Prevajanje pojma »pedagogika« v angleški jezik in primer ... · PDF filepedagogika kot ena izmed pedagoških disciplin v Sloveniji nima dolge tradicije ... , saj psihologija ne

56 SODOBNAPEDAGOGIKA1/2014 KlaraSkubicErmenc

Klara Skubic Ermenc

Prevajanjepojma»pedagogika«vangleškijezikinprimerprimerjalnepedagogike

Povzetek: Članekobravnavavprašanjeprevajanjapojmapedagogikavangleškijezik.Zaradirazlikvraziskovalnihinakademskihtradicijahsepriprevajanjupedagošketerminologijeizslovenskegavangleškijeziksrečujemostežkoprevedljivimipojmi.Prevodnezagatepoglabljaanglikanizacijanaakademskeminraziskovalnempodročju,zaradičesarpedagogiprevodnavprašanjapogostopovezujemozvprašanjiidentitetesvojeznanosti.Avtoricaprekrazmislekaoidentitetipedagogikeoblikujestališčedoprevajanjapojmapedagogika,kigadodatnorazčlenizapodročjeprimerjalnepedagogike.PrimerjalnapedagogikakotenaizmedpedagoškihdisciplinvSlovenijinimadolgetradicije,polegtegajezaradisvojeinterdisciplinarnezasnoveprevodnošeposebejzanimiva.Šezlastijezapedagogikorelevantnavzadnjemobdobjusvojegarazvoja,sajdoživljapremikodprimerjalnegaraziskovanjasistemskihinšolsko-političnihvprašanjkprimerjalnemuraziskovanjupedagoškihpraks.

Ključne besede: identitetapedagogike,pedagogika,primerjalnapedagogika,primerjalneizobraže-valneštudije,pedagoškaterminologija,prevajanjepedagošketerminologije

UDK:37.01

Znanstveniprispevek

Dr. Klara Skubic Ermenc, izredna profesorica, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-naslov: [email protected]

SODOBNAPEDAGOGIKA1/2014,56–71

Prevajanjepojma»pedagogika«vangleškijezikinprimerprimerjalnepedagogike 57

Motiv za razpravo

Včasuintenzivnegavključevanjaraziskovalcevspodročjapedagogikevmed-narodnoraziskovalnosferosenenehnosrečujemosprevajalskimizagatami.Tehjesicervečvrst,amordasoterminološkenajizrazitejše;dejstvopaje,datudidrugenisozanemarljive(denimotistenaravnisintakse).Odločitveoizbiriterminavtujemjeziku–zlastipritemeljnihpojmihvede–nasvednoznovavračajokzelokompleksnimrazmislekomoidentitetilastnevede.Zastavitivprašanjeidentitetepedagogikepomenizazretisevvsonjenozgodovinoinepistemologijo,pomenipatudianalizodosedanjihrazpravotem.Tojeizjemnoambiciozencilj,kiga(še)nimamnamenadoseči,želimpadosečidvamanjambiciozna,insicer:(1)najprejseželimodzvatinavprašanjaprevajanjastrokovnihbesedil,skaterimiseavtorjidanesnenehnosrečujemo,innatoposkušatioblikovativodilo,kibipovezovalovprašanjaidentitetesprevodnimivprašanji;(2)vosrednjemdelučlankapaseželimposvetitiidentitetiprimerjalnepedagogikeinoblikovanovodiloprenestinaprimertepedagoškediscipline.

Krazmišljanjuotematikistamespodbudiladvavirarazprav:(1)ženemaloletmedstrokovnjaki,kiseukvarjamozraziskovanjemvzgojno-izobraževalnihfenomenov,potekanatrenutkeprecejburnarazpravaoterminološkihinpre-vajalskihvprašanjih.NaOddelkuzapedagogikoinandragogikososerazpravenajboljvnemalepriprevodupojmapedagogikavangleškijezik,zlastivpovezavizimenomoddelka,patudipriprevodunaslovarevije»Sodobnapedagogika«indelomapriprevoduimenštudijskihpredmetov.Razpravečlanovoddelkasopoka-zale,dasevresnicipogovarjamooidentitetinaševedeinnezgoljoprevodu.1(2)Sterminološkimivprašanjipasesrečujemtudipridelunapodročjuprimerjalnepedagogike,kjermedkolegivtujinipotekarazpravaoodnosumedcomparative education (karjenajboljrazširjenizraz,kigatudineangleškogovorečiavtorjipogostouporabljajopriprevodihsvojihbesedil)incomparative pedagogy.

1Opiramsenaustnevireininternorazpravo,kijepotekalapoelektronskipoštimedčlanioddelkaprivprašanjuprevodaimenaoddelka.


Čelahkointerpretiramstališčasvojihkolegov,bizapisala,dastasenaOddelkuzapedagogikoinandragogikooblikovaladvaosrednjapogledanavpra-šanjeprevajanjapojmapedagogika(glejopombo1).Prvipogledzagovarjaprevodpedagogikevpedagogy,kernajbiletakšenizrazustreznosporočal,daimamovmislihspecifičnoincelovitoznanostvvzgojiinizobraževanju,polegtegapaznjimskrbimotudizaohranjanjelastnekulturnespecifike,karjevsodobnempluralnemsvetunavsezadnjevrednota.Drugipogledpakaže,dasesprevodompedagogyoddaljujemoodrealnostisodobnegaakademskegainraziskovalnegasveta,kiodnaszahtevavečjovpetostvglobalnookolje.Vztrajanjepriprevajanjuvbesedo,kijeglobalnemubralcuinraziskovalcumanjrazumljiva,pomenivztrajanjepridomačijstvuinjeodraznašeneprilagojenostimednarodniakademskisferiterodraznašegaodrekanjatežnjikvečjirazumljivostiinprimerljivostivmednarodnemokolju.Tostadvenajboljrazširjeniargumentaciji,nepaedini.Medpreostalimijemožnonajtituditakšne,kiodražajoželjoponajdenjuskupnegaimenovalcadvehločenih,avendarsorodnihved–pedagogikeinandragogike.Globljeoidentitetnihvprašanjihnismorazpravljali,avendarvnjihodzvanjajorazprave,kisobilevzačetkudevetdesetihletprinaszaradivelikihdružbenihspremembintenzivnejše(glejnpr.Pediček1995).

Avtoricasemzagovornicaprvegapogleda,vendarnebrezpogojno.Menim,daimapedagogikaširšoveljavole,čejezaradisvojespecifičnostizmožnabogatitiglobalnoraziskovanjevzgojeinizobraževanjaoz.čejevmednarodnozakladnicoznanjainvpedagoškopraksozmožnaprispevatinovo,drugačnokakovost.Blizumije–sicerostra–argumentacija,kijojezapisalaN.Vujisić-Živković(2009)zUniverzevBeogradu,kjersosevzadnjemdesetletju,tj.včasusvojegaponovnegaodpiranjasvetu,tudisoočalizidentitetnimivprašanji.Avtoricajezapisala(pravtam),daimaetnocentrizemzapedagogikopogubneposledice.Navajatrditev,dajeTorstenHusén,ki jevdrugipoloviciosemdesetihletkritiziralameriškietnocentrizem,stemspodbudilpogostejšokomunikacijomedkontinentalnimevropskiminanglosaškimmodelompedagogike.Intoravnovčasu,kosmosevnekaterihvzhodnoevropskihdržavah,vključnoznekdanjoJugoslavijo,»šlifar-sičnevojnedisciplin«(pravtam,str.44).Namestodabispoznavalitujetradicijeinprakseinjihizkoristilizat.i.dvojnoobjektivizacijo(pojem,kigapovzemapoBourdieuju),kibinamomogočila»opazovatidomače,kotdajetuje«(pravtam),smopomnenjuavtoricerajeizbralit.i.dvojnosubjektivizacijoinsidomačena-redilitujeterzamenjevalipedagogikozedukologijo,češ,dasmotakoskladnejšispraviliterminološkestrokeinrazumljivejšinamednarodniravni.N.Vujisić-Živkovićopozarjanapolitičneinekonomskedimenzijetegaspora:edukologijajebiladenimovbaltskihdeželahrazumljenakotnačinosvobajanjaodimperialneruskepedagogike,atozaznavanjejespremenilonjihovosrečanjezimperialnoskandinavskopedagogiko(pravtam,str.44–45).

Torej,alilahkopedagogikaobogatiraziskovanjevzgojeinizobraževanjanamednarodniravni?Čeželimoodgovoritinatovprašanje,senemoremoizognitivprašanjuidentitetepedagogikeinnjenegaprispevka.Kergrezazelokomple-ksnivprašanji,jubomtukajskušalalezasnovatitervdrugemdeluprenestinapodročjeprimerjalnepedagogike.


Poskus opredelitve identitete pedagogike

Pedagogikoposkušamrazumetizvidikatrehmedsebojnopovezanihinso-odvisnihdimenzij:

1. prvadimenzija:vzgojainnormativnostvede,2. drugadimenzija:dialektikateorijeinprakse,3. tretjadimenzija:pedagogikaindrugevede.

Prva dimenzija: vzgoja in normativnost vede

Izzgodovinepedagogikevemo,dajeprvotniinosrednjipredmetpedagoškegaraziskovanjavzgoja,poznejepasejijepridružilošeraziskovanjeizobraževanjainsocializacije.Zelosplošnorečenopedagogipreučujemorazličnevidikeformiranjačlovekainpomen,kigaimajovzgojno-izobraževalneustanovepritem.Vzgojo,izobraževanjeinsocializacijopreučujejotudidrugevede,specifičnostpedagogikepasekaženajmanjvdvojem:negledenaširjenjeraziskovalnihvprašanjjevzgoja središčni koncept pedagogike,karle-todelatudinormativno znanost.Kotjeza-pisalSchmidt:»Preizkusnikamenvsakepedagošketeorijejenjenoopredeljevanjevzgojnihsmotrov,kerseponjihravnajovzgojnasredstvatervsebinainnačinpouka,razkrivajopašepedagogovonaziranjeomožnostihinmejahvzgojnegaučinkovanjaterstemtudinjegovopojmovanječlovekovenarave.«(Schmidt1988,str.310)

Drugič,zapedagogikojeznačilno,dapreučujedrugepredmetevodnosu do vzgoje in da ključno pozornost posveča odnosom med njimi:načenjamovprašanjaorazmerjumedvzgojoinizobraževanjemtermedvzgojoinsocializacijo,raziskujemoodnosemedvzgojnoinsocializacijskofunkcijoizobraževanjaintakonaprej.Raz-iskovanjetovrstnihrazmerijinodnosovjeverjetnovvsebinskemsmisluosrednjaidentitetnatočkapedagogike,njenatemeljnaznačilnost.Ali,čedopolnimozrazlagoH.Novak(1995):»Vendarpajeznačilnozavseznanosti,razenzapedagogiko,daselotevajofenomenavzgoje–negledenato,aligrezateoretskooziromadeduktivnoaliempiričnooziromainduktivnoraziskovanje–spreučevanjemposameznihdelov,tj.zzornihkotovlastnegaraziskovalnegapredmeta,vkaterempomenivzgojaleenegaodtematskihpodročijčlovekoveindružbenepojavnosti.Njihovaobravnavavzgojezatoostajanaparcialnempreučevanju,čepravgrezakompleksendružbenipojav,kidelujevsvojiintegriranitotaliteti.Vcelotigaobravnavakotpredmetpreučevanjalepedagogika.«(Pravtam,str.81)

Takokotzadrugedružboslovneinhumanističnevedejetudizapedagogikoznačilno,danasvojatemeljnavprašanjaponujarazličneodgovore–datorejniparadigmatskaveda,temvečveda,kijozaznamujejonotranje napetostimednasprotujočimisiodgovori.Paradigmatskerazlikeseodražajotudinaravnipo-imenovanja.Besedopedagogikasov18.stoletjuuveljaviliNemci,kisojo–takoAutor(1995,str.86)–uporabilizapoimenovanjepraktičneumetnostioz.veščinevzgajanjainizobraževanja.Vendarpasojoželeta1779nahallskiuniverziupo-


rabilizapoimenovanjevedenauniverzitetnihštudijih(pravtam,str.86–87).Znadaljnjimrazvojemvede(sprvazlastispomočjoHerbartainpoznejepredstavnikovduhoslovnepedagogike)sejeutrjevaltudipojempedagogika.Temeljipojmasosevnjegovidomoviniverjetnonajboljradikalnostreslišelevšestdesetihletih20.stoletja,kosejenemškapedagogikasoočilaznotranjimrazkolom:naenistranijebilaševednopedagogika (Pädagogik),zvestasvojisistemskosti,normativ-nosti,deduktivnemupristopuinukvarjanjuzvzgojno-filozofskimivprašanji,nadrugistranipajebilavednomočnejšeinterdisciplinarnoinempiričnousmerjenoraziskovanjevzgoje(Erziehungswissenschaft)(Autor1995;Mitter2009;Medveš2010a,2010b).Sparadigmatskimiinterminološkimidilemamisoseukvarjalitudidrugje.OdogajanjuvFrancijijefrancoskapedagoginjaF.Best(1988)zapisala,dajetuditamvsedošestdesetihlet20.stoletjaprevladovalpojempedagogika(pédagogie),kigajenatozačelizpodrivatipojemedukacija(l'éducation).Avtoricajepojasnila,dasotistiavtorji,kisovFrancijizagovarjalipojempedagogika,izpo-stavljalipomenvzgojnefunkciješole,medtemkosozagovornikipojmaedukacijaproblematiziralivzgojnovlogoinvospredjepostavljalinjenoizobraževalnovlogo(pravtam,str.158).PomennormativnostipedagogikejeavtoricazagovarjalaskritikodogajanjavFranciji,kjerjevpetdesetihinšestdesetihletih20.stoletjapogostoprihajalodozamenjavepedagogikespsihologijo,karjeponjenemmnenjunarobe,sajpsihologijanemoreoblikovatinorminnačelvzgajanjainizobraže-vanja,nitinemorevcelotipojasnitipojavavzgojeinizobraževanja.Žeuvodomapasmoomenili,dasmopojempedagogikevnekdanjihsocialističnihdržavahzačeliopuščatipozneje,približnovdevetdesetihletih20.stoletja,sčimersmoseželeliotrestinjenedomnevneideološkeprtljage.

Druga dimenzija: dialektika teorije in prakse

Pedagogikakotvedajenastalavdialogumedodzivinapraktičnepotrebeinželjopospoznanjufenomenavzgoje.Izzgodovinepedagogikevemo,dajenastanekakademskepedagogikeinnjenegarazmahapoevropskihuniverzahv19.stoletjuspodbudilrazvojjavnegašolstva.Znjimjeprišlodopostopneprofesionalizacijeučiteljskegapoklica,torejtudidosistematizacijepedagoškegaznanjainsistemanjihovegaizobraževanja.Pavendar,kotstapoudarilašvicarskapedagogaHofstetterinSchneuwly(2001),pedagoškoznanjeninastalozgoljizpraktičnihpotreb,temvečtudiizraziskovalnegainteresa.Zaradisrečevanjaobehinteresovjepedagogika(sprocesomrazvojanjenihdisciplin)vseskozizaznamovanaznapetostmi med dvema vrstama zahtev:naenistranisesrečujemozzahtevami,kiprihajajoizpedagoškeprakse,nadrugipazzahtevami,kiprihajajoizraziskovalnegapolja.N.Vujisić-Živković(2008)meni,dapedagogikajeinjevednobilaumeščena med prakso in teorijo(pravtam,str.545).Zdise,dajedrugasestavinaidentitetepedagogikeravnotamedprostor,tonenehnoiskanjeustreznegaravnovesjamedteorijoinprakso.Drugačerečeno:breztegaodnosainbreziskanjaustreznegaravnovesjatudipedagogikeni.Nimamopotrebepopedagogiki,kinekoristipraksi,sajnamdrugevedeposameznedružbeneinpsihološkepojavemordaceloboljepojasnjujejo.Nimamopanitipotrebepopedagogiki,kinizmožnaoblikovati


specifičnihpedagoško-metodološkihprincipovinponjihzakonitostipedagoškihprocesov.Schmidt(1975)jeopredelilspecifikopedagoškemetodologijeravnovdialektičnemodnosumedteorijoinprakso:zanjjedialektičniodnosmedteorijo(deduktivnimpristopom)inprakso(induktivnipristopom)temeljni princip meto-dologije pedagoškega raziskovanja.Samozdialogomobehraziskovalnihpristopov(inzdialogomteoretikovinpraktikov)serazvijajonovapedagoškaspoznanjainpraktičnepedagoškerešitve.

Zaradiumeščenostimedteorijoinpraksopedagogikanivednoveljalazapovsemenakovrednoznanostdrugimznanostim.Otemdenimopišejonekateriskandina-vskiavtorji(npr.Bengtsson2006),zlastipaanglosaški(Bridges2006;Hamilton1999;Simon1999);otemporočatudižeomenjenaF.Best(1988)zaFrancijo.PonjenemmnenjujeimelpojempedagogikavFrancijipogostoslabšalenprizvok,insicerravnozaradinjenegarazvoja,vezaneganapotrebezaprofesionalizacijoučiteljskegapoklica.Slabšalniprizvokseje,kotpoudarja,ohranjalnegledenato,daseježevosemdesetihletih19.stoletjaoblikovalaidejaooblikovanjuobčepedagogike,pedagogike,kibiizdelalateoretskotrdnoinsistematično»doktrino«vzgojeinizobraževanja,kibibilahkratitudiosnovazapredmetnepedagogike.Sočasnoobnastajanjupedagogikepasouglednifilozofiinsociologi(mednjimijenajboljznanDurkheim)naelitnihuniverzahzačeliustanavljatioddelkezaznanostoedukaciji2(science de l'éducation),karjepoglobiloprepadmedvedo,kinajbibilanamenjenaizobraževanjuosnovnošolskihučiteljev,invedo,kinajbibilanamenjenaakademskimelitam(pravtam).

Tretja dimenzija: pedagogika in druge vede

Pedagogikajetudiinterdisciplinarnaveda.PoHerbartu,kibigaverjetnolahkooznačilizaenegaizmedočetovakademskepedagogike,jepedagogikastičnatočkafilozofije(etike)inpsihologije:»Prvapokažeciljizobraževanja(Bildung),drugapot,sredstvainovire.«(HerbartvProtner,1998,str.18)Vendarpaga–takoProtner(1998)–takšnazvezafilozofijeinpsihologijenizadovoljila,sajniomogo-čalaodzivanaenkratnostotroka.Takopedagogikenimogočeutemeljevati»večsfilozofijoinpsihologijo,[inzatoHerbart]zahtevarazvojpedagogikekotsamostojneznanostiinneuporabne,izpeljaneznanostiizobehdisciplin«(Protner1998,str.21).Zahtevavedo,kirazvijasvoje»lastnepojme«(pravtam,str.22).Tanadgradnjastikamedfilozofijoinpsihologijopomenizačetekpedagogike,kisejevnadaljnjih200letihrazvijalatudispomočjodrugihved,izkaterihječrpalaspoznanjainjihintegriralavase.Vendarpanačiniintegriranjarazličnihvedvpedagogikonisoenakivvsehakademskihokoljih.Tojepovzročilorazvojvečakademskihtradicij,kišedanesvplivajonato,dapoznamorazličnekonceptualizacijepedagoškegaštudija.Teakademsketradicijesoraziskovališvicarskiinnemškipedagogi(Hof-stetterinSchneuwly2001;KeinerinSchriewer2000;Vujisić-Živković,vtisku),saminastičiščuvečtradicij,inugotovili,dajevEvropimogočegovoritiotrehtradicijahoz.trehmodelihrazvojapedagogike(oz.izobraževalnihved)gledena

2Tuuporabljamprevod,kimupogostosledijonekaterislovenskiavtorji,opirajočsezlastinafrancoskopedagoškotradicijo(npr.Gaber2006).


načinintegracijerazličnihved.Ločitijemogočegermanski,francoskiinanglo-saškimodel:(1)germanskimodel:zanjjeznačilnačvrstadisciplinarnaenotnost,kijozaznamujejoprevidnoizbranereferenceznotrajosnovnihdisciplin,kotsoobčapedagogika,zgodovinapedagogike,metodologijapedagoškegaraziskovanja,didaktika,šolskapedagogikaitd.;(2)francoskimodel:soditudivevropskopeda-goškotradicijo,vendarjerazumljenboljvsmislurazširjenedružbenevede,kiseopiranaširšereferenceizdružboslovnegapodročja,zlastikognitivnepsihologije,sociologije,lingvistike,zgodovineinantropologije;(3)anglosaškimodel:opirasenaštiriosnovnediscipline–filozofijo,zgodovino,psihologijoinsociologijoizobra-ževanja–,vendarimaprilagodljivostrukturo,kiseprilagajapotrebamprakseinrelevantnimpoklicem.

Kdaj je pedagogika pedagogy?

Českušamozgornjorazpravoprenestinavprašanjeprevajanja,potemlahkooblikujemonaslednjiprincip.

1. Pedagogika=pedagogy,koohranjasvojenormativnoizhodišče,inzatosvojaraziskovalnavprašanja,raziskovalnepostopkeininterpretacijepostavljavokvirnorm,zakateresezavzema.

Socialnokritičnapedagogikasedenimoopiranakritičnoteorijo,kipoHor-kheimerju(1981)razkrivaintereskapitalavozadju,inznanost,kiteganeupošteva,pomagapriohranjanjuizkoriščanja.Kritičnateorijapa»nikdarnestremizgoljpokopičenjuvédenjakottakšnega,temvečmerinaemanci-pacijočlovekaizzasužnjujočihrazmerij«(pravtam,str.76).Ciljteorije,kigaizpeljeizstiskesedanjosti,jetorejdosečiumnostanje,kisevodražavdružbikotskupnostisvobodnihljudi(pravtam,str.53),ali,kotjeSagadin,(1991)navezujočsenaMoserjevkonceptskiciranegadiskurza,postavilpe-dagogikov»službokritičnedružbeneznanosti,kibovpetavprizadevanjezademokratizacijodružbenihodnosov«(pravtam,str.336),kiprisvojemraziskovanjunebopreskočilainteresaza»substancialnodemokratizacijodružbenihodnosov«(pravtam).

2. Pedagogika=pedagogy,kopoudarjaravnovesjemedteorijoinpraksooz.kotakoraziskovanjekotpraktičnoudejstvovanjeizpeljedialektično.Torej:

a. kopojasnjujepojavenapodlagiteoretičnerefleksije(deduktivno)inempiričneanalize(induktivno),

b. kopojavepojasnjujeinhkratiiščeodgovorenavprašanjaKako?,c. konavprašanjaKako?oblikujeodgovorevdialogumedteorijo(občimi

pedagoškimizakonitostmi)inprakso(kajsejekotučinkovitožeizka-zalovpraksi),torejtudivdialogumedpedagoškimiraziskovalciinpedagoškimipraktiki.


4. Pedagogika=pedagogy,kosepovezujezdrugimivedamitako,daohranjasrediščnostsvojihpredmetovraziskovanjainraziskovalnihprincipov,asspoznanjidrugihvedsvojeraziskovanjebogatiinaktualizira.

Vztrajati pri pedagogy?

PojempedagogikajerazširjenvcelotnemkontinentalnemdeluEvrope,zunajnjepaprecejmanj.Enakpomenkotvslovenščiniimaševhrvaščiniinsrbščini(pedagogija),bolgarščini(pedagogija),italijanščiniinšpanščini(pedagogia),nor-veščini(pedagogikk),danščini(pedagogik)inšebilahkonaštevali.Vanglosaškemokoljupapojmapedagogika(pedagogy)vtempomenunepoznajo,sajtampedago-gikakotspecifičnavedanitineobstaja.ČepravraziskovalcivanglosaškemsvetuspremljajodelopedagogovizkontinentalneEvrope,sepedagogikananjihovihuniverzahinvpedagoškipraksinirazširila(Hamilton1999;Simon1999).Simonjepokazal,dajeneobstojvede(kigasicerostrokritizira)razlog,daimatudisampojempedagogikavangleškemjezikuprizvok»amaterskostiinpragmatičnosti«(Simon1999,str.34).Zapreučevanjevzgojno-izobraževalnihfenomenovsevan-glosaškemokoljupogostouporabljapojemizobraževalneznanosti(educational sciences).Teimajoizrazitointerdisciplinarenpomen,sajraziskovanjevzgojeinizobraževanjarazumejokotraziskovanje,temelječenadrugihznanostih,kinapodlagilastnihteorijrazvijajopredlogezadelovanješolinizboljševanjevzgojno-izobraževalneprakse(Medveš2010;Kodelja2005).

Negledenazapisanoimapedagogyvbesedilihavtorjevizangleškogovorečihokolijsvojemestoinpomen.Lanigajesistematičnoanaliziralaštudentkapedago-gikeK.ČepičvsvojidiplomskinalogiznaslovomPrevajanje slovenske pedagoške terminologije v angleški jezik(Čepič2013).Meddrugimjeugotovilanaslednje:Oxfordovangleško-angleškislovarizobraževanja(OxfordDictionaryofEducation2008)definirapedagogykotprofesionalnopraksopoučevanjainkotakademskopodročje.Nevključujesamopraktičneaplikacijepoučevanjaalisposobnosti,ampaktudikurikularnevsebineinteorijootem,kakoinzakajpotekaučenje.3Podobnodefinicijojeavtoricanašla(pravtam)tudivenemizmedspletnihangleškihslo-varjevizobraževalneterminologije(DictionaryofEducationb.l.)4.Cambridgeevinternetnislovar(CambridgeDictionariesOnlineb.l.)definirapedagogikokot»študijmetodindejavnostipoučevanja«,Oxfordovslovar(Oxforddictionaryon-line

3»Pedagogy:Teachingasaprofessionalpracticeandasafieldofacademicstudy.Itencompassesnotonlythepracticalapplicationofteaching,orpedagogicskills,butalsocurriculumissuesandthebodyoftheoryrelatingtohowandwhylearningtakesplace.BecauseitderivesfromaGreekexpres-sionreferringtotheeducationoftheyoung,pedagogyissometimestakentobespecificallyabouttheeducationofchildrenandyoungpeople,inwhichcase,themorerecentlycoinedterm»andragogy«isusedinrelationtotheeducationofadults.‘Pedagogue’,onceinalternativeformforteacher,hascometohaveovertonesofpedantry,andissometimesusednowinapejorativesense.Either»pedagogic«or»pedagogical«maybeusedasanadjective.«(OxfordDictionaryofEducation2008)

4»Pedagogy(pedagogic–pedagogical):theart,‘science’,orprinciplesandmethods,ofteaching.Someseeitashavingthreekeyaspects:methodology,rationale,andreflection.Insomecontexts,itisusedmorebroadlyforthescienceofeducation,didactics,orupbringing.«(DictionaryofEducationb.l.)


b.l.)pakot»metodoinpraksopoučevanja,zlastisplošnoizobraževalnihpredmetovinteoretičnihkonceptov«(pravtam,str.60).

Očitnoje,daslovarskerazlagenisopovsemenotne.Nekateremednjimisecelopribližujejokontinentalnemurazumevanjupedagogikekotznanosti,čepravsoomejenenametodična,največdidaktična,vprašanja.Podobnorabojemogočezasledititudivznanstvenihrazpravah.Tamsepojempedagogynajpogostejepojavljakotpojem,kisegauporabljavodnosudopojmacurriculum,pričemerslednjizarazlikoodnjegaopisujeprocespoučevanja,njegoveganačrtovanjainoblikovanja(CEDEFOP2013).Vnedavniraziskavi,kijojenaročilaEvropskaagencijazara-zvojpoklicnegaizobraževanjainusposabljanja(CEDEFOP)inkišeniobjavljena(vnjejsvasodelovaladvačlanaizSlovenije), jeosrednjipredmetraziskovanjavocational pedagogy,kijepostaledenodpomembnihkonceptov,skaterimisedanesukvarjaCEDEFOP–razumegavsmislunačrtovanjainizvajanjapoukavpoklicnemizobraževanjuinusposabljanju.VkontinentalniEvropibimubilšenajbližjeizrazpredmetna(poklicna?)didaktika,nakarsmoavtorjiraziskavevšeneobjavljenemporočilutudiopozorili.Včasu,kosezanimanjemednarodnestrokovnejavnostiboljnagibakvzgojnimindidaktičnimvprašanjem,prihajadobertrenutekzauveljavitevpojma,kigajevEvropivzadnjihdesetletjihžeskorajpovozilprevladujočanglosaškidiskurz.Poskušajmotapoložajutemeljitinaprimeruprimerjalnepedagogike,prikateremsesrečujetacomparative educationkotprevladujočincomparative pedagogykotnovejšiinmanjrazširjenkoncept.

Comparative education in/ali comparative pedagogy?

Primerjalnoraziskovanjevzgojno-izobraževalnihfenomenovvanglosaškemokoljusodivtakoimenovanocomparative education,karbilahkoprevedlikotpri-merjalneizobraževalneštudije.Številniavtorjitopodročjerazumejokotraziskovalnopolje,kinapodlagirazličnihdružboslovnihznanostiprimerjalnoraziskujevprašanjavzgojeinizobraževanja(ArnoveinTorres2007;KubowinFossum2007;Wolhuter2011).ŠvedskikomparativistHusenjevtemsmisluprimerjalneizobraževalneštudijeopredelilkotpodročjeraziskovanja,kiuporabljazgodovinske,filozofskeinsociološketeorijeinmetodezaraziskovanjemednarodnihizobraževalnihvprašanj(Husenidr.1994,str.918).Sprimerjalnimraziskovanjemseukvarjajoraziskovalcirazličnihprofilov,največsociologi,zgodovinarji,tudipsihologi,filozofi,ekonomistiindrugi.Medavtorji,kisledijotemupristopu,somnenjaoopredelitvi,pomenuinvlogiprimerjalnegaraziskovanjavvzgojiinizobraževanjudeljenavseodsamegazačetkatehštudij.Avtorjisesrečujejostemeljnimvprašanjem,alisoprimerjalneizobraževalneštudijetakorazvite,dajeonjihmogočegovoritikotosamostojniznanosti–primerjalni izobraževalniznanosti,alipasovsvojempredmetuinmetodologijiraziskovanjaletakopomembnovezanenadrugeznanosti,dajihjemogočeklasificiratizgoljkotpodročjeoz.poljeraziskovanja.

Večinasodobnihavtorjevzagovarjadrugostališče,zatovangleškihučbe-nikihpogostonajdemoopredelitve,kotso:»Primerjalneizobraževalneštudijeso»eklektično/raznolikopoljesprilagodljivimimejamiinobrisi,kijihjetežkoraz-


mejiti«(EpsteininCarroll2005,str.62).Ali:»Primerjalneizobraževalneštudijeizhajajoizštevilnihznanosti(npr.sociologije,političnihznanosti,psihologijeinantropologije)inpreučujejoizobraževanjevrazvitihdeželahindeželahvrazvoju.Primerjalnoraziskovanjesepogostoukvarjazvlogo,kijoimaizobraževanjeprirazvojuposameznikaindržave.Spodbujanaskprevpraševanjulastnegasistemaizobraževanjainpreučevanjuvplivadružbenihvrednotnanašodnosdoizobraže-vanja.«(KubowinFossum2007,str.6)

Čejeraziskovanjeizobraževalnihfenomenovvdomenirazličnihdružboslovnihznanosti,kiseobraziskovanjumatičnihdružbenihpojavovsrečajotudizizobra-ževanjem,garaziskujejonasvojelastneraziskovalnenačine.Zatojelogično,dajetudiprimerjalnoraziskovanjeizobraževanjarazpetomedvečznanosti,nepavpetovnekovširšomatičnoznanost,karbimuolajšaloopredelitevlastneidentitete.Rappleye(2012)vtemsmislukritičnougotavlja,daštevilniavtorjikraziskovanjuizobraževanjapristopajozuporabo»prevladujočihleč,kijihponujajodrugeznanosti:političnevede,ekonomija,sociologija…«(pravtam,str.3),kar(polegprednosti)prinašatudislabosti,sajvodik»drobljenjurazumevanja«pedagoškihpojavovinoviravzpostavitevtakocelovitejšegarazumevanjapojavakotkonceptualneoz.teoretskecelovitosti(pravtam,str.3,4).Pomanjkanjeosredinjenjazatošedanescomparative educationpovzročaidentitetnetežave.Čepravprimerjalnapedago-gikaneobstajavenakioblikivvsehevropskihdržavahzrazvitopedagogikoinnienakorazvita,patam,kjerje,tovrstnihidentitetnihtežavvečinomanepoznajo(Wolhuteridr.2013).

Zanimivopaje,dasevzadnjih15letihznotrajcomparative educationpove-čujezanimanjezacomparative pedagogy.Ključniavtor,kijezanimanjespodbudil,jeznanangleškikomparativistizobraževanjaAlexander,kijeleta2000objavil(zdajželegendarno)študijoCulture and Pedagogy(2000).Spodbujenaznjego-vimiraziskavamisejetudiC.Planel(2008)zavzelazavključitevprimerjalnepedagogikevprogrameizobraževanjaučiteljev.Zanasjeključnanjenaoprede-litevprimerjalnepedagogike:razumejokotpodročje(area)alikotvidik(aspect)primerjalnegaraziskovanjaizobraževanja(pravtam,str.385‒386).Primerjalnoraziskovanjeizobraževanjarazumekotraziskovanjeizobraževanja,insicerkot»kulturnegafenomenavdvehalivečnacionalnihsistemihizobraževanja«(pravtam,str.386),medtemkopedagogikoopredelikot»teorijoinpraksopoučevanja[…],kotmikrokozmoskulture«(pravtam).Avtoricatorejprimerjalnopedagogikoopredelikotdelširšegaprimerjalnegaraziskovanjaizobraževanja,insicertoveljazatistidel,kiseposvečapreučevanjuprakspoučevanjavrazličnihdržavah.Stemko»raziskujemopedagogiko«,razkrivamotudipovezavemedpraksamipo-učevanjainkulturotermedstrukturoinmehanizmidružbeneganadzora.Zato,utemeljujeavtorica,jeprimerjalnapedagogikaedennajboljšihnačinovkrepitvemedkulturnekompetenceučiteljev.

Zdise,dajerazmerjemedprimerjalnopedagogikoinprimerjalnimizobra-ževanjemvtemprimeruravnoobratno,kotbigarazumelipedagogivnašemokolju:česozaC.Planelprimerjalneizobraževalneštudiješiršadisciplina,ki–karpriznavatudiavtorica–nimajasnoopredeljeneidentitete(pravtam,str.389)invključujetudiprimerjalnopedagogiko,bizapedagogavnašemokoljubilo


razmerjekvečjemuobratno:primerjalnepedagoškeraziskavepedagogikokrepijoprinjenemboljšemrazumevanjuvzgojno-izobraževalnihfenomenovinoblikovanjutrdnejšihpedagoškihteorij.

Sklep: ali lahko primerjalna pedagogika okrepi identiteto in kakovost primerjalnega raziskovanja?

Primerjalnoraziskovanjevpedagogikisprvanibilorazumljenovsmislusa-mostojnepedagoškediscipline,ampakvsmislumetoderaziskovanjaznotrajobčepedagogike(Savičević1984).Primerjalnametodajebilatudivzadnjihdesetletjihpogostovezananateorijovzgojeterzgodovinopedagogikeinšolstva(Ermenc2013;prim.tudiWolhuteridr.2013),postopomapasejezačelaosamosvajati;vSlovenijisejeodzgodovinepedagogikeinšolstvaosamosvojilašelevzačetkudevetdesetihlet,drugjeprej,nekjepaševednoostajavezanananjo.NapodročjunekdanjeJugoslavijesosenekateriavtorji(zlastiFranković1955,1971;Mitrović1981)podvplivomrazmahaprimerjalnegaraziskovanjavtujini(Nemčiji,Angliji,ZDA,Švici…)začelizavzematizakonstituiranjeprimerjalnepedagogikekotsamostojnepedagoškediscipline,kiseusmerjavpreučevanješolstvavdrugihdržavah(Ermencidr.2013).

Enatemeljnihmetodološkihzakonitosti,nakateritemeljivečjidelprimerjalnepedagogikevEvropi(Mitter2009),je,dašolskegasistemanemoremorazumetineodvisnoodkonteksta,vkateregajevpet.Kontekstserazumekotvplivzgodo-vinskih,kulturnih,antropoloških,ekonomskih,sociološkihindrugihznačilnostidružbenanjenšolskisistem.TudivNemčiji,kjerjebilainterdisciplinarnostvpedagogikitradicionalnomanjizrazita(Keiner2002;Mitter2009),jetazakoni-tostokrepilainterdisciplinarnonaravoprimerjalnepedagogikeinjostemtudiobogatila.Zgodovinaprimerjalnegaraziskovanjaizobraževanjanamednarodniravnijepravzapravzgodovinanapetosti,kinastajaprivprašanjuvlogeinnaravekontekstapridoločanjusistemaizobraževanja.Tisti,kivlogolokalnegakonte-kstavidijokotbistveno,neverjamejovmožnostprenašanjapedagoškihpraksinpolitikvdrugaokolja;tistipa,kikontekstrazumejoboljcelostno,padopuščajovečjomožnostučinkovitosti(ustreznoprilagojenega)prenašanjapraksinpolitik.Ključnatočkanapetosti,kisepojavljavprimerjalnemraziskovanju,jevprašanjeodnosameduniverzalizmominpartikularizmom(Ermenc,vtisku).

Pomenkontekstazapedagogikosevedaninekajpovsemnovega–dastavzgojainizobraževanjeodvisnaoddružbe,vkaterostavpeta,vpedagogikininovprincip(Schmidt1975),jepanaravatezakonitostivokviruprimerjalnegaraziskovanjaprecejtemeljitejeraziskana,zlastinapodročjupolitikizobraževanja(glejnpr.Raffe2011).Podrugistranipajetapoložajprimerjalnoraziskovanjetudizožil,sajsejeraziskovanjeprevečosredotočilonazunanjedejavnikeoz.ma-krodejavnike,pritempajepozabilonanotranjedejavnikeoz.mikrodejavnike.TojeposledicavplivaMichaelaSadlerja(Alexander2001),eneganajvplivnejšihkomparativistov,ki jenazačetku20.stoletjazapisal,da»sostvarizunajšolepomembnejšekotstvarivnjej«(SadlervAlexander2001,str.508).Alexanderjeedenglavnihkritikovtetradicije,kijessvojimiraziskavamizačelvprimerjalno


raziskovanjevnašatiravnote»notranje«vidike.TojestoriltudivsvojiraziskaviCulture and pedagogy (Alexander2000).VenemsvojihključnihmetodološkihprispevkovpaseAlexander(2001)zavzemazavečjovlogocomparative pedagogyvprimerjalnemraziskovanju.Vtembesedilu(pravtam)zapiše,daje»pedagogyverjetnonajboljopaznatema,kijokomparativistizanemarjamo«(pravtam,str.509).Primerjalnopedagogikorazumekotdelširšegaprimerjalnegaraziskovanjaizobraževanja,opredelipajotakole:

»Pedagogikokotdiskurzločujemodpoučevanjakotdejanja,avendarjuohra-njamneločljiva.Pedagogikatorejobsegatakopoučevanjekotznjimpovezaneteorijeinrazprave–naprimeroznačajukultureindružbe,onamenihizobraževanja,onaraviotroštvainučenjaterstrukturiznanja.Pedagogikajediskurznadomena,vkaterosemoramopodati,čeželimorazumetidejanjepoučevanja–kajtidiskurzindejanjestavzajemnoodvisna,zatonemoreobstajatipoučevanjebrezpedagogikenitipedagogikabrezpoučevanja.Tojetistividikizobraževanja,kinajzgovornejepovezujemakro-inmikroraven.«(Pravtam,str.513)

Izteopredelitveizpeljeopredelitevprimerjalnepedagogike:»Primerjalnapedagogikapopeljetadiskurznesamoen,temvečvečkorakov

dlje.Pedagogikapovezujesamopoučevanjezidejami,kigaoblikujejoinpojasnjujejo.Primerjalnapedagogikaprepoznava,raziskujeinrazlagapodobnostiinrazlikevpedagogikikotkonceptu,diskurzuinpraksimedizbranimienotamiprimerjave,kotsonacionalnedržave.Pritemizkoriščapriložnosti,kinamjihlahkoponudilepravilnaprimerjava:išče,kajjevpedagogikiuniverzalno,intoiztistega,karjeenkratnooziromaznačilnozadanikrajoziromakulturo.«(Pravtam)

Negledenaširšepojmovanjepedagogike,kigaizkazujeAlexandervpri-merjavisštevilnimidrugimianglosaškimiavtorji,tudionpovsemneprevzamekontinentalno-pedagoškegapoložaja.Zanjpedagogikaševednoniznanost,temvečdiskurzindelovanje,kisenavezujetanarazličneteorije;polegtegadajevospredjepoučevanje,nepatudivzgoje.Kljubtemupoudarja,dapedagogikaomogočarazi-skovalnipoložaj,kipovezujetakomakro-inmikroravenkottuditeorijoinpraksoinkizatopovečujemožnostiprimerjalnegaraziskovanjazaspoznanjeuniverzalnihprincipovpedagoškeprakse.

Navezujočsenazgorajopredeljenopedagogikozvidikatrehdimenzijbipri-merjalnopedagogikorajeopredelilakotenoizmedpedagoškihdisciplin,zakaterojeznačilnonaslednje:(1)opredeljujesedosvojenormativnosti, (2)osredotočasenavzgojnavprašanjaoz.raziskovanjeizobraževanjanavezujenanje,(3)iščeravnovesjemedinduktivnimindeduktivnimpristopom,medteorijoinprakso,medrazlagopojavovinoblikovanjemuporabnihrešitev.Odgovornavprašanje,alilahkoprimerjalnapedagogikaobogatiprimerjalnoraziskovanjenapodročju(vzgoje!in)izobraževanja,senakazujestodefinicijo.Njenoproduktivnostpabomolahkopotrdilišelezizpeljavoprimerjalneraziskave,kibotejdefinicijisledila.Topajeizzivzaprihodnjič.


Literatura in viri

Alexander,R.(2000).Culture and Pedagogy.International Comparisons in Primary Edu-cation.Oxford:BlackwellPublishersLtd.

Alexander,R.(2001).BorderCrossings:TowardsaComparativePedagogy.Comparative Education, 37,št.4,str.507–523.

Arnove,F.R.inTorres,C.A.(ur.).(2007).Comparative education. The Dialectic of the global and the local. Lanham:Rowman&LittlefieldPublishers,Inc.

Autor,O.(1995).Konstituiranjepedagogike:E.Ch.Trapp,J.F.Herbart.V:F.Pediček(ur.).Današnja identiteta pedagoških znanosti.Ljubljana:PedagoškiinštitutpriUniverzivLjubljani,str.83–103.

Bengtsson,J.(2006).TheManyIdentitiesofPedagogicsasaChallenge:Towardsanon-tologyofpedagogicalresearchaspedagogicalpractice.Educational Philosophy and Theory,38,št.2,str.115–128.

Bridges,D.(2006).TheDisciplinesandDisciplineofEducationalResearch.Journal of Philosophy of Education,40,št.2,str.259–272.

Best,F. (1988).Themetamorphosesoftheterm»pedagogy«.Prospects. Quarterly Re-view of Education.Dostopnona:http://collections.infocollections.org/ukedu/en/d/Jh1892e/2.2.html(pridobljeno30.1.2014).

CEDEFOP(2013).Teaching and learning methods in initial vocational education and training: European trends and challenges.AO/ECVL/IPS/Teachingmethods inVET/015/2012.Neobjavljenoporočilo.

Čepič,K.(2013).Prevajanje slovenske pedagoške terminologije v angleški jezik.Diplomsko delo.Ljubljana:Oddelekzapedagogikoinandragogiko.FilozofskafakultetaUniverzevLjubljani.

Epstein,H.E.inCarroll,T.K.(2005).AbusingAncestors:HistoricalFunctionalismandthePostmodernDeviationinComparativeEducation.Comparative Education Review,49,št.1,str.62–88.

Ermenc,K.S.(Vtisku).Uvod v primerjalno pedagogiko.Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultetevLjubljani.

Ermenc,K.S.,Spasenović,V.,Vujisić-Živković,N.,Vrcelj,S.inPopov,N.(2013).Com-parativePedagogyinSlavonicSouthEastEuropeanCountries.V:A.W.WisemaninE.Anderson(ur.).Annual Review of Comparative and International Education. International Perspectives on Education and Society.Bingley:EmeraldGroupPubli-shingLimited,str.191–218.

Franković,D.(1955).Historijat,zadaciimetodekompartivnepedagogije.Savremena škola,št.5/6,str.379–391.

Franković,D.(1972).Komparativnapedagogija.Pedagogija,2,str.183–194.Hamilton,D.(1999)Thepedagogicparadox(orwhynoDidacticsinEngland?).Pedagogy,

Culture & Society,7,št.1,str.135–152.Hofstetter,R.inSchneuwly,B.(2001).The Educational Sciences in Switzerland - Evolution

and Outlooks.Bern:CSTS.Horkheimer,M.(1981).Kritičnaintradicionalnateorija.V:S.Žižek(ur.).Kritična teorija

družbe.Ljubljana:Mladinskaknjiga,str.29–81.Husen,T.idr.(ur.).(1994).The International Encyclopedia of Education.Oxford:Pergamom.


Gaber,S.(2006).Edukacija,socialnapromocijain»dedovanje«izobrazbe.Sodobna peda-gogika,57,posebnaizdaja,str.42–53.

Keiner,E.(2002).EducationbetweenAcademicDisciplineandProfessioninGermanyafterWorldWarII.European Educational Research Journal,1,št.1,str.83–98.

Keiner,E.inSchriewer,J.(2000).ErneuerungausdemGeistdereigenenTradition?ÜberKontinuitätundWandelnationalerDenkstile inderErzienhungswissenschaft.Schwerische Zeitschrift für Bildungswissenshaften,22,str.27–51.

Kodelja,Z.(2005).Komparativneedukacijskeraziskaveinšolskapolitika.Šolsko polje,16,št.3/4,str.211–226.

Kubow,K.P.inFossum,R.P.(2007).Comparative Education. Exploring Issues in Interna-tional Context.UpperSaddleRiver,NewJersey:PearsonEducation,Inc.

Medveš,Z.(2010).OkontinuitetiindiskontinuitetivrazvojupedagogikenaSlovenskem.V:N.Ličen(ur.).Kulture v dialogu.Ljubljana:Filozofskafakulteta,str.91–104.

Mitrović,D.(1981).Moderni tokovi komparativne pedagogije.Sarajevo:Svijetlost.Mitter,W.(2009).ComparativeEducationinEurope.V:R.CoweninM.A.Kazamias(ur.).

International Handbook of Comparative Education.Amsterdam:SpringerInternati-onalHandbooksofEducation,22,str.87–99.

Novak,H.(1995).Integrativnafunkcijapedagogikepripreučevanjuvzgojekotnjenegapredmetaraziskovanja.V:F.Pediček(ur.).Današnja identiteta pedagoških znanosti.Ljubljana:PedagoškiinštitutpriUniverzivLjubljani,str.79–82.

Pediček,F.(ur.).(1995).Današnja identiteta pedagoških znanosti.Ljubljana:PedagoškiinštitutpriUniverzivLjubljani.

Planel,C.(2008).Theriseandfallofcomparativeeducationinteachertraining;shoulditriseagainascomparativepedagogy?Compare: A Journal of Comparative and Inter-national Education,38,št.4,str.385–399.

Protner,E.(1998).Herbartizem v izobraževanju učiteljev na Slovenskem. Doktorska diser-tacija.Ljubljana:UniverzavLjubljani.Filozofskafakulteta.Oddelekzapedagogiko.

Raffe,D.(2011).Nacionalnaogrodjakvalifikacij:kajselahkonaučimoizmednarodnihizkušenj?Sodobna pedagogika,62,št.4,str.52–65.

Rappleye,J.(2012).Educational policy transfer in an era of globalization: theory – history – comparison.FrankfurtamMain:PeterLang.

Savićević,M.D.(1984).Komparativno proučavanje vaspitanja i obrazovanja: teorijsko-me-todološki okvir.Beograd:Prosveta.

Sagadin,J.(1991).Razprave iz pedagoške metodologije.Znanstveniinštitut.Filozofskafakulteta.UniverzavLjubljani.

Schmidt,V.(1975).Pedagoškametodologija.V:L.Krneta,N.Potkonjak,V.SchmidtinP.Šimleša(ur.).Pedagogika II.Ljubljana:DržavnazaložbaSlovenije.

Schmidt,V.(1988).Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem.2.del.Ljubljana:Delavskaenotnost.

Simon,B.(1999).WhynopedagogyinEngland?V:J.LeachinB.Moon(ur.).Learners & pedagogy.London:SAGE,str.34–45.

Vujisić-Živković,N.(2008).Procesdisciplinarizacijeupoljupedagoškogistraživanjaiobrazovanja–prvideo:Istorijsko-komparativnikontekstrazvojapedagogijekaouniverzitetskediscipline.Pedagogija,63,št.4,str.540–554.


Vujisić-Živković,N.(2009).Procesdisciplinarizacijeupoljupedagoškogistraživanjaiobrazovanja–drugideo:Savremenirazvojpedagogijekaouniverzitetskediscipline.Pedagogija,64,št.1,str.42–59.

Vujisić-Živković,N.(Vtisku).Konceptualizacijastudijapedagogije.V:V.SpasenovićinK.S.Ermenc(ur.).Kakovost univerzitetnega izobraževanja. Mnenja študentov oddel-kov za pedagogiko in andragogiko v Beogradu in Ljubljani. Kvalitet univerzitetskog obrazovanja. Viđenje studenata odeljenja za pedagogiju i andragogiju u Beogradu i Ljubljani.Ljubljana,Beograd:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete,InstitutzapedagogijuiandragogijuFilozofskifakultetUniverzitetauBeogradu.

Wolhuter,C.(2011).ComparativeEducation:HistoricalEvolutionoftheField.V:N.G.Likandoidr. (ur.).Comparative Education: An Introduction.Noordbrug:KerkopieUitgewers.

Wolhuter,C.,Popov,N.,Leutwyler,B.inErmenc,S.K.(ur.).(2013).Comparative educa-tion at universities world wide.3rdexpandededition.Sofia:BureauforEducationalServices.Ljubljana:FacultyofArts.


KlaraSKUBICERMENC,Ph.D.(UniversityofLjubljana,FacultyofArts,DepartmentofEducationalSciences,Slovenia)

TRANSLATING AN EDUCATIONAL TERM TO ENGLISH AND AN EXAMPLE OF COMPA-RATIVE EDUCATION

Abstract: ThisarticlediscussestheissueoftranslatinganeducationaltermintotheEnglishlanguage.TranslatingcertaineducationaltermsfromSloveniantoEnglishisdifficultbecauseofdifferencesinresearchandacademictraditionsbetweenthetwolanguages.ThesetranslationchallengesarefurtherworsenedbyAnglicizationintheacademicandresearchfields,suchthateducatorsoftenconnectissuesontranslationwithissuesontheidentityoftheirscience.Byanalyzingtheidentityofeducation,theauthorformsanopinionontranslatingeducationalterms,whichshefurtheranalyzesforthefieldofcomparativeeducation.AsaneducationaldisciplineinSlovenia,comparativeeducationdoesnothavealongtradition.Moreover,duetoitsinterdisciplinarydesignitisevenmoreinterestingasregardstranslation.Inparticular,comparativeeducationhasbecomerelevanttoeducationinitslastperiodofdevelopmentbecauseithasbeenshiftingfromcomparativeresearchonsystemicandschoolandpoliticalissuestocomparativeresearchoneducationalpractices.

Keywords: identityofeducation,education,comparativeeducation,comparativeeducationalstudies,educationalterminology,translatingeducationalterminology

E-mail for correspondence:[email protected]

Documents

Prevajanje pojma »pedagogika« v angleški jezik in primer ... · PDF filepedagogika kot ena izmed pedagoških disciplin v Sloveniji nima dolge tradicije ... , saj psihologija ne