pomenu besede Od korupcije imata korist tako tisti ki daje kot tisti ki jemlje v kazensko pravnem smislu pa sta odgovorna oba Ker pri tovrstni kriminaliteti nimamo klasičnega oškodovanca ki bi prijavil kaznivo dejanje je točno število takšnih dejanj neznano Korupcija ni zločin brez žrtve saj spodkopava objektivna demokratična merila ki naj bi vodila uradno osebo pri njenem odločanju Razmah korupcije lahko uradne postopke temelječe na demokratičnih načelih sprevrže v postopke ki temelje na pripravljenosti plačati podkupnino Takšna epidemija lahko spodkoplje zaupanje državljanov v državo in zniža raven spoštovanja prava Razlogi za širjenje korupcije se kažejo predvsem v razpadu vrednot v novo nastajajočih demokracijah v nesposobnosti vodilnih delavcev pomanjkanju notranjega nadzora nemoralnosti vodilnih ljudi v javnem življenju neenakosti pred zakonom zaradi nespoštovanja zakonov v izgubi etično-moralnih idealovhellip

46

Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Pri preiskovanju kaznivih dejanj je prav premoženje ki izvira iz kaznivega dejanja močna sled ki neposredno kaže na storilca Zaradi navedenega je interes vsakega kriminalca ki izvršuje kazniva dejanja s katerimi si ustvarja premoženjsko korist da to sled zakrije naloga organov odkrivanja in pregona pa je da jim z uporabo svojih pooblastil to preprečijo Tudi Slovenija tako kot mnoge druge države v zadnjih letih v smislu približevanja evropskim integracijskim tokovom izgrajuje učinkovit sistem boja proti pranju denarja Iz javnomnenjske raziskave o korupciji v Sloveniji Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede FDV vidimo kje se na področju korupcije v javnih službah po vrednostnih sodbah ljudi nahaja Slovenija Če povzamemo rezultate raziskave vidimo da so ljudje prepričani da je korupcije veliko s koruptivnimi dejanji pa jih je imelo osebno izkušnjo malo Anketirani so tako ocenili da je korupcija v Sloveniji precej razširjena čeprav njihove osebne izkušnje tega povsem ne potrjujejo Več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija velik problem in da je v primerjavi s korupcijo pred letom 1990 močno narasla Množične izjave o korupciji izhajajo iz pogostosti obravnavanja korupcije v medijih in politiki Za takšno stanje krivijo nizko izrečene kazni storilcem kaznivih dejanj in neučinkovitost organov pregona V ljudeh se posledično ustvarja prepričanje da se tistim ki s korupcijo in na druge nelegalne načine prihajajo do premoženja ne more zgoditi nič Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Namen raziskave o korupciji je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi Rezultati raziskave kažejo da prebivalci Slovenije menijo da podkupnine niso normalen del življenja in imajo do njih odklonilen odnos Prebivalci Litve Ukrajine in Romunije imajo pozitiven odnos do podkupovanja ter menijo da je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah pa se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje Prizadevanja vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije pa s tem ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Ravno zaradi tega je zaupanje v boju proti korupciji izjemno pomembno kajti nepripravljenost na ukrepanje še bolj spodbuja korupcijo in spodjeda družbene norme

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

46

Pranje denarja predstavlja problem svetovnih razsežnosti ki se je zaostril do te mere da v mnogih državah ogroža finančni in gospodarski sistem Dejansko je pranje denarja skup zapletenih operacij ki kriminalcem omogočijo da nekaznovano uživajo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem Pri preiskovanju kaznivih dejanj je prav premoženje ki izvira iz kaznivega dejanja močna sled ki neposredno kaže na storilca Zaradi navedenega je interes vsakega kriminalca ki izvršuje kazniva dejanja s katerimi si ustvarja premoženjsko korist da to sled zakrije naloga organov odkrivanja in pregona pa je da jim z uporabo svojih pooblastil to preprečijo Tudi Slovenija tako kot mnoge druge države v zadnjih letih v smislu približevanja evropskim integracijskim tokovom izgrajuje učinkovit sistem boja proti pranju denarja Iz javnomnenjske raziskave o korupciji v Sloveniji Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede FDV vidimo kje se na področju korupcije v javnih službah po vrednostnih sodbah ljudi nahaja Slovenija Če povzamemo rezultate raziskave vidimo da so ljudje prepričani da je korupcije veliko s koruptivnimi dejanji pa jih je imelo osebno izkušnjo malo Anketirani so tako ocenili da je korupcija v Sloveniji precej razširjena čeprav njihove osebne izkušnje tega povsem ne potrjujejo Več kot polovica vprašanih ocenjuje da je korupcija velik problem in da je v primerjavi s korupcijo pred letom 1990 močno narasla Množične izjave o korupciji izhajajo iz pogostosti obravnavanja korupcije v medijih in politiki Za takšno stanje krivijo nizko izrečene kazni storilcem kaznivih dejanj in neučinkovitost organov pregona V ljudeh se posledično ustvarja prepričanje da se tistim ki s korupcijo in na druge nelegalne načine prihajajo do premoženja ne more zgoditi nič Uporabili pa smo tudi izsledke raziskave mednarodnega projekta v okviru raziskovalne mreže Gfk Raziskavo je koordiniralo podjetje GFK Praha v vsaki državi pa jo je izvedla lokalna tržnoraziskovalna hiša v Sloveniji je bil izvajalec raziskave Gral Iteo Namen raziskave o korupciji je bil pokazati stališča in mnenja posameznikov do podkupovanja in korupcije v njihovi državi Rezultati raziskave kažejo da prebivalci Slovenije menijo da podkupnine niso normalen del življenja in imajo do njih odklonilen odnos Prebivalci Litve Ukrajine in Romunije imajo pozitiven odnos do podkupovanja ter menijo da je korupcija nujen del vsakodnevnega življenja Zelo visok odstotek anketiranih v srednje in vzhodno evropskih državah pa se strinja s trditvijo da se mora proti korupciji boriti država in ne ljudje Prizadevanja vseh državnih in nedržavnih institucij pri preprečevanju korupcije pa s tem ostanejo neuspešna če se v njihova prizadevanja ne vključi tudi večina državljanov Ravno zaradi tega je zaupanje v boju proti korupciji izjemno pomembno kajti nepripravljenost na ukrepanje še bolj spodbuja korupcijo in spodjeda družbene norme

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

47

7 POVZETEK Pojav korupcije je izredno kompleksen in je razširjen po celem svetu ne glede na gospodarski status ali politični sistem države Po mnenju različnih strokovnjakov in medijev naj bi se ta pojav v zadnjih letih še dodatno razširil vendar je zaradi težav pri merjenju korupcije težko podati objektivno oceno Iz analize definicij korupcije izhaja da ni enotne splošno sprejete opredelitve tega pojava avtorji pa nizajo številna skupna izhodišča katera so korupcija je predominnantno slaba stvar imamo dve strani ndash podkupovalca in podkupljenega za koruptivno dejanje obstaja nagrada dejanje je lahko kriminalizirano ali ne in je lahko izvršeno na različne načine Pri korupciji gre torej za neke vrste menjalni odnos v katerem posamezniki ali skupine posameznikov z izmenjavo informacij ali dobrin ki so lahko materialne ali pa tudi ne pridobijo določeno korist oziroma neko prednost pred drugimi do katere pa niso upravičeni Na podlagi teorij lahko razmejimo pojav korupcije na mikro srednjem in makro nivoju kot tudi na korupcijo v javnem in zasebnem sektorju V dostopni literaturi je največkrat opisana korupcija v javni upravi ki je tudi najbolj vidna Država mora za uspešno preprečevanje korupcije poznati vzroke za njen nastanek ter jih nato obravnavati Z izvajanjem ustrezne zakonodaje in visokimi kaznimi lahko država naredi veliko Pravi rezultati pa so lahko doseženi šele ob usklajenem delovanju nacionalnih organov in institucij za preprečevanje korupcije in mednarodnih organizacij Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek Dejansko pomeni iskanje in uporabo metod za prikrivanje njegovega nezakonitega izvora in poskuse njegovega vključevanja v zakonite finančne in gospodarske tokove Pojem pranja denarja so prvič uporabili ameriški pravosodni organi v letih 1920 do 1930 ob ugotovitvi da mafija denar zaslužen s prepovedano dejavnostjo (prostitucija igre na srečo tihotapstvo alkohola) vlaga v pralnice perila ki so bile v lasti priseljenih italijanskih družin Ključne besede korupcija protikorupcija pranje denarja

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

48

8 ABSTRACT Corruption is very complex phenomenon and it is spread around whole world irrespective of economic status or political system of country Regarding many various experts and media this phenomenon additionally expand in recent years but owing to problems how to measure it it is very difficult to give objective estimation Going out from corruption definition analysis that there is no uniform generally admitted determination of this phenomenon authors are threading numerous common starting points which are corruption is predominant bad matter and we have two sides - corrupter and bribe taker for corruptive act there is reward act can be criminalized or not and can be pursued on different ways Thus corruption is sort of exchange relation where individuals or group of individuals gain certain benefit or some advantage of others for which are not justified On theory basis we can delimit corruption phenomenon on micro- middle- and macro level as on corruption in private and public sector In accessible literature mostly described and also mostly visible corruption is in public sector For successful prevention of corruption state or country must know causes for their source and only than to deal with State can do a lot with proper legislation implementation and high penalties True results however can be achieved only with reconciliation of national agencies and institutions for corruption prevention and international organizations Money laundry presents a technique of transformation of unfair and illegal gained money into fair and legal income It actually means searching and using of methods for hushing up their illegal origin and attempts of inclusion into legal financial and economic streams Money laundry as phenomenon was first time mentioned by American jurisdictional agencies in years 1920 till 1930 and it was stated out that Mafia was investing money earned with illegal activities (prostitution gambling alcohol smuggling) into laundries which were owned by Italian immigrant families Key words corruption anticorruption money laundry

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

49

9 SEZNAM LITERATURE 1 Deisinger Mitja 1993 Analiza kaznivega dejanja pranja denarja Pravosodni bilten 1-

2 2 Dobovšek Bojan 2002 Korupcija v javni upravi Ljubljana Ministrstvo za notranje

zadeve 3 Dobovšek Bojan Kriminalna politika in vpliv organiziranega kriminala na

gospodarstvo Teorija in praksa 3 4 Ferlinc Andrej 2000 Problemi kazenskega pregona korupcijskih deliktov Podjetje in

delo 67 5 Hren Mirjan 2002 Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj V

Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

6 Jager Matjaž 2000 On defining corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute 7 Jandosova Janar 2000 What we need to research on corruption V Corruption in

central and eastern Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Instiute

8 Klitgaard Robert 1996 Roles for International Organisations in the Fight Against

Corruption V Responding to Corruption Lecce Italy 9 Kos Drago 2004 Kako preprečevati korupcijo v gospodarstvu V Korupcija v

gospodarstvu urednik ndash B Dobovšek Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve 10 Kregar Josip 2000 The evil of corruption V Corruption in central and eastern

Europe at the turn of millenium urednik ndash G Meško Ljubljana Open Society Institute

11 Ludtke C 1993 Textausgabe mit Verweisungen und Sachverzeichnis Impresium

Munchen Verlag 12 Novak Marko in Maja Merčun 2002 Korupcija in protikorupcijski ukrepi v

Sloveniji Budapest Open Society Institute 13 OECD Observer 2000 Paris OECD 14 Podbevšek Bojan 1993 Organizirani gospodarski kriminal in pranje denarja Policija

1 15 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 2003 Letnik XXIX59

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

50

16 Režek Damjan 2002 Preprečevanje in odkrivanje pranja denarja V Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete urednik ndash D Maver Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve

17 Šelih Alenka 1993 Evropsko kazensko pravo Pravnik 48

10 SEZNAM VIROV 1 Dossier korupcija Vse o korupciji [Online] Available

httpwwwdossierkorupcijacom [2942005]

2 EU About eu [Online] Available httpeuropaeuintindex_slhtm 3 EUROPOL About europol [Online] Available httpeuropolnet 4 Gral iteo Rezultati korupcijske klime v srednji in vzhodni Evropi [Online] Available

httpwwwgfksi4_1_rezultati_korupcija2004php [1542004] 5 GRECO Abot greco [Online] Available httpgrecocoeint 6 Helping Countries Combat Corruption The Role of the World bank [Online]

Available httpwww1worldbankorgpublicsectoranticorruptcorruptncoridxhtm [2232003]

7 ICAC About icac [Online] Available httpicacnswgovau [872005] 8 INTERPOL About interpol [Online] Available httpwwwinterpolint 9 Ministrstvo za finance Urad RS za preprečevanje pranja denarja [Online] Available

httpwwwgovsimfslovuppdindexhtml [692004] 10 OECD About oecd [Online] Available httpwwwoecdorg [1542005] 11 Radio student Korupcija kot socialno in politično zlo [Online] Available

httpwwwradiostudentsiprojektidemokracijateksti40korupcijahtml 12 Raziskava Stališča o korupciji 2002 Center za raziskovanje javnega mnenja in

množičnih komunikacij Inštitut za družbene vede FDV Univerza v Ljubljani 13 Transparency international About ti [Online] Available

httpwwwtransparencyorgabout_tiindexhtml [442005] 14 United nations About united nations [Online] Available

httpwwwunorgpeaceindexhtml

51

15 Wikipedia About corruption [Online] Available httpenwikipediaorgwikiCorruption

16 Zakon o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS št7901 in 5902)

52

11 KAZALO TABEL IN SLIK TABELA 1 NIVOJI KORUPCIJE 12 SLIKA 1 VRSTE KORUPCIJE IZ VIDIKA NEVARNOSTI ZA DRUŽBO 10 SLIKA 2 ORGANIZACIJSKE ENOTE URADA 31 SLIKA 3 RAZŠIRJENOST KORUPCIJE V JAVNIH SLUŽBAH V SLOVENIJI 36 SLIKA 4 MNENJE O KORUPCIJI GLEDE NA UTEMELJITEV 36 SLIKA 5 VELIKOST PROBLEMA KORUPCIJE V SLOVENIJI 37 SLIKA 6 GIBANJE KORUPCIJE OD LETA 1990 DALJE 37 SLIKA 7 VZROKI ZA KORUPCIJO 38 SLIKA 8 INSTITUCIJE KI ODPRAVLJAJO KORUPCIJO 39 SLIKA 9 KRIVDA ZA KORUPTIVNO DEJANJE 39 SLIKA 10 NUJNOST KORUPCIJE 40 SLIKA 11 ODNOS DO PODKUPNINE 41 SLIKA 12 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - OBVEŠČANJE POLICIJE 42 SLIKA 13 ANTIKORUPCIJSKI UKREPI - UDELEŽBA NA DEMONSTRACIJAH 43 SLIKA 14 PROTIKORUPCIJSKI BOJ DRŽAVE 44