prilog-Metodologija na smetkovodstvo i fin izvestuvanje · 5 Bilans na uspeh 116 5.1 Prihodi i rashodi od kamati 116 5.2 Prihodi i rashodi od provizii i nadomesti 119 5.3 Neto-prihodi

prilog

Metodologija za evidentirawe i vrednuvawe na smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve{tai

i

Sodrìna

1 Voved 1

2 Op{ti smetkovodstveni principi 2 2.1 Osnovni pretpostavki na smetkovodstvoto i na finansiskoto

izvestuvawe 2 2.2 Elementi na finansiskite izve{tai 5 2.3 Transakcii vo stranska valuta 6 2.4 Korekcii na prethoden period i drugi smetkovodstveni

promeni 8 2.5 Nastani po datumot na bilansot na sostojba 11 2.6 Prebivawe (netirawe) 13 2.7 Test na o{tetuvawe 14

3 Sredstva 19 3.1 Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 19 3.2 Finansiski sredstva 22 3.3 Vloùvawa vo podru`nici i vo pridruèni dru{tva 59 3.4 Zaloèni sredstva 64 3.5 Prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa 66 3.6 Nedvi`nosti i oprema 69 3.7 Nematerijalni sredstva 74 3.8 Odloèni i tekovni dano~ni sredstva 78 3.9 Ostanata aktiva 82 3.10 Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba i grupa za

otu|uvawe 83

4 Kapital i obvrski 86 4.1 Finansiski obvrski 86 4.2 Finansiski obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na

uspeh 89 4.3 Depoziti na banki i drugi komitenti 92 4.4 Izdadeni dol`ni~ki hartii od vrednost 94 4.5 Obvrski po krediti 96 4.6 Subordinirani obvrski 98 4.7 Posebna rezerva i rezervirawa 99 4.8 Tekovni i odloèni dano~ni obvrski 104 4.9 Ostanati obvrski 106 4.10 Izdaden kapital i premija od akcii 108 4.11 Zadràna dobivka/Akumulirani zagubi 112

prilog


ii

4.12 Rezervi 113 4.13 Malcinsko u~estvo 115

5 Bilans na uspeh 116 5.1 Prihodi i rashodi od kamati 116 5.2 Prihodi i rashodi od provizii i nadomesti 119 5.3 Neto-prihodi od trguvawe 121 5.4 Neto-prihodi od drugi finansiski instrumenti evidentirani

po objektivna vrednost 123 5.5 Neto-prihodi i rashodi od kursni razliki 125 5.6 Ostanati prihodi od dejnosta 126 5.7 Zagubi poradi o{tetuvawe/Ispravka na vrednosta na

finansiskite sredstva 128 5.8 Zaguba poradi o{tetuvawe na nefinansiskite sredstva 131 5.9 Tro{oci za vrabotenite 133 5.10 Amortizacija 139 5.11 Ostanati rashodi od dejnosta 141 5.12 Danok na dobivka (tekoven i odloèn) 143

6 Drugi specifi~ni temi 147 6.1 Pla}awa vrz osnova na akcii 147 6.2 Povrzani strani 150 6.3 Izvestuvawe spored segmentite 153 6.4 Naemi 155 6.5 Zarabotka po akcija 161 6.6 Obelodenuvawa na upravuvaweto so rizici 162 6.7 Potencijalni obvrski i potencijalni sredstva 164 6.8 Konsolidacija 166 6.9 Delovni kombinacii 169

A PRILOZI 172 A.1 Analiza na proviziite i nadomestite - razgrani~uvawe na

onie koi se sostaven del od prihodite/rashodite od kamata i prihodite/rashodite od provizii i nadomesti 172

A.2 Analiza „~ekor po ~ekor“ za depriznavawe na finansisko sredstvo 173

prilog


1

1 Voved So ovaa Metodologija se propi{uva evidentiraweto i vrednuvaweto na smetkovodstvenite stavki i podgotovkata na finansiskite izve{tai na bankite vo Republika Makedonija. Bankite se dol`ni da gi primenuvaat barawata od ovaa Metodologija kako osnova za svoite smetkovodstveni politiki, za smetkovodstvenoto evidentirawe na aktivnostite koi gi izvr{uvaat i za izgotvuvawe na polugodi{nite i godi{nite finansiski izve{tai. Metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe na smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve{tai (podolu „Metodologija“) se zasnova vrz Me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe („MSFI“) objaveni od Odborot za me|unarodni smetkovodstveni standardi („OMSS“) i vrz Tolkuvawata izdadeni od Komisijata za tolkuvawe na me|unarodnoto finansisko izvestuvawe („KTMFI“) na Komitetot za me|unarodni smetkovodstveni standardi („KMSS“), vaè~ki za periodite koi zapo~nuvaat na ili po 1 januari 2007 godina. Sepak, ovaa Metodologija nema namera da gi opfati site poedinosti od vaè~kite MSFI. Zatoa, koga e potrebno, treba da se upotrebat soodvetnite MSFI, kako dopolnitelen referenten izvor za konsultacii i za ponatamo{en uvid vo specifi~nite detali za odredeni pra{awa. Tekstot vo Metodologijata e strukturiran spored modelot na finansiski izve{tai za bankite, kako {to e propi{an od NBRM i e vo soglasnost so MSFI. Vo ramki na Metodologijata se opi{ani kriteriumite za klasificirawe, merewe, priznavawe i obelodenuvawe za sekoja pozicija. Kako dopolnuvawe, za da se ovozmoì posoodvetno prikaùvawe, za sekoja pozicija se vklu~eni i soodvetnite grupi ili smetki od Smetkovniot plan za bankite. Pri primenata na ovaa Metodologija treba da se imaat predvid i: § modelot na finansiski izve{tai za bankite, vklu~uvaj}i gi i bele{kite kon finansiskite izve{tai;

§ smetkovniot plan za bankite;

§ podzakonskite akti, propi{ani od NBRM.

Ovaa Metodologija }e se koristi pri izgotvuvaweto na poedine~nite/nekonsolidiranite i konsolidiranite finansiski izve{tai.

prilog


2

2 Op{ti smetkovodstveni principi

2.1 Osnovni pretpostavki na smetkovodstvoto i na finansiskoto izvestuvawe

2.1.1 MSFI ramka

2.1.2 Osnovni pretpostavki

Izgotvuvaweto na finansiskite izve{tai, vo soglasnost so MSFI e potkrepeno so dve osnovni pretpostavki:

§ Presmetkovna osnova - efektite od transakciite i drugi nastani se priznavaat koga }e nastanat (a ne koga }e bidat primeni ili plateni pari~ni sredstva) i se prikaùvaat vo finansiskite izve{tai za periodot za koj se odnesuvaat; i

§ Princip na kontinuitet vo raboteweto - se pretpostavuva deka bankata }e prodolì so raboteweto vo dogledna idnina (najmalku 12 meseci od datumot na izdavawe na finansiskite izve{tai).

Ramka na KMSS

Presmetkovna osnova Princip na kontinuitet

razbirlivost relevantnost verodostojnost sporedlivost

Osnovni pretpostavki

Primarni kvalitativni karakteristiki

Ograni~uvawe za relevantni i verodostojni informacii

materijalnost

Realna i objektivna prezentacija

Vremenska ramka Ramnoteà pome|u tro{oci i koristi

Ramnoteà pome|u kvalitativni karakteristiki

neutralnost pretpazlivost potpolnost su{tina pred forma verodostojno pretstavuvawe

prilog


3

2.1.3 Primarni kvalitativni karakteristiki na finansiskite izve{tai

Kvalitativni karakteristiki se atributi koi ja pravat informacijata {to se sodrì vo finansiskite izve{tai korisna za korisnicite. êtirite glavni kvalitativni karakteristiki se:

§ razbirlivost

§ relevantnost

§ verodostojnost

§ sporedlivost

Razbirlivost - informaciite prikaàni vo finansiskite izve{tai mora da bidat lesno razbirlivi za korisnicite, za koi se smeta deka imaat razumno poznavawe za ekonomskite aktivnosti i za smetkovodstvoto.

Relevantnost - informaciite se relevantni koga vlijaat vrz ekonomskite odluki na korisnicite so toa {to im pomagaat da gi ocenat minatite, sega{nite i idnite nastani, ili da gi potvrdat ili korigiraat svoite minati ocenki.

Vrz relevantnosta na informaciite vlijae nivnata priroda i materijalnost. Informacijata e materijalna dokolku nejzinoto izostavuvawe ili pogre{no prikaùvawe moè da vlijae vrz ekonomskite odluki na korisnicite, doneseni vrz osnova na finansiskite izve{tai. Materijalnosta zavisi od goleminata na stavkata ili procenetata gre{ka vo konkretni situacii na izostavuvawe na informacija ili pri nejzino pogre{no prikaùvawe.

Verodostojnost

Ø Verodostojno pretstavuvawe - za da bidat verodostojni, informaciite mora verno da gi pretstavuvaat transakciite.

Ø Su{tinata pred formata - transakciite i drugite nastani treba da se evidentiraat i da se prikaàt vo soglasnost so nivnata su{tina i ekonomska realnost, a ne samo vo soglasnost so nivnata pravna forma.

Ø Pretpazlivost - pri izgotvuvaweto na finansiskite izve{tai, bankata treba da da go po~ituva principot na pretpazlivost, vo smisla na toa sredstvata ili prihodite da ne se preceneti, a obvrskite i tro{ocite da ne se potceneti. Me|utoa, pretpazlivosta ne podrazbira sozdavawe prekumerni ispravki i rezervirawa i

prilog


4

namerno potcenuvawe na sredstvata ili prihodite ili namerno precenuvawe na obvrskite i tro{ocite.

Ø Potpolnost - nepotpolnata informacija moè da predizvika neto~ni ili pogre{ni zaklu~oci.

Ø Neutralnost - informaciite koi{to se sodràt vo finansiskite izve{tai se neutralni dokolku se oslobodeni od pristrasnost.

Sporedlivost - finansiskite izve{tai na bankata mora da bidat sporedlivi vo tekot na vremeto so cel da se identifikuvaat trendovite vo nejzinata finansiska sostojba i uspe{nost vo raboteweto. Isto taka, finansiskite izve{tai na razli~ni banki mora da bidat sporedlivi za da moè da se dade ocena na nivnata finansiska sostojba, na uspe{nosta vo raboteweto i na promenite vo finansiskata sostojba. Spored toa, mereweto i prikaùvaweto na finansiskiot efekt na sli~ni transakcii i drugi nastani mora da bide izvr{eno na dosleden na~in od strana na bankata vo tekot na razli~ni periodi i na dosleden na~in za razli~ni banki.

2.1.4 Realen i objektiven prikaz/Objektivno prikaùvawe

Finansiskite izve{tai, izgotveni vrz osnova na primarnite kvalitativni karakteristiki i so primena na soodvetnite smetkovodstveni standardi, pretstavuvaat realen i objektiven prikaz na finansiskata sostojba i na finansiskiot rezultat na bankata.

prilog


5

2.2 Elementi na finansiskite izve{tai Finansiskite izve{tai, izgotveni vo soglasnost so ovaa Metodologija, vklu~uvaat:

§ Bilans na sostojba;

§ Bilans na uspeh;

§ Izve{taj za promeni vo kapitalot;

§ Izve{taj za pari~niot tek;

§ Bele{ki kon finansiskite izve{tai.

Soglasno so ~len 102 stav (5) od Zakonot za bankite, bankata sostavuva godi{ni i polugodi{ni finansiski izve{tai i konsolidirani finansiski izve{tai. Bankite se dol`ni da gi popolnat podatocite vo finansiskite izve{tai za tekovniot i za prethodniot sporedliv period, soglasno so Upatstvoto za vidovite i sodrìnata na finansiskite izve{tai na bankite.

prilog


6

2.3 Transakcii vo stranska valuta Vidi MSS 21

Izvestuva~ka valuta e valutata vo koja se prikaàni finansiskite izve{tai.

Funkcionalna valuta e valutata na primarnoto ekonomsko opkruùvawe vo koe raboti edna banka.

Stranska valuta e valuta razli~na od funkcionalnata valuta. Transakcija vo stranska valuta e transakcija koja glasi na stranska valuta ili moè da se pretvori vo stranska valuta.

Funkcionalnata valuta na bankite koi rabotat vo Republika Makedonija e makedonskiot denar (MKD).

Izvestuva~kata valuta na finansiskite izve{tai vo soglasnost so MSFI, izgotveni vo soglasnost so ovaa Metodologija e makedonskiot denar (MKD).

Monetarni stavki se pari~nite sredstva i pobaruvawata i obvrskite koi }e bidat naplateni ili plateni vo pari~ni sredstva.

Izvestuvawe vo funkcionalna valuta za transakcii vo stranska valuta

MSS 21.21 Transakciite vo stranska valuta treba da se evidentiraat po~etno vo nivnata funkcionalna valuta, so primena na soodvetniot devizen kurs na denot na transakcijata.

MSS 21.23 Na sekoj datum na bilansot na sostojba:

§ monetarnite stavki vo stranska valuta treba da se kursiraat koristej}i go oficijalniot sreden devizen kurs na datumot na bilansot na sostojba;

§ nemonetarnite stavki koi se evidentirani po istoriska nabavna vrednost, denominirana vo stranska valuta, treba da se kursiraat koristej}i go devizniot kurs na denot na transakcijata; i

§ nemonetarnite stavki koi se evidentiraat po objektivna vrednost, denominirana vo stranska valuta, treba da se kursiraat koristej}i gi deviznite kursevi na datumot koga e opredelena objektivnata vrednost.

MSS 21.28 Kursnite razliki koi proizleguvaat od naplatata na monetarni stavki ili od kursiraweto na monetarnite stavki po kursevi {to se razli~ni od onie {to se koristeni pri po~etnoto evidentirawe, vo tekot na periodot ili vo prethodnite finansiski izve{tai, treba da se priznaat vo bilansot na uspeh vo periodot vo koj se pojavile (postoi isklu~ok za kursni razliki koi

prilog


7

proizleguvaat od monetarna stavka koja pretstavuva del od neto-vloùvawe na bankata vo stransko rabotewe - vidi podolu).

Upotreba na izvestuva~ka valuta poinakva od funkcionalnata valuta ‡ kursirawe vo izvestuva~ka valuta

Bankite koi imaat funkcionalna valuta razli~na od MKD, pri izgotvuvaweto na finansiskite izve{tai treba da gi sprovedat slednite proceduri za sveduvawe na finansiskite izve{tai od funkcinalnata valuta vo MKD:

§ sredstvata i obvrskite od bilansot na sostojba (vklu~uvaj}i gi i sporedlivite informacii za prethodniot period) treba da se kursiraat po sredniot kurs na datumot na bilansot na sostojba;

§ prihodite i rashodite od bilansot na uspeh (vklu~uvaj}i gi i sporedlivite informacii za prethodniot period) treba da se kursiraat po kursevite vaè~ki na denot na transakciite;

Site kursni razliki koi }e proizlezat od sveduvaweto na finansiskite izve{tai od funkcinalnata valuta vo MKD treba da se priznaat kako oddelna komponenta vo kapitalot.

Kursirawe na stransko rabotewe

Stransko rabotewe e podru`nica, pridruèno dru{tvo, zaedni~ko vloùvawe ili filijala na bankata, ~ii{to aktivnosti se zasnovani ili se izvr{uvaat nadvor od Republika Makedonija ili vo valuta razli~na od MKD.

MSS 21.47 Koga banka od Makedonija prezema pravno lice vo stranstvo (stransko rabotewe), gudvilot i korekciite na smetkovodstvenata vrednost do objektivnata vrednost na sredstvata i obvrskite (koi proizleguvaat od steknuvaweto na toa stransko rabotewe) treba da bidat tretirani kako sredstva i obvrski na stranskoto rabotewe. Tie treba da bidat izrazeni vo funkcionalnata valuta na stranskoto rabotewe i treba da se kursiraat po kurs, vaè~ki na krajot na presmetkovniot period.

Pri otu|uvawe na stranskoto rabotewe, kumulativniot iznos na kursnite razliki koi se odnesuvaat na stranskoto rabotewe, prikaàni kako posebna komponenta od kapitalot, treba da se priznae vo bilansot na uspeh koga se priznava dobivka ili zaguba od otu|uvaweto.

prilog


8

2.4 Korekcii na prethoden period i drugi smetkovodstveni promeni

Gre{ki od prethoden period

Promeni na smetkovodstvenite ocenki

Promeni na smetkovodstvenite politiki

Primena na promenata

Retroaktivno Perspektivno (tekoven period i ponatamu)

Promena pobarana od NBRM ili od nov MSFI: kako {to e pobarano od NBRM ili od noviot standard

Druga promena: retroaktivno

2.4.1 Gre{ki od prethoden period

Vidi MSS 8

Gre{ki od prethoden period se propusti i gre{ki vo finansiskite izve{tai za eden ili pove}e prethodni periodi kako rezultat na zloupotreba ili propust vo koristeweto informacii, a koi:

§ bile dostapni koga finansiskite izve{tai za tie periodi bile odobreni za izdavawe i

§ razumno se smeta deka bi moèlo da bidat dobieni i zemeni predvid pri izgotvuvaweto na tie finansiski izve{tai.

Primeri za gre{ki od prethoden period se: efekti od matemati~ki gre{ki, gre{ki vo primenata na smetkovodstvenite politiki, previdi ili pogre{ni tolkuvawa na fakti i izmama.

Gre{ka od prethodniot period treba da se korigira so retroaktivno iskaùvawe, osven vo slu~aite koga ne moè da se odredat efektite specifi~ni za periodot ili kumulativniot efekt od gre{kata.

MSS 8.42 Vo finansikite izve{tai, gre{kite od prethodniot period treba da se korigiraat:

§ so korekcija na sporedlivite iznosi od prethodniot period; ili

prilog


9

§ so korekcija na po~etnata sostojba na sredstvata, obvrskite i kapitalot za najraniot prethoden period prikaàn vo finansiskite izve{tai, dokolku gre{kata se pojavila pred najrano prikaàniot period.

Obelodenuvawe

Bankata treba da ja obelodeni prirodata i iznosot na korekcijata poradi gre{ki od prethoden period za sekoja stavka od finansiskite izve{tai.

2.4.2 Promeni na smetkovodstveni ocenki

Vidi MSS 8

Promena na smetkovodstveni ocenki e korekcija na smetkovodstvenata vrednost na sredstvo ili obvrska, kako rezultat na procenka na tekovniot status na sredstvoto ili obvrskata ili na o~ekuvanite idni koristi i obvrski od sredstvoto ili obvrskata. Ova e rezultat na novi informacii ili novi situacii i soglasno so toa, ne e korekcija na gre{ka.

MSS 8.36 Efektite od promenata na smetkovodstvenata ocenka treba perspektivno da se priznaat vo bilansot na uspeh za godinata vo:

§ periodot na promena, dokolku promenata vlijae samo vrz toj period; ili

§ periodot na promenata i idnite periodi, dokolku promenata vlijae i vrz idnite periodi.

Za pojasnuvawe, sekoja promena vo korisniot vek na upotreba, vo ostatokot na vrednosta ili vo metodot na amortizacija na stavka na nedvi`nosti i oprema ili na nematerijalni sredstva se smeta za promena na smetkovodstvenata ocenka.

Obelodenuvawe

Bankata treba da ja obelodeni prirodata i iznosot na promena na smetkovodstvenata ocenka koja ima efekt vo tekovniot period ili se o~ekuva da ima efekt vo idnite periodi.

prilog


10

2.4.3 Promeni na smetkovodstveni politiki

Vidi MSS 8

Metodologijata moè da se promeni ako toa se bara od MSFI ili tolkuvawe; ili ako promenata dovede do verodostojno i porealno prikaùvawe na nastani ili transakcii vo finansiskite izve{tai.

Takvata promena se evidentira kako korekcija na po~etnata sostojba na zadrànata dobivka i na sporedlivite iznosi od najraniot prethoden period prikaàn vo finansiskite izve{tai.

Primenata na nov ili revidiran MSFI moè da bide ili retroaktivno ili perspektivno, kako {to se bara od soodvetniot standard.

MSS 8.22 Retroaktivnata primena doveduva do primena na novata smetkovodstvena politika, kako taa politika da bila otsekoga{ vo upotreba. Retroaktivnoto korigirawe zna~i korekcija na podatocite vo finansiskite izve{tai, kako novite barawa otsekoga{ da bile na sila (t.e. povtorno iskaùvawe na sporedlivite informacii ili na po~etnite sostojbi vo finansiskite izve{tai, vklu~uvaj}i go i vlijanieto vrz zadrànata dobivka).

Perspektivnata primena zna~i deka novata smetkovodstvena politika se primenuva po datumot na koj politikata e promeneta. Efektot od promenata se priznava vo tekovniot i vo idnite periodi.

prilog


11

2.5 Nastani po datumot na bilansot na sostojba Vidi MSS 10

MSS 10.3 Nastani po datumot na bilansot na sostojba se onie nastani, povolni i nepovolni, koi se slu~uvaat pome|u datumot na bilansot na sostojba i datumot koga finansiskite izve{tai se odobreni za izdavawe. Postojat dva vida na vakvi nastani:

§ onie koi obezbeduvaat dokaz za uslovite koi postoele na datumot na bilansot na sostojba (nastani po datumot na bilansot na sostojba za koi se vr{i korekcija); i

§ onie koi ukaùvaat na uslovi koi se pojavile po datumot na bilansot na sostojba (nastani po datumot na bilansot na sostojba za koi ne se vr{i korekcija).

Priznavawe

Nastani po datumot na bilansot na sostojba za koi se vr{i korekcija

MSS 10.9 Bankite se dol`ni da gi korigiraat svoite finansiski izve{tai za site nastani koi se slu~uvaat po datumot na bilansot na sostojba, no pred izdavaweto na ovie finansiski izve{tai, a koi obezbeduvaat dokaz za uslovite koi postoele na datumot na bilansot na sostojba.

Primeri za korigirawe na nastani po datumot na bilansot na sostojba se:

§ dobivaweto informacija po datumot na bilansot na sostojba koja ukaùva na toa deka nekoe sredstvo bilo o{teteno na datumot na bilansot na sostojba, odnosno deka iznosot na prethodno priznaenata ispravka na vrednosta/zaguba poradi o{tetuvawe treba da se korigira (na primer dobivawe informacija po datumot na bilansot na sostojba za vlo{ena finansiska situacija ili za bankrotirawe na klient na bankata);

§ raspredelba na dobivkata za pla}awe na bonusi i nagradi na vrabotenite ili rakovodstvoto, dokolku bankata imala sega{na zakonska ili izvedena obvrska na datumot na bilansot na sostojba da izvr{i takvi pla}awa kako rezultat na nastani pred toj datum;

§ razre{uvawe na sudski spor po datumot na bilansot na sostojba na {teta na bankata, so {to se potvrduva deka bankata ve}e imala sega{na obvrska na datumot na bilansot na sostojba; sledstveno, bankata e dol`na da napravi korekcija na ve}e priznaeniot iznos na rezervirawa za potencijalni obvrski vrz osnova na sudski sporovi;

prilog


12

§ nastan po datumot na bilansot na sostojba koj gi pobivaat pretpostavkite {to bile zemeni predvid pri opredeluvaweto na rezerviraweto (na primer razre{uvawe na sudski spor po datumot na bilansot na sostojba vo korist na bankata) ‡ ova bara da se preispita soodvetnosta na prethodno izdvoeniot iznos na rezervirawa;

§ dobivaweto kakva bilo informacija po datumot na bilansot na sostojba koja vlijae vrz pretpostavkite na internite modeli na procenka;

§ otkrivawe na izmami ili gre{ki koi pokaùvaat deka finansiskite izve{tai bile neto~ni.

Nastani po datumot na bilansot na sostojba za koi ne se vr{i korekcija

MSS 10.11 Bankata ne treba da gi korigira svoite finansiski izve{tai za nastani po datumot na bilansot na sostojba koi se odnesuvaat za uslovi po datumot na bilansot na sostojba.

Primeri za nastani po datumot na bilansot na sostojba za koi ne se vr{i korekcija se:

§ opa|awe na pazarnata vrednost na vloùvawata na bankata, po datumot na bilansot na sostojba;

§ golema delovna kombinacija, po datumot na bilansot na sostojba;

§ objavuvawe plan za prekinuvawe na izvr{uvaweto na odredena finansiska aktivnost, za otu|uvawe na sredstva ili za podmiruvawe na obvrski povrzani so prekinuvawe na izvr{uvaweto na odredena finansiska aktivnost, po datumot na bilansot na sostojba;

§ golemi transakcii so obi~ni akcii i potencijalni transakcii so obi~ni akcii, po datumot na bilansot na sostojba;

§ golemi promeni po datumot na bilansot na sostojba vo cenite na sredstvata ili deviznite kursevi;

§ promeni vo dano~nite stapki ili dano~nite zakoni doneseni ili objaveni po datumot na bilansot na sostojba;

§ novi prezemeni i potencijalni obvrski, na primer so izdavawe zna~ajni garancii, po datumot na bilansot na sostojba;

§ zapo~nuvawe na golem sudski spor koj proizleguva edinstveno od nastani koi se slu~ile po datumot na bilansot na sostojba.

prilog


13

2.6 Prebivawe (netirawe) Vidi MSS 1, 18 i 32

MSS 1.32 Prebivawe (netirawe) na sredstvata i obvrskite i na prihodite i rashodite voobi~aeno ne se bara ili ne e dozvoleno od MSFI, osven ako se ispolneti odredeni uslovi, predvideni vo soodvetniot standard. Prebivaweto, pod odredeni uslovi, moè da se upotrebi za slednite stavki:

§ finansiski sredstva i obvrski;

§ odloèn danok;

§ dobivki i zagubi pri proda`ba na finansiski instrumenti;

§ prihodi i rashodi od kursirawe koi proizleguvaat od oddelni stavki vo bilansot na sostojba dokolku se koristi dnevno ili mese~no kursirawe;

§ dobivki i zagubi povrzani so proda`ba na netekovni sredstva;

§ rashodi i prihodi povrzani so dopolnitelno izdvojuvawe i osloboduvawe na poodelno rezervirawe ili ispravka na vrednosta.

prilog


14

2.7 Test na o{tetuvawe Vidi MSS 36

MSS 36.2,9 Bankite se dol`ni najmalku edna{ godi{no da gi procenuvaat sredstvata za o{tetuvawe. Slednata tabela pokaùva spored koe poglavje od ovaa Metodologija i spored koj standard sekoe sredstvo treba da bide proceneto za o{tetuvawe:

Pozicija od bilansot na sostojba Poglavje od Metodologijata MSFI Opis/Objasnuvawe

Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti

3.1 MSS 39 -

Sredstva za trguvawe 3.2.2 N/P Se meri spored objektivnata vrednost; kratkoro~ni sredstva

Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe

3.2.2 N/P Se meri spored objektivnata vrednost

Derivatni sredstva za upravuvawe so rizik

3.2.3 N/P Se meri spored objektivna vrednost

Krediti na i pobaruvawa od banki 3.2.6 MSS 39 - Krediti na i pobaruvawa od komitenti

3.2.6 MSS 39 -

Vloùvawa vo hartii od vrednost 3.2.4 i 3.2.5 MSS 39 - Zaloèni sredstva 3.4 N/P Vo zavisnost od

prethodnata klasifikacija

Prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa

3.5 MSS 36 -

Nedvi`nosti i oprema 3.6 MSS 36 - Nematerijalni sredstva 3.7 MSS 36 - Odloèni dano~ni sredstva 3.8 N/P - Ostanata aktiva 3.9 MSS 36 Osven za sredstva za

koristi za vraboteni koi ne se procenuvaat za o{tetenost

Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba i grupa za otu|uvawe

3.10 MSS 36 Generalno, depriznavawe za 12 meseci

N/P - neprimenlivo

Ova poglavje gi obrabotuva generalnite karakteristiki na o{tetuvaweto koi moàt zaedni~ki da se upotrebat za site pozicii od bilansot na sostojba koi{to podleàt na test za o{tetuvawe.

prilog


15

Primeri za pokazateli deka sredstvoto moè da bide o{teteno se:

§ zna~itelno opa|awe na pazarnata vrednost;

§ zna~ajni promeni so nepovolno vlijanie vrz bankata vo tehnolo{koto, pazarnoto, ekonomskoto ili zakonodavnoto okruùvawe;

§ zgolemeni pazarni kamatni stapki ili drugi pazarni stapki za povrat na vloùvawata koi vlijaat vrz diskontnata stapka upotrebena vo presmetkata na upotrebnata vrednost na sredstvoto;

§ zastarenost ili fizi~ko o{tetuvawe na sredstvoto;

§ zna~itelni promeni so nepovolen efekt vrz bankata kako {to se planovi za prekinuvawe ili prestrukturirawe na operaciite na koi{to pripa|a sredstvoto;

§ ekonomskoto ostvaruvawe na sredstvoto e, ili }e bide polo{ od o~ekuvaniot.

Merewe spored MSS 36

Bankata treba da proceni, na sekoj datum na bilansot na sostojba, dali postoi kakov bilo pokazatel deka nekoe sredstvo moè da bide o{teteno (vidi pogore).

Ako postoi takvo navestuvawe, bankata treba da go proceni nadomestliviot iznos na sredstvoto. Zaguba poradi o{tetuvawe/ispravka na vrednosta e iznosot za koj smetkovodstvenata vrednost na edno sredstvo (ili edinica koja sozdava pari~ni sredstva) e povisoka od nadomestliviot iznos.

prilog


16

O{tetuvawe == smetkovodstvena vrednost (spored smetkovodstvenata evidencija)-

- nadomestliv iznos , akonadomestliviot iznos < smetkovodstvenata vrednost

Nadomestliv iznos = povisokiot iznos od:

Objektivnata vrednost, namalenaza tro{ocite za proda`ba

(na pr. cenata spored dogovorotza proda`ba namalena zadirektnite tro{oci za

otu|uvawe; ili pazarnatavrednost na sredstvotonamalena za tro{ocite

za proda`ba)

Upotrebna vrednost(sega{na vrednostna o~ekuvanite idnipari~ni tekovi)

MSS 36.18 Nadomestliviot iznos e definiran kako povisokiot iznos od objektivnata vrednost na sredstvoto (ili edinica koja sozdava pari~ni sredstva) namalena za tro{ocite za proda`ba i negovata upotrebna vrednost.

Najdobar dokaz za objektivnata vrednost na sredstvoto, namalena za tro{ocite za proda`ba, e cenata vo obvrzuva~kiot dogovor za proda`ba vo transakcija na normalna komercijalna osnova i so uslovi koi vaàt i za ostanatite u~esnici na pazarot, korigirana za tro{ocite {to se direktno povrzani so otu|uvaweto na sredstvoto. Ako ne postoi obvrzuva~ki dogovor, objektivnata vrednost e pazarnata vrednost na sredstvoto namalena za tro{ocite za otu|uvawe.

Upotrebna vrednost e sega{nata vrednost na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi. Diskontnata stapka treba da bide stapkata pred odano~uvaweto koja ja odrazuva vremenskata vrednost na parite i rizikot specifi~en za sredstvoto. Idnite pari~ni tekovi treba da bidat proceneti za sredstvata vo nivnata tekovna sostojba.

Procenkite na idnite pari~ni tekovi ne treba da gi vklu~uvaat procenetite idni pari~ni prilivi i odlivi za koi se o~ekuva da proizlezat od idnoto prestrukturirawe na koe bankata s¢ u{te ne e obvrzana ili od podobruvaweto (zgolemuvaweto) na ostvaruvawata na sredstvoto.

MSS 36.60 Zagubata poradi o{tetuvawe - ispravkata na vrednosta, treba da bide priznaena kako rashod vo bilansot na uspeh, vo pozicijata „Zagubi poradi o{tetuvawe na nefinansiskite sredstva, na neto-osnova“ (samo za

prilog


17

nedvi`nosti i oprema, nematerijalni sredstva, prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa i drugi sredstva).

MSS 36.10 Bez razlika dali postoi pokazatel za o{tetuvawe, bankata treba da izvr{i godi{no testirawe za o{tetuvawe na: § site nematerijalni sredstva so neograni~en korisen vek na upotreba ili na nematerijalno sredstvo koe s¢ u{te ne e raspolo`livo za upotreba;

§ prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa (dobieni kako rezultat na aktivirano obezbeduvawe);

§ gudvil koj proizlegol od minati delovni kombinacii.

Godi{nite testovi za o{tetuvawe moè da se izvr{at vo sekoe vreme vo tekot na godinata. Me|utoa, treba da bidat izvr{eni vo isto vreme sekoja godina. Razli~ni sredstva moè da se testiraat za o{tetuvawe vo razli~ni periodi.

Za nedvi`nosti i oprema ne e potrebno specifi~no testirawe; bankite se obvrzani da gi procenuvaat pokazatelite za o{tetuvawe na sekoj datum na bilansot na sostojba.

Anulirawe na zagubata poradi o{tetuvawe

MSS 36.110 Na sekoj datum na izvestuvawe, bankata treba da proceni dali s¢ u{te postoi ili, pak, moèbi e namalen pokazatelot za postoewe na zaguba poradi o{tetuvawe za sredstvo, priznaena vo prethodniot period (osven gudvil).

Faktorite koi pokaùvaat deka pove}e ne postoi zaguba poradi o{tetuvawe treba da bidat sprotivni na pokazatelite prikaàni na po~etokot od ova poglavje (koi ukaùvaat na postoewe na zaguba poradi o{tetuvawe). Dokolku nadomestliviot iznos na sredstvoto se zgolemi poradi promena vo procenkite koristeni pri negovoto opredeluvawe, vo momentot koga poslednata zaguba poradi o{tetuvawe bila priznaena, smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto treba da se zgolemi na negoviot sega{en nadomestliv iznos. Zgolemenata smetkovodstvena vrednost na dadeno sredstvo, kako rezultat na anulirawe na zagubata poradi o{tetuvawe, ne treba da ja nadmine smetkovodstvenata vrednost koja bi bila opredelena (namalena za amortizacijata) koga ne bi bila priznaena zaguba poradi o{tetuvawe za sredstvoto vo prethodnite periodi.

Zagubata poradi o{tetuvawe ne se anulira dokolku promenata na nadomestliviot iznos se dolì na novi faktori ili na namaluvawe na diskontot upotreben pri procenkata na sega{nata vrednost.

Anuliraweto na zaguba poradi o{tetuvawe (osloboduvawe na ispravka na vrednosta) se prikaùva vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Zagubi poradi

prilog


18

o{tetuvawe na nefinansiskite sredstva“, na neto-osnova (samo za nedvi`nosti i oprema, nematerijalni sredstva i ostanata aktiva).

MSS 36.121 Po osloboduvaweto na ispravka na vrednosta (anuliraweto na zaguba poradi o{tetuvawe), tro{okot za amortizacija na sredstvoto treba da se korigira vo idnite periodi za da se raspredeli revidiranata smetkovodstvena vrednost na sredstvoto, namalena za ostatokot na vrednosta (dokolku postoi), na sistematska osnova, za negoviot preostanat korisen vek na upotreba.

MSS 36.124 Priznaenata zaguba poradi o{tetuvawe za gudvil ne moè da se anulira vo sledni periodi.

Prezentacija spored MSS 36

Vo Bilansot na sostojba, zagubata poradi o{tetuvawe se evidentira na posebna smetka za o{tetuvawe (ispravka na vrednosta) vo ramki na soodvetnoto sredstvo, odnosno kako korekcija na sega{nata smetkovodstvena vrednost na sredstvoto. Vo bilansot na uspeh se prikaùvaat kako Zagubi poradi o{tetuvawe na nefinansiskite sredstva, na neto-osnova.

Obelodenuvawe spored MSS 36

Potrebni obelodenuvawa:

§ iznosot na zagubi poradi o{tetuvawe (ispravka na vrednosta) priznaeni vo bilansot na uspeh;

§ iznosot na osloboduvawe na ispravka na vrednosta (anulirawa na zagubi poradi o{tetuvawe) priznaeni vo bilansot na uspeh;

§ nastanite koi dovele do priznavawe na dopolnitelni ili do anulirawe na zagubi poradi o{tetuvawe; i

§ dali nadomestliviot iznos na edno sredstvo e negovata objektivna vrednost namalena za tro{ocite za proda`ba ili negovata upotrebna vrednost.

prilog


19

3 Sredstva

3.1 Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti

3.1.1 Klasifikacija

Vidi MSS 7

Pari~ni sredstva

Pari~nite sredstva gi opfa}aat pari~nite sredstva vo blagajna i na smetkata i depozitite po viduvawe (vklu~uvaj}i gi i transakciskite depoziti).

Pari~ni ekvivalenti

MSS 7.6 Pari~ni ekvivalenti se kratkoro~ni, visoko likvidni vloùvawa so rok na dostasanost do tri meseci ili pomalku, od datumot na steknuvawe.

Sredstva Ponatamo{ni objasnuvawa

Pari~ni sredstva Banknoti i kovani pari vo blagajna

-

Smetka kaj NBRM -

Neograni~eni depoziti vo NBRM, vklu~uvaj}i ja i zadolìtelnata rezerva vo denari

Zadolìtelnata rezerva vo devizi se isklu~uva za celite na izgotvuvawe na izve{tajot za pari~niot tek

Depoziti po viduvawe -

Pari~ni ekvivalenti

Visoko likvidni finansiski instrumenti so rok na dostasanost pomala od tri meseci

Za celite na izgotvuvawe na izve{tajot za pari~niot tek, ovaa pozicija generalno vklu~uva:

§ blagajni~ki i dràvni zapisi so koi moè da se trguva na sekundarniot pazar

§ oro~eni depoziti so privi~en rok na dostasanost pomal od tri meseci

prilog


20

3.1.2 Priznavawe

Vidi MSS 39 i MSS 7

Za da se kvalifikuvaat kako pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti, finansiskite sredstva mora da moè brzo da se konvertiraat vo poznat odredliv iznos na pari~ni sredstva i da sodràt nezna~itelen rizik od promena na svojata vrednost.

3.1.3 Merewe

Vidi MSS 39

Pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti se evidentiraat po amortizirana nabavna vrednost. Taa voobi~aeno e ednakva so nivnata nominalna vrednost.

3.1.4 Obelodenuvawe

Vidi MSS 7

Bankata treba da obelodeni:

§ komponenti na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti i da prikaè usoglasuvawe na iznosite vo svojot izve{taj za pari~en tek so soodvetnite stavki iskaàni vo bilansot na sostojba;

§ iznos na pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti vo bankata {to ne se raspolo`livi za koristewe (ograni~eni depoziti);

§ smetkovodstvena politika za pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti;

§ efekt od promenata vo politikata za opredeluvawe na pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti, vo soglasnost so MSS 8 Smetkovodstveni politiki, promeni vo smetkovodstvenite procenki i gre{ki.

Vo modelot na finansiskite izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 18 - Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti.

prilog


21

3.1.5 Smetkoven plan Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 10 PARI^NI SREDSTVA I PARI^NI EKVIVALENTI VO DENARI,

ZLATO I BLAGORODNI METALI 13 ME\UBANKARSKI TRANSAKCII VO DENARI 30 PARI^NI SREDSTVA I PARI^NI EKVIVALENTI VO

STRANSKA VALUTA 31 TEKOVNI SMETKI VO STRANSKA VALUTA VO DOMA[NI I

STRANSKI BANKI 33 ME\UBANKARSKI TRANSAKCII VO STRANSKA VALUTA

prilog


22

3.2 Finansiski sredstva Ova poglavje gi obrabotuva finansiskite sredstva prikaàni na slednite pozicii vo bilansot na sostojba:

§ Vloùvawa vo hartii od vrednost i drugi finansiski instrumenti

§ Derivatni sredstva

§ Krediti nai pobaruvawa od banki

§ Krediti na i pobaruvawa od ostanati komitenti (nebankarski lica)

MSS 32.11 Finansisko sredstvo e sredstvoto koe{to e:

§ pari~no sredstvo,

§ sopstveni~ki instrument izdaden od drugo pravno lice,

§ dogovorno pravo da se primat pari ili drugo finansisko sredstvo od drugo lice;

§ dogovorno pravo da se razmenat finansiski instrumenti so drugo lice spored uslovi koi{to se potencijalno povolni za bankata; ili

§ dogovor koj moè da bide podmiren ili }e se podmiri so sopstveni~ki instrumenti na bankata i e:

• nederivat za koj bankata e ili moè da bide obvrzana da dobie promenliv broj od svoite sopstveni~ki instrumenti ili

• derivat koj moè da bide ili }e bide podmiren na drug na~in, a ne so razmena na odreden iznos na pari ili na drugo finansisko sredstvo za fiksen broj od nejzinite sopstveni~ki instrumenti.

Smetkovodstvenite principi za finansiski sredstva koi ja ispolnuvaat definicijata za pari~ni sredstva se opi{ani vo poglavje 3.1.

Site drugi instrumenti koi ja ispolnuvaat definicijata za finansiski sredstva, spored ovaa Metodologija, moraat da bidat smesteni vo edna od slednite kategorii:

§ Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh (poglavje 3.2.2);

§ Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe (poglavje 3.2.4);

prilog


23

§ Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba (poglavje 3.2.5); i

§ Krediti i pobaruvawa (poglavje 3.2.6).

Finansiski instrument e sekoj dogovor od koj{to proizleguvaat finansiskoto sredstvo na edno lice i finansiskata obvrska ili sopstveni~kiot instrument na drugo lice.

Slednite finansiski instrumenti ne se obraboteni vo ova poglavje, tuku vo slednite poglavja od ovaa Metodologija:

§ vloùvawa vo podru`nici, pridruèni dru{tva i zaedni~ki vloùvawa - poglavja 3.3, 6.8 i 6.9;

§ prava i obvrski vrz osnova na naemi - poglavje 6.4 (osven odredbite za depriznavawe i odredbite za zagubi poradi o{tetuvawe na pobaruvawa po naemi, priznaeni vo bilansot na sostojba na naemodavatelot, koga se primenuvaat odredbite od ova poglavje);

§ prava i obvrski na rabotodavcite, spored planovite za koristi za vrabotenite - poglavje 5.9;

§ sopstveni~ki instrumenti izdadeni od bankata, vklu~uvaj}i opcii, varanti, i drugi finansiski instrumenti koi se klasificirani kako akcionerski kapital na bankata - poglavje 4.10;

§ finansiski instrumenti, dogovori i obvrski za pla}awe vrz osnova na akcii - poglavje 6.1.

Op{tite pravila povrzani so priznavawe, depriznavawe, merewe i obelodenuvawe se navedeni vo poglavje 3.2.1, dodeka specifi~nostite za sekoja kategorija finansiski sredstva se vklu~eni vo poglavjata povrzani so odredeni kategorii.

3.2.1 Priznavawe, merewe, o{tetuvawe i depriznavawe na finansiskite sredstva

3.2.1.1 Priznavawe

MSS 39.14 Bankata treba da priznae finansisko sredstvo vo svojot bilans na sostojba edinstveno koga stanuva stranka na dogovornite odredbi na finansiskiot instrument.

MSS 39.38 Za „voobi~aena“ nabavka ili proda`ba na finansiski sredstva, bankata moè da odbere da go priznae sredstvoto na datumot na trguvawe ili na datumot na poramnuvawe.

prilog


24

Pod „voobi~aena“ nabavka ili proda`ba na finansiski sredstva se podrazbiraat spot-transakciite, odnosno transakciite kaj koi periodot pome|u datumot na trguvawe i datumot na poramnuvawe ne e podolg od op{toprifatenata konvencija (na primer: kupoproda`ba na stranski valuti, hartii od vrednost i sli~ni finansiski instrumenti).

Odbraniot metod na po~etno priznavawe, bankata treba da go primenuva dosledno za site nabavki i proda`bi na finansiski instrumenti koi{to pripa|aat na ista kategorija, definirani spored MSS 39 (kategorii na finansiski instrumenti: koi se ~uvaat do dostasuvawe, raspolo`livi za proda`ba, po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, i krediti i pobaruvawa).

Derivatite se priznavaat koga bankata stanuva stranka na dogovornite odredbi na finansiskiot instrument, na datumot na trguvawe.

Datum na trguvawe e datumot na koj nastanuva transkacijata, odnosno datumot na koj se sklu~uva dogovorot.

Datum na poramnuvawe e datumot na koj sredstvoto se ispora~uva na bankata. Smetkovodstvoto na datumot na poramnuvawe se odnesuva na priznavaweto na sredstvoto na denot koga toa e preneseno na bankata, odnosno na depriznavaweto na obvrskata na bankata na denot koga prodadeniot finansiski instrument }e se prenese na drugata dogovorna strana.

Koga bankata }e odbere smetkovodstvo na datumot na poramnuvawe za „voobi~aena“ nabavka ili proda`ba na finansiski sredstva, treba da gi evidentira site promeni na objektivnata vrednost na sredstvoto koe treba da se primi vo periodot pome|u datumot na trguvawe i datumot na poramnuvawe, na ist na~in kako {to bi se evidentiralo posledovatelno sredstvoto spored negovata klasifikacija. Ova prilagoduvawe se pravi za potrebite za izgotvuvawe na finansiskite izve{tai.

Dogovor za povtorno kupuvawe/Dogovor za reotkup

Vo slu~aj na dogovor za povtorno kupuvawe/dogovor za reotkup (sale buy-back agreement, repurchase agreement), prodava~ot gi zadrùva site rizici i nagradi koi proizleguvaat od sopstvenosta na sredstvoto. Ovie transakcii se tretiraat na sledniot na~in:

§ prodava~ot gi ~uva sredstvata {to se predmet na dogovorot za povtorno kupuvawe vo svojot bilans na sostojba (sredstvata ne se depriznavaat), vo originalnata pozicija od bilansot na sostojba i gi vrednuva finansiskite instrumenti vo soglasnost so soodvetnata smetkovodstvena politika za toa sredstvo. Prodava~ot, istovremeno, na stranata na obvrskite, priznava obvrska za primeniot iznos od kupuva~ot.

§ kupuva~ot priznava pobaruvawe za iznosot platen na prodava~ot.

prilog


25

Repo-dogovori

Repo-dogovorite se tretiraat na ist na~in kako i dogovorot za povtorno kupuvawe, poradi sli~nata ekonomska su{tina. Hartiite od vrednost, koi{to se predmet na repo-dogovorot, se tretiraat kako obezbeduvawe po dogovorot.

Pozajmeni hartii od vrednost

Vo slu~aj na dogovori za pozajmuvawe na hartii od vrednost, primatelot na hartii od vrednost vo su{tina ne gi prezema site rizici i nagradi koi proizleguvaat od sopstvenosta na sredstvoto, bidej}i toj e obvrzan da vrati ista klasa na finansiski instrument na davatelot na hartii od vrednost na odnapred dogovoren datum. Kako rezultat na dogovorenoto pozajmuvawe, rizicite (t.e. kreditniot rizik na dol`nikot) i pravata (prava na upis, dividendi) isto taka ostanuvaat na davatelot na hartiite od vrednost. Posledovatelno, pozajmenite hartii od vrednost ostanuvaat vo bilansot na sostojba na davatelot. Primatelot na hartii od vrednost ne gi evidentira pozajmenite hartii od vrednost vo svojot bilans na sostojba.

3.2.1.2 Po~etno merewe

MSS 39.43 Bankata po~etno go priznava finansiskoto sredstvo po negovata nabavna vrednost, koja{to e ednakva na objektivnata vrednost na dadeniot nadomestok za sredstvoto, zgolemena za transakciskite tro{oci koi se direktno povrzani so nabavkata na sredstvoto. Isklu~ok od ova pravilo e po~etnoto priznavawe na finansisko sredstvo, koe se meri po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, za koe transakciskite tro{oci ne se vklu~uvaat pri po~etnoto merewe, tuku se priznavaat vedna{ vo bilansot na uspeh.

Voobi~aeno, cenata na transakcijata se tretira kako objektivna vrednost na finansiskoto sredstvo. Sepak, ako cenata na transakcijata nesoodvetno ja pretstavuva objektivnata vrednost na finansiskoto sredstvo, toga{ po~etnata vrednost se procenuva so upotreba na tehniki za vrednuvawe.

3.2.1.3 Posledovatelno merewe

Klasifikacijata opredeluva kako }e se merat finansiskite instrumenti vo posledovatelnite periodi. Finansiskite sredstva treba da se klasificiraat vo edna od slednite kategorii:

§ Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh;

§ Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe;

§ Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba; i

§ Krediti i pobaruvawa.

prilog


26

Za celite na prikaùvaweto vo bilansot na sostojba, podelbata pome|u kategoriite na finansiskite instrumenti i soodvetnite poziciite vo bilansot na sostojba e pretstavena vo slednata tabela:

Kategorii na finansiski instrumenti (poglavje kade {to se obraboteni) Sodrìna/objasnuvawe

Pozicija vo bilansot na sostojba

Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, ~uvani za trguvawe

Derivati za trguvawe

Sredstva za trguvawe

(poglavje 3.2.2.1)

Derivati za za{tita od rizik

Vgradeni derivati

Drugi derivati ~uvani za upravuvawe so rizik

Derivatni sredstva ~uvani za upravuvawe so rizik

(poglavje 3.2.3)

Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh

(poglavje 3.2.2 i 3.2.3)

Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe

Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe

(poglavje 3.2.2.2)

Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe

(poglavje 3.2.4)

Dol`ni~ki hartii od vrednost Vloùvawa vo hartii od vrednost

Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba

(poglavje 3.2.5)

Dol`ni~ki i sopstveni~ki hartii od vrednost, krediti i pobaruvawa

Nekonsolidirani podru`nici i pridruèni dru{tva

Vloùvawa vo hartii od vrednost

Vloùvawa vo hartii od vrednost

Koga dol`nikot e banka Krediti na i pobaruvawa od banki

Krediti i pobaruvawa

(poglavje 3.2.6) Koga dol`nikot e nebankarsko lice

Krediti na i pobaruvawa od drugi komitenti

prilog


27

MSS 39.46 Generalno, finansiskite sredstva posledovatelno se merat po objektivna vrednost ili po amortizirana nabavna vrednost. Slednata tabela gi prikaùva principite na merewe za oddelnite kategorii na finansiski instrumenti i smetkovodstveniot tretman na efektite od posledovatelnoto merewe:

Kategorii na finansiski instrumenti

Posledovatelno merewe

Promena vo objektivna vrednost

Test za o{tetuvawe

Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh

Objektivna vrednost

Bilans na uspeh

NE

Sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe

Amortizirana nabavna vrednost

Nezna~ajno DA

Sredstva raspolo`livi za proda`ba

Objektivna vrednost

Kapital DA

Krediti i pobaruvawa Amortizirana nabavna vrednost

Nezna~ajno DA

Principi na merewe po amortizirana nabavna vrednost

MSS 39.9 Amortiziranata nabavna vrednost na finansisko sredstvo (ili na finansiska obvrska, vidi poglavje 4.1) e iznosot po koj se meri finansiskoto sredstvo (ili finansiskata obvrska) zemaj}i gi predvid:

§ iznosot pri po~etnoto priznavawe;

§ minus otplati na glavnicata;

§ plus ili minus kumulativnata amortizacija so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka za sekoja razlika pome|u iznosot pri po~etnoto priznavawe i iznosot pri dostasuvaweto i

§ minus sekoe namaluvawe poradi o{tetuvawe ili nenaplatlivost.

MSS 39.AG6 Mereweto so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka ovozmoùva amortizirawe na nabavnata vrednost na finansiskiot instrument i na prihodot/rashodot od kamata vo periodot na o~ekuvano dostasuvawe na instrumentot. Efektivnata kamatna stapka e ednakva na stapkata koja gi diskontira o~ekuvanite idni pari~ni prilivi i odlivi po instrumentot do datumot na krajna dostasanost na instrumentot ili za pokratok vremenski period, dokolku e toa soodvetno.

Pri presmetkata na efektivnata kamatna stapka, bankata treba da gi zeme predvid:

§ site o~ekuvani idni pari~ni tekovi (prilivi i odlivi) za koi e izvesno deka }e nastanat soglasno so dogovornite uslovi (na primer opcija za predvremeno pla}awe i provizii i nadomesti za predvremeno

prilog


28

pla}awe). Koga o~ekuvanite idni pari~ni tekovi ne moè verodostojno da se odredat, }e se koristat pari~nite tekovi do krajnata dostasanost na finansiskiot instrument, soglasno so dogovorot;

§ site plateni i/ili naplateni provizii i nadomesti koi pretstavuvaat sostaven del od efektivnata kamata na finansiskiot instrument;

§ transakciskite tro{oci {to se direktno povrzani so transakcijata; i

§ premiite i/ili diskontite odobreni na finansiskiot instrument.

Pri presmetuvaweto na efektivnata kamatna stapka, bankata nema da gi zeme predvid idnite ispravki na vrednosta - zagubite poradi o{tetuvawe od finansikiot instrument.

Proviziite i nadomestite koi pretstavuvaat sostaven del od efektivnata kamata na finansiskiot instrument, transakciskite tro{oci {to se direktno povrzani so transakcijata i premiite i/ili diskontite odobreni na finansiskiot instrument se smeta deka se direktno povrzani so odobruvaweto na finansiskiot instrument. Poradi toa, tie ne se priznavaat vo celost kako prihodi od provizii i nadomesti vo bilansot na uspeh na bankata vo momentot na odobruvawe na finansiskiot instrument, tuku pretstavuvaat korekcija na kamatnata stapka na finansiskiot instrument i soodvetno se razgrani~uvaat i se priznavaat vo bilansot na uspeh, vo periodot na dostasuvawe na finansiskiot instrument.

Primeri za provizii i nadomesti koi pretstavuvaat sostaven del od efektivnata kamata na finansiskiot instrument se:

§ nadomest za ocenka na finansiskata sostojba na komitentot;

§ nadomest za posreduvawe pri dogovarawe na uslovite na finansiskiot instrument;

§ nadomest za podnesuvawe barawe i obrabotka na baraweto za odobruvawe kredit;

§ nadomest za povlekuvawe na sredstvata po finansiskiot instrument i sli~no.

Za razgrani~uvaweto na proviziite i nadomestite na onie koi se sostaven del od efektivnata kamata i na onie koi pretstavuvaat prihodi od provizii i nadomesti, vidi Prilog A.1.

Primeri za transakciski tro{oci {to se direktno povrzani so transakcijata se:

§ provizii i nadomesti plateni na proda`ni agenti, sovetnici, brokeri, dileri i drugi;

prilog


29

§ nadomest platen na regulatorni tela;

§ plateni danoci i carini za finansiskiot instrument; i sli~no.

MSS 39.48 Principi na merewe po objektivna vrednost

AG69-AG82 Objektivnata vrednost se utvrduva na razli~ni na~ini, vo zavisnost od toa dali sredstvoto ili obvrskata se trguva na aktiven pazar ili ne se trguva. Aktiven pazar: Objavena cena

Za potrebite na ovaa Metodologija, za finansiskoto sredstvo se smeta deka e trguvano na aktiven pazar, dokolku objavenite ceni se lesno i redovno dostapni od berza, diler, broker, pazari preku {alter, industriska grupa ili regulatorna agencija i tie ceni gi pretstavuvaat tekovnite i redovni pazarni transakcii na normalni, komercijalni osnovi. Soodvetnata kotirana pazarna cena za sredstvo koe se ~uva ili za obvrska koja treba da se izdade e voobi~aeno tekovnata kupovna cena; dodeka za sredstvoto koe }e bide steknato ili za obvrskata koja se ~uva e tekovnata proda`na/ponudena cena.

Nepostoewe na aktiven pazar: Tehniki za vrednuvawe

Ako sredstvoto ili obvrskata ne se trguva na aktiven pazar, bankata, za da ja odredi objektivnata vrednost na sredstvoto ili obvrskata, gi primenuva slednite tehniki za vrednuvawe:

§ upotreba na informacii za postignatite ceni na skore{ni, normalni, komercijalni transakcii pome|u zapoznaeni, dobrovolni stranki (ako se dostapni);

§ povikuvawe na tekovnata pazarna cena na drug instrument, koj e vo su{tina ist;

§ analiza na diskontiranite pari~ni tekovi; i

§ drugi alternativni modeli za opredeluvawe na cenata.

Tehnikite za vrednuvawe treba da gi opfatat site faktori koi u~esnicite na pazarot gi zemaat predvid pri opredeluvawe na cenata i treba da se dosledni na usvoenite ekonomski metodologii za opredeluvawe na cenata na finansiskite instrumenti.

Analizata na diskontiranite pari~ni tekovi e va`na i ~esto primenuvana tehnika za opredeluvawe na objektivnata vrednost na mnogu sredstva i obvrski. Eden od najva`nite faktori pri primenata na ovaa tehnika e opredeluvaweto soodvetna diskontna stapka.

prilog


30

Diskontnata stapka treba da gi opfati:

§ neizvesnostite i rizicite od procenkata na pari~nite tekovi {to se povrzani so odredeno sredstvo ili obvrska, bidej}i tie rizici i neizvesnosti }e se menuvaat i

§ celta na mereweto.

Soodvetna diskontna stapka moè da se opredeli na sledniot na~in:

§ stapka vrz osnova na tekovniot pazaren prinos na instrumentot ili na instrument so sli~ni karakteristiki;

§ povikuvawe na stapka oslobodena od rizik, korigirana za soodvetniot rizik na sredstvoto. Pri opredeluvaweto na diskontnata stapka i dvata faktora treba da se zemat predvid pooddelno. Kamatnata stapka {to e oslobodena od rizik, normalno, se temeli vrz dràvni obvrznici so sporedlivi karakteristiki (valuta i dostasuvawe) na sredstvata ili obvrskite za koi diskontnata stapka }e se primenuva. Opredeluvaweto na premijata za rizikot na sredstvoto e pote{ko, a presmetkata na premijata moè da bide posloèna ili poednostavna, t.e. onaka kako {to }e smeta bankata deka e soodvetno.

Nepostoewe na aktiven pazar: Sopstveni~ki instrumenti

Objektivnata vrednost na sopstveni~kite instrumenti koi nemaat trguvana cena na aktiven pazar i derivatite {to se povrzani so niv i koi{to mora da se podmirat so isporaka na vakvi nekotirani sopstveni~ki instrumenti e realno izmerliva, dokolku: (i) promenlivosta vo opsegot na procenkite na objektivna vrednost za toj instrument e nezna~itelna, ili (ii) verojatnosta za razli~nite procenki vo opsegot moè da se opredeli i da se upotrebi vo procenkata na objektivnata vrednost.

Dokolku objektivnata vrednost ne moè da se izmeri realno, sopstveni~kite instrumenti koi nemaat trguvana cena na aktiven pazar i derivatite {to se povrzani so niv i koi{to mora da se podmirat so isporaka na vakvi nekotirani sopstveni~ki instrumenti treba da se merat po nivnata nabavna vrednost.

3.2.1.4 O{tetuvawe/Ispravka na vrednosta na finansiskite sredstva

Ova poglavje go opi{uva o{tetuvaweto/ispravkata na vrednosta na finansiskite sredstva. Op{tite pravila za o{tetuvawe na sredstvata se opi{ani vo poglavje 2.7 od ovaa Metodologija.

prilog


31

Ispravkata na vrednosta (o{tetuvaweto) na aktivnite bilansni pozicii na bankata e podetalno regulirano vo Odlukata za upravuvawe so kreditniot rizik, propi{ana od NBRM.

MSS 39.58 Bankata treba, najmalku na kvartalna osnova, da procenuva dali postojat objektivni dokazi za o{tetuvawe na finansiskoto sredstvo ili na grupa finansiski sredstva.

Finansisko sredstvo e o{teteno dokolku negovata smetkovodstvena vrednost e pogolema od negoviot procenet nadomestliv iznos. Dokolku postoi kakov bilo dokaz za toa, bankata treba da go proceni nadomestliviot iznos na toa sredstvo ili na grupata sredstva i da priznae ispravka na vrednosta (zaguba poradi o{tetuvawe).

Objektivniot dokaz deka dadeno finansisko sredstvo ili grupa sredstva se o{teteni ili nenaplatlivi vklu~uva informacii za sredstvoto vo vrska so:

§ zna~ajna finansiska pote{kotija na izdava~ot na finansiskiot instrument ili dol`nikot;

§ fakti~ko prekr{uvawe na dogovorot, kako {to e nepla}awe ili docnewe na pla}awata po kamata ili glavnica;

§ davawe olesnuvawe na dol`nikot od strana na doveritelot, poradi finansiski pote{kotii na dol`nikot, a koi{to doveritelot inaku ne bi gi dal na drugi;

§ golema verojatnost deka dol`nikot }e vleze vo ste~ajna postapka ili vo drug vid na finansiska reorganizacija;

§ is~eznuvawe na aktiven pazar za finansiskoto sredstvo poradi finansiski pote{kotii; ili

§ podatoci koi ukaùvaat na toa deka postoi merlivo namaluvawe vo procenetite idni pari~ni tekovi od grupa finansiski sredstva, od po~etnoto priznavawe na ovie sredstva, iako namaluvaweto ne moè individualno da se povrze so finansiskoto sredstvo, vklu~uvaj}i:

• negativni promeni vo plate`nata sposobnost na dol`nikot (na primer zgolemen broj na zadocneti pla}awa ili zgolemen broj na dol`nici po kreditni karti~ki koi go dostignale nivnoto maksimalno dozvoleno pre~ekoruvawe i koi go pla}aat minimalniot mese~en iznos; ili

• nacionalni ili lokalni ekonomski uslovi koi se vo soodnos so o{tetuvaweto na sredstvata (na primer zgolemuvawe vo stapkata na nevrabotenost vo geografskata oblast na dol`nikot, namaluvawe na cenite na imotot vo soodvetnata oblast, a koj sluì kako obezbeduvawe, namaluvawe na cenata na naftata za krediti na

prilog


32

nafteni proizvoditeli ili negativni promeni vo industriskite uslovi koi vlijaat na dol`nicite).

Za sopstveni~kite instrumenti, zna~itelnoto i/ili prodolènoto namaluvawe na objektivnata vrednost pod nivnata nabavna vrednost e objektiven dokaz za o{tetuvawe. Vo ramkite na ovaa Metodologija, kako prodolèno namaluvawe se smeta ona koe trae podolgo od 9 meseci, a kako zna~itelno namaluvawe ako objektivnata vrednost e poniska od 70% od nabavnata vrednost.

Treba da se napomene deka smetkovodstvenoto o{tetuvawe/ ispravkata na vrednosta, moè da se razlikuva od o{tetuvaweto/ispravkata na vrednosta za dano~ni celi. Vo takov slu~aj treba da se presmetaat odloènite danoci. Dano~nite vrednosti se upotrebuvaat samo za dano~no izvestuvawe.

Ispravkata na vrednosta (o{tetuvaweto) moè da se meri i da se priznae:

§ na poedine~na osnova za finansiski sredstva koi se poedine~no zna~ajni stavki/izloènosti;

§ na grupna osnova za „portfolio na mali krediti“; ili

§ na grupna osnova za grupa sli~ni finansiski sredstva za koi poedine~na ispravka na vrednosta ne moè da se opredeli ili ne bila opredelena.

Poedine~na ispravka na vrednosta

Finansiski sredstva koi se evidentiraat po amortizirana nabavna vrednost

MSS 39.63 Finansiski sredstva koi se evidentiraat po amortizirana nabavna vrednost se krediti i pobaruvawa i finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe.

Iznosot na ispravkata na vrednosta - zagubata poradi o{tetuvawe, e ednakov na razlikata pome|u smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto i sega{nata vrednost na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi (isklu~uvaj}i gi idnite zagubi koi ne se slu~ile), diskontirani so prvobitnata efektivna kamatna stapka na instrumentot (nadomestliv iznos).

Smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto treba da bide namalena do negoviot procenet nadomestliv iznos, preku koristewe smetka za ispravka na vrednosta vo ramki na soodvetnoto sredstvo. Iznosot na zagubata treba da bide vklu~en vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Ispravka na vrednosta (zagubi poradi o{tetuvawe) na finansiskite sredstva, na neto-osnova“.

Dokolku pri~inite za o{tetuvawe is~eznat, prethodno priznaeniot iznos na ispravka na vrednosta (zaguba poradi o{tetuvawe) treba da se

prilog


33

oslobodi/anulira preku korigirawe na smetkata za ispravkata na vrednosta vo ramki na soodvetnoto sredstvo. Osloboduvaweto na ispravkata na vrednosta ne treba da rezultira vo smetkovodstvena vrednost na finansiskoto sredstvo koja go nadminuva iznosot, koj inaku bi ja pretstavuval amortiziranata nabavna vrednost na sredstvoto, dokolku ne bilo priznaeno o{tetuvawe. Iznosot na osloboduvaweto treba da bide vklu~en vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Ispravka na vrednosta (zagubi poradi o{tetuvawe) na finansiskite sredstva, na neto-osnova“.

Finansiski sredstva koi se evidentiraat po nabavna vrednost

MSS 39.66 Ispravkata na vrednosta (zaguba poradi o{tetuvawe) na nekotirani sopstveni~ki instrumenti (ili na derivati povrzani so niv), koi ne se evidentirani po objektivna vrednost bidej}i taa ne moè realno da se izmeri, se meri kako razlika pome|u smetkovodstvenata vrednost na finansiskoto sredstvo i sega{nata vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi, diskontirani so tekovnata pazarna stapka na povrat za sli~ni finansiski sredstva.

Smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto treba da se namali do procenetiot nadomestliv iznos, preku korigirawe na smetkata za ispravka na vrednosta vo ramki na soodvetnoto sredstvo. Iznosot na zagubata treba da bide vklu~en vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Ispravka na vrednosta (zagubi poradi o{tetuvawe) na finansiskite sredstva, na neto-osnova“.

Ispravkata na vrednosta/zaguba poradi o{tetuvawe na nekotiranite sopstveni~ki instrumenti posledovatelno ne moè da se anulira/oslobodi.

Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba

MSS 39.67 Koga namaluvaweto na objektivnata vrednost za finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba bilo priznaena direktno vo kapitalot i koga postoi objektiven dokaz deka sredstvoto e o{teteno, toga{ kumulativnata zaguba (razlikata pome|u po~etnata nabavna vrednost i tekovnata objektivna vrednost na sredstvoto), koja{to bila priznaena direktno vo kapitalot, treba da se otstrani od kapitalot i da se priznae vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Ispravka na vrednosta (zagubi poradi o{tetuvawe) na finansiskite sredstva, na neto-osnova“, i pokraj toa {to finansiskoto sredstvo ne se depriznava.

Ispravkata na vrednosta (zagubata poradi o{tetuvawe), priznaena vo bilansot na uspeh za sopstveni~kite instrumenti klasificirani kako raspolo`livi za proda`ba, posledovatelno ne moè da se oslobodi/anulira preku bilansot na uspeh.

Dokolku, vo posledovatelniot period, objektivnata vrednost na dol`ni~kiot instrument klasificiran kako raspolo`liv za proda`ba, se zgolemi i

prilog


34

zgolemuvaweto moè objektivno da se povrze so nekoj nastan koj se slu~il otkako ispravkata na vrednosta (zagubata poradi o{tetuvawe) bila priznaena vo bilansot na uspeh, ispravkata na vrednosta treba da se oslobodi/anulira. Pritoa, iznosot na osloboduvawe }e bide vklu~en vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Ispravka na vrednosta (zagubi poradi o{tetuvawe) na finansiskite sredstva, na neto-osnova“. Ostanatiot iznos, do novata objektivna vrednost (ako ima), pretstavuva zgolemuvawe na objektivnata vrednost na sredstvoto i se priznava vo kapitalot.

Ispravka na vrednosta (zaguba poradi o{tetuvawe) na grupna osnova

MSS 39.AG84-92 Iznosot na zagubi poradi o{tetuvawe koi ne se specifi~no identifikuvani, no za koi iskustvoto pokaùva deka postojat vo portfolioto na krediti i pobaruvawa, isto taka se priznava kako tro{ok i se odzema od vkupnata smetkovodstvena vrednost na kreditite i pobaruvawata preku koristewe smetka za grupna ispravka na vrednosta.

Finansiskite sredstva treba da se grupiraat vrz osnova na sli~ni kreditni karakteristiki koi ja pokaùvaat plate`nata sposobnost na dol`nikot za otplata na dostasanite iznosi. Idnite pari~ni tekovi na grupata se procenuvaat vrz osnova na minato (istorisko) iskustvo za zagubi za sredstva so kreditni karakteristiki {to se sli~ni na onie vo grupata zasnovana na principot na nastanati zagubi (ne na o~ekuvani zagubi). Procenkite vo promenite na idnite pari~ni tekovi gi odrazuvaat i se direktno povrzani so promenite vo soodvetnite vidlivi podatoci od period vo period (se zemaat predvid samo nastanatite, ne i o~ekuvanite zagubi). Idnite pari~ni tekovi se diskontiraat so primena na prose~na ponderirana efektivna kamatna stapka na portfolioto.

Metodologijata i pretpostavkite upotrebeni za procenuvawe na idnite pari~ni tekovi se predmet na redovno testirawe, so cel da se potvrdi modelot da se namalat razlikite pome|u procenetite i realno nastanatite zagubi.

Koga nekoe sredstvo, prvi~no proceneto na grupna osnova, se smeta za poedine~no o{teteno, treba da se trgne od grupata.

3.2.1.5 Depriznavawe

MSS 39.17 Bankata treba da go depriznae finansiskoto sredstvo koga dogovornite prava na pari~nite tekovi od finansiskoto sredstvo se iste~eni ili koga finansiskoto sredstvo e preneseno i prenosot se kvalifikuva za depriznavawe.

Bankata treba da upotrebi metod „~ekor po ~ekor“ za da opredeli dali se ispolneti kriteriumite za depriznavawe (vidi Prilog A2).

prilog


35

3.2.2 Finansiski sredstva evidentirani po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh

Vidi MSS 32, MSS 39 i MSFI 7

Finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh se sostojat od:

§ sredstva za trguvawe;

§ finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe; i

§ derivatni sredstva ~uvani za upravuvawe so rizik (vgradeni derivati, derivati za za{tita od rizik i drugi derivati ~uvani za upravuvawe so rizik).

Smetkovodstvenite politiki za derivatnite sredstva ~uvani za upravuvawe so rizik se dadeni vo poglavje 3.2.3.

MSS 39.9 Derivat (kako terminski dogovori, opcii, svopovi itn.) e finansiski instrument so slednite karakteristiki:

§ negovata vrednost se menuva kako rezultat na promena na opredelena kamatna stapka, cena na finansiski instrument, cena na trgovska stoka, devizen kurs, indeks na ceni ili stapki, krediten rejting ili krediten indeks, ili drugi promenlivi (osnovni promenlivi);

§ ne bara po~etno neto-vloùvawe ili bara malo po~etno neto-vloùvawe vo odnos na drugi vidovi na dogovori od koi se o~ekuva da imaat sli~en odgovor na promenite na pazarnite faktori i

§ se podmiruva na iden datum.

Derivatite moàt da bidat: derivati za trguvawe, derivati za za{tita od rizik, drugi derivati koi ne se kvalifikuvaat za za{tita od rizik i vgradeni derivati. Derivatite za trguvawe se prikaùvaat kako Sredstva za trguvawe, a drugite derivati se prikaùvaat kako Derivatni sredstva ~uvani za upravuvawe so rizik.

Bankata ne smee da gi preklasificira finansiskite sredstva evidentirani po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh vo ili od ovaa kategorija s¢ dodeka se ~uvaat ili dodeka se izdadeni. Ovaa klasifikacija ne moè posledovatelno da se menuva.

prilog


36

Priznavawe i merewe

Vidi MSS32 i MSS 39

Finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh po~etno se priznavaat po objektivnata vrednost. Transakciskite tro{oci na ovie sredstva ne se vklu~uvaat vo iznosot po koj prvi~no se meri instrumentot. Tie se evidentiraat vedna{ vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Prihodi/rashodi od provizii i nadomesti“.

MSS 39.55 Po po~etnoto priznavawe, finansiskite sredstva po objektivna vrednost, preku bilansot na uspeh, se merat po objektivna vrednost bez namaluvawe za transakciskite tro{oci koi moàt da nastanat pri proda`ba ili otu|uvawe. Dobivkite ili zagubite od promenite vo objektivnata vrednost treba da se vklu~at vo bilansot na uspeh vo periodot vo koj nastanuvaat, i toa: za sredstvata za trguvawe - vo pozicijata „Neto-prihodi od trguvawe“; za finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe - vo pozicijata „Neto-prihodi od drugi finansiski instrumenti evidentirani po objektivna vrednost“.

Derivatite se priznavaat koga bankata stanuva stranka na dogovornite odredbi na instrumentot (datum na trguvawe).

Derivatite se priznavaat po nivnata objektivna vrednost.

Derivatite se depriznavaat od bilansot na sostojba vo slu~aj na realizacija, istekuvawe na rokot ili od drugi pri~ini navedeni vo poglavjata za depriznavawe.

Derivatite se merat po nivnata objektivna vrednost, a promenite vo objektivnata vrednost se priznavaat i se prikaùvaat vo zavisnost od klasifikacijata.

Obelodenuvawe

Vidi MSFI 7

Treba da se obelodenat:

§ strukturata na sredstvata za trguvawe spored vidot na vloùvaweto i ponatamo{nata podelba spored vidot na izdava~ot;

§ strukturata na derivatite za trguvawe spored vidot na derivatot;

§ smetkovodstvenata vrednost na finansiskite sredstva po objektivna vrednost dadeni kako obezbeduvawe i uslovite na obezbeduvaweto;

prilog


37

§ strukturata na finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe spored vidot na vloùvaweto i ponatamo{nata podelba spored vidot na izdava~ot.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolnat bele{kata 19 - Sredstva za trguvawe i bele{kata 20 - Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe.

3.2.2.1 Sredstva za trguvawe

MSS 39.9 Sredstvata za trguvawe se onie sredstva koi bankata gi steknuva ili koi nastanale glavno za trguvawe, odnosno za da se ostvari prihod od nivnata proda`ba na kratok rok i/ili da se ostvari prihod kako rezultat na nastanatite ili o~ekuvanite kratkoro~ni promeni vo cenite na pazarot.

Finansiskoto sredstvo se klasificira kako ~uvano za trguvawe dokolku e:

§ steknato ili nastanato za celite na kupoproda`bata vo bliska idnina;

§ del od portfolio od identifikuvani finansiski instrumenti so koi zbirno/grupno se upravuva i za koi{to postoi dokaz za skore{en, fakti~ki/realen model na trguvawe i ostvaruvawe na kratkoro~ni profiti;

§ derivat koj ne se ~uva za celite na upravuvaweto so rizici ili za za{tita od rizik.

Sredstvata za trguvawe vklu~uvaat:

§ dràvni i korporativni dol`ni~ki hartii od vrednost;

§ blagajni~ki zapisi;

§ sopstveni~ki instrumenti so kotirana pazarna cena; i drugo.

Derivatite za trguvawe vklu~uvaat:

§ terminski dogovori ~ij predmet se deviznite kursevi;

§ svopovi ~ij predmet se kamatni stapki;

§ terminski dogovori ~ij predmet se stapki, indeksi i sl.;

§ razli~ni vidovi na opcii i fju~ersi.

prilog


38

Finansiskite sredstva i derivatite ~uvani za trguvawe se prezentiraat prikaùvaat vo osnovnata struktura na bilansot na sostojba kako Sredstva za trguvawe.

3.2.2.2 Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe

MSS 39.9 Pri po~etnoto priznavawe, sekoe finansisko sredstvo moè da bide opredeleno kako finansisko sredstvo po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, osven nekotiranite sopstveni~ki instrumenti i onie finansiski instrumenti koi nemaat kotirana pazarna cena i ~ija{to objektivna vrednost ne moè realno da se izmeri.

Bankata moè da ja koristi ovaa kategorija samo za sredstva i obvrski za koi vakvata klasifikacija }e pridonese za porealen prikaz, bidej}i:

§ se eliminiraat ili zna~itelno se namaluvaat smetkovodstvenite neusoglasenosti koi bi proizlegle pri mereweto i priznavaweto na sredstvata i obvrskite ili povrzanite prihodi i rashodi na razli~ni osnovi; ili

§ grupa na finansiski sredstva, finansiski obvrski ili i dvete zaedno se upravuvaat i nivnoto ostvaruvawe se meri spored objektivnata vrednost, vo soglasnost so dokumentiranite strategii za vloùvawa ili upravuvawe so rizicite; kako i bidej}i sledeweto i izvestuvaweto do rakovodniot kadar na bankata za taa grupa se vr{i po objektivna vrednost.

Vo ovaa kategorija na finansiski sredstva moè da se klasificiraat vloùvawata vo dol`ni~ki i sopstveni~ki hartii od vrednost i krediti i pobaruvawa, koi gi ispolnuvaat uslovite navedeni pogore.

Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe se prikaùvaat vo osnovnata struktura na bilansot na sostojba vo pozicijata „Finansiski sredstva preku bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe“.

3.2.2.3 Smetkoven plan Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 36 HARTII OD VREDNOST I DRUGI FINANSISKI INSTRUMENTI

VO STRANSKA VALUTA ÛVANI ZA TRGUVAWE 40 HARTII OD VREDNOST I DRUGI FINANSISKI INSTRUMENTI

VO DENARI ÛVANI ZA TRGUVAWE 46 HARTII OD VREDNOST I DRUGI FINANSISKI INSTRUMENTI

VO DENARI SO VALUTNA KLAUZULA ÛVANI ZA TRGUVAWE 350 DERIVATI VO STRANSKA VALUTA ÛVANI ZA TRGUVAWE

prilog


39

450 DERIVATI VO DENARI ÛVANI ZA TRGUVAWE 750 DERIVATI VO STRANSKA VALUTA ÛVANI ZA TRGUVAWE 850 DERIVATI VO DENARI ÛVANI ZA TRGUVAWE 39 HARTII OD VREDNOST I DRUGI FINANSISKI INSTRUMENTI,

KREDITI I POBARUVAWA VO STRANSKA VALUTA PO OBJEKTIVNA VREDNOST PREKU BILANSOT NA USPEH

43 HARTII OD VREDNOST I DRUGI FINANSISKI INSTRUMENTI, KREDITI I POBARUVAWA VO DENARI PO OBJEKTIVNA VREDNOST PREKU BILANSOT NA USPEH

49 HARTII OD VREDNOST I OSTANATI FINANSISKI INSTRUMENTI, KREDITI I POBARUVAWA VO DENARI SO VALUTNA KLAUZULA PO OBJEKTIVNA VREDNOST PREKU BILANSOT NA USPEH

3.2.3 Derivatni sredstva ~uvani za upravuvawe so rizik

3.2.3.1 Derivati za za{tita od rizik (hexing-derivati)

Bankite prezemaat aktivnosti za za{tita od rizik so cel da ja namalat izloènosta kon razli~ni finansiski rizici, kako na primer valuten rizik, kamaten rizik, cenoven rizik, i drugo. Terminot „za{tita od rizik“ („hexing“) se odnesuva na strategijata i aktivnostite za upravuvawe so rizik, dodeka terminot „smetkovodstvo za za{tita od rizik“ („smetkovodstvo za hexing“) se odnesuva na smetkovodstvenite metodi za evidentirawe na aktivnostite za za{tita od rizik vo smetkovodstvenata evidencija na bankata.

MSS 39.85 Smetkovodstvoto za za{tita od rizik pretstavuva prebivawe (netirawe), celosno ili delumno, na promenite vo objektivnata vrednost na instrumentot za za{tita od rizik i na promenite vo objektivnata vrednost ili pari~nite tekovi na stavkata za za{tita od rizik.

Smetkovodstvoto za za{tita od rizik ne e zadolìtelno za primena.

MSS 39.78 Stavkata za za{tita od rizik moè da bide:

§ priznaeno sredstvo ili obvrska,

§ cvrsta prezemena obvrska, nepriznaena vo bilansot na sostojba,

§ visoko verojatna predvidena transakcija,

§ neto-vloùvawe vo stransko rabotewe.

Instrumentite zaa za{tita od rizik se derivatni finansiski instrumenti, nazna~eni kako obezbeduvawe na rizikot od stavkata za za{tita od rizik. Po isklu~ok, nederivatni instrumenti moè da se nazna~at kako instrumenti za

prilog


40

za{tita od rizik samo za za{tita od valuten rizik. Prodadenite opcii ne moàt da se upotrebat kako pooddelen instrument za za{tita od rizik poradi mo`nosta za potencijalni dobivki i zagubi, osven koga se del od sloèna opciska strategija koja vklu~uva i kupeni opcii (na primer nula tro{o~na struktura).

Za celite na za{titata od rizik, samo derivatite koi vklu~uvaat nadvore{na stranka na bankata moàt da se opredelat kako instrumenti za za{tita od rizik.

Instrumentot za za{tita od rizik moè da se opredeli za celiot ili samo za del od nominalniot iznos od stavkata za za{tita od rizik (na primer 50%). Instrumentot za za{tita od rizik moè da go pokriva celiot ili samo del od preostanatiot vremenski period na stavkata za za{tita od rizik.

Smetkovodstvoto za za{tita od rizik gi opfa}a slednite ~ekori/postapki:

pri zapo~nuvaweto so za{titata od rizikot postapka 1 - odreduvawe na potrebata za smetkovodstvo za za{tita od rizik

postapka 2 - izbor na smetkovodstveniot metod za evidentirawe na za{titata od

rizik

postapka 3 - odreduvawe dali se ispolneti uslovite za smetkovodstvo za za{tita

od rizik postapka 4 - izgotvuvawe formalna dokumentacija za za{titata od rizikot posledovatelno (najmalku edna{ polugodi{no, na datumot na bilansot na sostojba) postapka 5 - merewe na efektivnosta na za{titata od rizik vo idnina postapka 6 - merewe na efektivnosta na za{titata od rizik vo izminatiot

period postapka 7 - povtorna ocena na odnosot na za{tita od rizik i/ili dali s¢ u{te

postoi potreba derivatot da se koristi kako instrument za{tita od rizik

postapka 8 - smetkovodstveno evidentirawe na za{titata od rizik

Uslovi za smetkovodstvo za za{tita od rizik

MSS 39.88 Za{titata od rizikot se kvalifikuva za smetkovodstvo za za za{tita od rizik samo dokolku se ispolneti slednite uslovi:

§ pri po~nuvaweto na za{titata od rizik da postoi formalna dokumentacija za odnosot/relacijata na za{tita od rizik, celta i strategijata za upravuvawe so rizicite na bankata vo vrska so prezemaweto na za{titata od rizik. Ovaa dokumentacija treba da vklu~i:

• identifikuvawe na instrumentot za za{tita od rizik, na povrzanata stavka za za{tita od rizik ili na transakcija,

• rizikot od koj se vr{i za{titata, i

• kako bankata }e ja meri efektivnosta na instrumentot za za{tita od rizik;

prilog


41

§ da se o~ekuva za{titata od rizikot da bide visoko efektivna vo prebivaweto na promenite vo objektivnata vrednost ili pari~nite tekovi koi moàt da se pripi{at na rizik od koj se vr{i za{titata;

§ efektivnosta na za{titata od rizik da moè verodostojno da se izmeri;

§ za za{tita od rizikot od pari~ni tekovi, proektiranata transakcija koja{to e predmet na za{titata na rizik mora da bide mnogu verojatna i mora da e izloèna na promeni na pari~nite tekovi;

§ promenite na objektivnata vrednost ili na pari~nite tekovi na stavkata za za{tita od rizik da moàt da vlijaat vrz bilansot na uspeh i

§ za{titata od rizik da bide procenuvana na kontinuirana osnova i da bide fakti~ki utvrdeno deka e visoko efektivna vo tekot na periodot na finansiskoto izvestuvawe.

Efektivnost na za{titata od rizik

MSS39,AG105-113 Za{titata od rizik pretstavuva odnos pome|u promenite na objektivnata vrednost ili na pari~nite tekovi na stavkata za za{tita od rizik i promenite na objektivnata vrednost na instrumentot za za{tita od rizik. Za{titata od rizik }e se smeta za visoko efektivna (odnosno }e bide zadovolen eden od uslovite za smetkovodstvo za za{tita od rizik) ako odnosot pome|u promenite vo objektivnata vrednost ili vo pari~nite tekovi na stavkata za za{tita od rizik i promenite vo objektivnata vrednost na instrumentot za za{tita od rizik e od 80 do 125 procenti.

Mereweto na efektivnosta na za{titata od rizik zavisi od vidot na odnosot na za{tita od rizik, rizikot od koj se vr{i za{titata, stavkata za za{tita od rizik, instrumentot za za{tita od rizik itn. Generalno, efektivnosta na za{titata od rizikot od objektivnata vrednost moè da se meri kako odnos pome|u promenite na objektivnata vrednost na stavkata za za{tita od rizik i na instrumentot za za{tita od rizik. Efektivnosta na za{titata od rizikot od pari~nite tekovi, pak, moè da se meri kako odnos pome|u promenite na pari~nite tekovi na stavkata za za{tita od rizik i promenite na objektivnata vrednost na instrumentot za za{tita od rizik. Modelite za merewe na efektivnosta na za{titata od rizik se odreduvaat za sekoja za{tita od rizik oddelno.

Pri zapo~nuvaweto so za{titata od rizikot, bankata mora jasno da go dokumentira modelot po koj }e ja meri efektivnosta na za{titata od rizik. Ovoj model }e se upotrebuva za celiot period na vr{eweto na za{titata od rizik.

Efiktivnosta na za{titata od rizik zadolìtelno se ocenuva/proveruva vo vremeto na izgotvuvaweto na finansiskite izve{tai na bankata (najmalku polugodi{no). Pritoa, se meri efektivnosta na za{titata od rizik vo izminatiot period i efektivnosta na za{titata od rizik vo idnina (kako

prilog


42

ocenka dali e zadovolen eden od uslovite za smetkovodstvo za za{tita od rizik) .

Smetkovodstveni metodi za evidentirawe na za{titata od rizik

Soglasno so MSS 39, metodi za smetkovodstvo za za{tita od rizik se:

§ za{tita od rizikot od objektivnata vrednost;

§ za{tita od rizikot od pari~nite tekovi;

§ za{tita od rizikot od neto-vloùvawe vo stransko rabotewe.

Za{tita od rizikot od objektivnata vrednost

Za{tita od rizikot od objektivnata vrednost e za{tita od rizikot od izloènosta na promenite na objektivnata vrednost na priznaenoto sredstvo ili obvrska ili od nepriznaenata cvrsta obvrska koja{to moè da se pripi{e na konkreten rizik i koja{to moè da ima vlijanie vrz bilansot na uspeh.

MSS 39.89 Dokolku za{titata od rizikot od objektivnata vrednost gi zadovoluva uslovite za primena na smetkovodstvo za za{tita od rizik, toga{:

§ instrumentot za za{tita od rizik se meri spored objektivnata vrednost i promenite vo negovata objektivna vrednost se priznavaat vo bilansot na uspeh i

§ stavkata za za{tita od rizik isto taka se meri spored objektivna vrednost, duri i koga sredstvoto e klasificirano kako sredstvo koe se meri spored nabavnata vrednost ili spored amortiziranata nabavna vrednost. Promenite vo objektivnata vrednost na stavkata za za{tita od rizik se priznavaat vo bilansot na uspeh.

Promenite vo objektivnata vrednost na instrumentot za za{tita od rizik i na stavkata za za{tita od rizik }e se prebijat pome|u sebe vo bilansot na uspeh i vo uslovi na perfektna za{tita od rizik (100% efektivnost) }e imaat nula efekt na bilansot na uspeh. Vo uslovi na neperfektna za{tita od rizik, efektot vo bilansot na uspeh na neto-osnova go pretstavuva neefektivniot del na za{titata od rizik.

Usoglasuvaweto na sega{nata smetkovodstvena vrednost na stavkata za za{tita od rizik, kaj onie sredstva koi inaku se merat po amortizirana nabavna vrednost, predizvikuva promena na efektivnata kamatna stapka na kamatonosniot instrument. Kako rezultat na ova, prihodot ili rashodot od kamata na stavkata za za{tita od rizik sega dopolnitelno }e ja vklu~i i amortizacijata na usoglasuvaweto na sega{nata smetkovodstvena vrednost na stavkata za za{tita od rizik po objektivna vrednost.

prilog


43

Za{tita od rizikot od pari~nite tekovi

Za{tita od rizikot od pari~nite tekovi e za{tita od rizikot od izloènosta na promenlivosta na pari~nite tekovi koja{to moè da se pripi{e na konkreten rizik povrzan so priznaeno sredstvo, obvrska ili za mnogu verojatna proektirana transakcija i koja{to moè da ima vlijanie vrz bilansot na uspeh.

MSS 39.96 Za{titata od rizikot od pari~nite tekovi treba da se evidentira na sledniot na~in:

§ kako posebna komponenta od kapitalot se priznava pomaliot iznos od:

• kumulativnite promeni na objektivnata vrednost na instrumentot za za{tita od rizik, od zapo~nuvaweto so za{titata od rizik i

• sega{nata (objektivnata) vrednost na kumulativnite promeni na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi na stavkata za za{tita od rizik od zapo~uvaweto so za{titata od rizik;

§ preostanatata dobivka ili zaguba od instrumentot za za{tita od rizik (ako ima) se priznava vo bilansot na uspeh.

MSS 39.97-100 Zaradi prebivawe na prihodite i rashodite na instrumentot za za{tita od rizik i na stavkata za za{tita od rizik vo bilansot na uspeh, promenite vo objektivnata vrednost na instrumentot za za{tita od rizik (priznaeni vo kapitalot na bankata) treba da se otstranat od kapitalot i da se priznaat vo bilansot na uspeh vo istiot moment koga i promenite vo pari~nite tekovi na stavkata za za{tita od rizik se priznavaat vo bilansot na uspeh. Na~inot na koj ova se pravi zavisi od vidot na stavkata za za{tita od rizik. Na primer:

§ ako proektiranata transakcija predizvika priznavawe na finansisko sredstvo ili obvrska vo bilansot na sostojba, toga{ akumuliranata revalorizaciska rezerva od za{titata od rizik }e se otstrani od kapitalot i }e se priznae vo bilansot na uspeh vo momentot koga priznaenoto sredstvo ili obvrska }e imaat efekt vrz bilansot na uspeh (na primer vo momentot na priznavaweto na prihodi ili rashodi od kamata);

§ ako proektiranata transakcija pridonese kon priznavawe na nefinansisko sredstvo ili obvrska vo bilansot na sostojba, toga{ moè da se primeni eden od slednite dva na~ina:

• akumuliranata revalorizaciska rezerva za za{titata od rizik }e se otstrani od kapitalot i }e se priznae vo bilansot na uspeh vo momentot koga priznaenoto nefinansisko sredstvo ili obvrska }e imaat efekt vrz bilansot na uspeh (na primer vo

prilog


44

momentot na priznavaweto na tro{oci za amortizacija ili prihodi od proda`ba) ili

• akumuliranata revalorizaciska rezerva od za{titata od rizik }e se otstrani od kapitalot i }e se priznae vo po~etnata nabavna vrednost na priznaenoto nefinansisko sredstvo ili obvrska.

Za{tita od rizikot od neto-vloùvawe vo stranski rabotewa

MSS 39.102 Za{titata od rizikot od neto-vloùvawe vo stranski rabotewa treba da bide evidentiran na ist na~in kako i za{titata od rizikot od pari~nite tekovi.

Akumuliranata revalorizaciska rezerva od za{titata od rizikot od neto-vloùvawe vo stransko rabotewe }e se otstrani od kapitalot i }e se priznae vo bilansot na uspeh vo momentot na otu|uvawe na stranskoto rabotewe.

Prekinuvawe na smetkovodstvoto za za{tita od rizik

MSS 39.91,101 Bankata treba da go prekine smetkovodstvoto za za{tita od rizik (perspektivno), dokolku:

§ instrumentot za za{tita od rizik istekuva ili e prodaden, prekinat ili iskoristen;

§ stavkata za za{tita od rizik e depriznaena;

§ vo slu~aj na za{tita od rizikot od pari~nite tekovi, proektiranata transakcija pove}e ne se o~ekuva da se slu~i;

§ uslovite za smetkovodstvo za za{tita od rizik pove}e ne se ispolnuvaat ili

§ bankata odlu~uva pove}e da ne go koristi derivatot kako instrument za za{tita od rizik.

Vo slu~aj na prekinuvawe na smetkovodstvoto za za{tita od rizikot od objektivnata vrednost, stavkata za za{tita od rizik od denot na prekinuvawe na smetkovodstvoto za za{tita od rizik, prodolùva da se meri vo soglasnost so soodvetnata pozicija od bilansot na sostojba na koja prvi~no £ pripa|a i nejzinata smetkovodstvena vrednost pove}e ne se usoglasuva za promenite od rizikot od koj se vr{i za{titata. Ako stavkata za za{tita od rizik e kamatonosen finansiski instrument i e so odredena preostanata ro~nost, toga{ akumuliranoto usoglasuvawe na smetkovodstvenata vrednost na stavkata za za{tita od rizik treba da se amortizira niz bilansot na uspeh koristej}i go metodot na efektivna kamatna stapka (koja sega }e gi vklu~i dopolnitelno i amortizacijata na usoglasuvaweto na stavkata za za{tita od

prilog


45

rizik po objektivna vrednost). Amortizacijata treba da po~ne ne podocna od momentot koga stavkata za za{tita od rizik }e prestane se korigira za promenite na nejzinata objektivna vrednost, koi se pripi{uvaat na rizikot od koj se vr{i za{titata. Korekcijata treba celosno da se amortizira do dostasuvaweto na stavkata za za{tita od rizik.

Vo slu~aj na prekinuvawe na smetkovodstvoto za za{tita od rizikot na pari~nite tekovi, kumulativnata dobivka ili zaguba na za{titata od rizik koja prvobitno bila priznaena direktno vo kapitalot koga za{titata od rizik bila efektivna treba da ostane vo kapitalot se dodeka ne se slu~i obvrzanata ili proektiranata transakcija. Dokolku takvata transakcija pove}e ne se o~ekuva da se slu~i, kumulativnata dobivka ili zaguba treba da bide prikaàna vo bilansot na uspeh za periodot.

Vo slu~aj na prekinuvawe na smetkovodstvoto za za{tita od rizik, instrumentot za za{tita od rizik prodolùva da se meri spord objektivnata vrednost, a promenite vo objektivnata vrednost se priznavaat vo bilansot na uspeh.

Obelodenuvawe

Vidi MSS 32, MSS 39 i MSFI 7


§ opisot na sekoj vid za{tita od rizik;

§ opisot na instrumentite za za{tita od rizik i nivnite objektivni vrednosti na datumot na finansiskite izve{tai;

§ prirodata na rizicite od koi se vr{i za{titata.

Dopolnitelno obelodenuvawe za za{titata od rizikot od pari~nite tekovi:

§ za proektiranite transakcii, periodite vo koi se o~ekuvaat da se slu~at i vlijanieto na bilansot na uspeh;

§ opis na site proektirani transakcii za koi{to prethodno bilo koristeno smetkovodstvo za za{tita od rizik, no za koi{to pove}e ne se o~ekuva da se slu~at;

§ iznosot priznaen vo kapitalot;

§ iznosot koj bil otstranet od kapitalot i bil vklu~en vo bilansot na uspeh;

§ neefektivnosta za za{titata od rizikot od pari~nite tekovi;

prilog


46

Osven toa, potrebno e da se obelodeni neefektivnosta od za{titata od rizikot od neto-vloùvawata vo stranski rabotewa.

Za za{titata od rizikot od objektivnata vrednost bankata treba gi obelodeni dobivkite i zagubite na instrumentot za za{tita od rizik i stavkata za za{tita od rizik.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 21 - Derivatni sredstva i obvrski ~uvani za upravuvawe so rizik.

3.2.3.2 Vgradeni derivati

Vgradenite derivati se sostaven del na finansiski instrument koj vklu~uva i derivaten i glaven dogovor. Finansiskiot instrument koj vklu~uva i derivaten i glaven dogovor, vo dogovorni ramki, pretstavuva edinstven proizvod koj moè da bide podelen vo edna ili pove}e komponenti. Vgradeniot derivat predizvikuva nekoi ili site pari~ni tekovi koi{to se regulirani so dogovorot da se menuvaat/variraat vo soglasnost so promenite na opredelena kamatna stapka, cena na hartija od vrednost, cena na stoka, valuten kurs, indeks na ceni ili stapki ili drugi promenlivi koi{to ne se specifi~ni za stranka vo dogovorot.

Primeri za finansiski instrumenti koi vklu~uvaat i derivaten i glaven dogovor se slednite:

§ razli~ni vidovi na klauzuli za stranska valuta vo dogovorite za krediti ili depoziti;

§ konvertibilni obvrznici (so mo`nost da se pretvorat vo sopstveni~ki instrumenti);

§ dol`ni~ki instrumenti so „call“ ili „put“ opcija ili so mo`nost za predvremena otplata;

§ dol`ni~ki instrumenti so mo`nosti za kamatni stapki (najniski ili najvisoki itn.);

§ finansiski instrumenti so valuta za konverzija (na primer depoziti so valutna opcija);

§ dogovori za kupuvawe ili prodavawe, denominirani vo stranska valuta (na primer dogovori za lizing vo stranska valuta, dogovori za iznajmuvawe itn.).

MSS 39.11 Vgradeniot derivat treba da se oddeli od glavniot dogovor i da se evidentira kako oddelen derivat edinstveno ako:

prilog


47

§ ekonomskite karekteristiki i rizicite na vgradeniot derivat ne se tesno povrzani so ekonomskite karakteristiki i so rizicite na glavniot dogovor;

§ oddelen instrument so istite uslovi kako i vgradeniot derivat bi ja ispolnil definicijata za derivat; i

§ finansiskiot instrument koj vklu~uva i derivaten i glaven dogovor ne se meri po objektivna vrednost so priznavawe na promenite vo objektivnata vrednost preku bilansot na uspeh.

Derivatite vgradeni vo finansiskite instrumenti klasificirani kako finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, ne treba da bidat oddeleni poradi mereweto na celiot dogovor po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh.

MSS 39.AG.30 Za ekonomskite karakteristiki i rizici na vgradeniot derivat ne se smeta deka se tesno povrzani so glavniot dogovor (i sledstveno treba da se oddelat) vo slednite primeri:

§ „Put“ opcija, vgradena vo instrument, koja mu dava pravo na sopstvenikot da bara od izdava~ot na opcijata povtorno da go otkupi instrumentot za opredelen pari~en iznos ili za drugi sredstva, koj{to se menuva vrz osnova na promenite vo cenite na kapitalot ili na nekoja stoka ili indeks - ne e tesno povrzana so glavniot dol`ni~ki instrument.

§ „Call“ opcija, vgradena vo sopstveni~ki instrument, koja mu ovozmoùva na izdava~ot povtorno da go otkupi sopstveni~kiot instrument po odredena cena - ne e tesno povrzana so glavniot sopstveni~ki instrument od perspektiva na sopstvenikot/imatelot na instrumentot.

§ Opcija ili avtomatski vgradena mo`nost za prodolùvawe na preostanatiot rok do dostasanost na dol`ni~ki instrument - ne e tesno povrzana so glavniot dol`ni~ki instrument, osven dokolku vo momentot na prodolùvaweto na rokot se vr{i i promena na kamatnata stapka pribli`na do tekovnata pazarna kamatna stapka. Dokolku bankata izdava dol`ni~ki instrument i imatelot na toj dol`ni~ki instrument zapi{e „call“ opcija i pritoa moè da pobara od bankata da u~estvuva vo ili da go olesni povtornoto trguvawe na toj dol`ni~ki instrument kako rezultat na izvr{uvaweto na „call“ opcijata, toga{ bankata ja smeta „call“ opcijata kako prodolùvawe na rokot do dostasuvaweto na toj dol`ni~ki instrument.

§ Pla}awata na kamata ili glavnica po glavniot dol`ni~ki instrument ili dogovor za osiguruvawe se povrzani za vrednosta na sopstveni~ki instrumenti - ne se tesno povrzani so glavniot instrument bidej}i rizikot {to e vgraden vo glavniot instrument i vo vgradeniot derivat e razli~en.

prilog


48

§ Opcija za otplata na dol`ni~ki instrument vo fiksen/opredelen iznos na edna ili na druga stranska valuta.

Od druga strana, za ekonomskite karakteristiki i rizici na vgradeniot derivat se smeta deka se tesno povrzani so ekonomskite karakteristiki i rizici na glavniot dogovor (i sledstveno ne treba da se oddelat) vo slednite primeri:

§ Finansiski instrument denominiran vo stranska valuta (prilivite na glavnica ili kamata se denominirani vo ista ili vo razli~ni stranski valuti) - e tesno povrzan so glavniot dol`ni~ki instrument. Vakov derivativ ne se dvoi od glavniot dol`ni~ki instrument poradi baraweto na MSS 21 pozitivnite i negativnite kursni razliki koi proizleguvaat od monetarni sredstva da se priznavaat vo bilansot na uspeh.

§ Dogovor za nefinasiski instrument denominiran vo stranska valuta (na primer, dogovor za kupuvawe ili proda`ba na nekoe nefinansisko sredstvo kade {to cenata e denominirana vo stranska valuta) - e tesno povrzan so glavniot dogovor, pod uslov pla}awata po dogovorot da se vo:

• funkcionalnata valuta na koja bilo strana od dogovorot;

• valutata vo koja cenata na predmetot na dogovorot e rutinski denominirana vo komercijalnite transakcii {irum svetot (kako {to se amerikanskite dolari za transakcii so surova nafta) ili

• valutata koja voobi~aeno se koristi vo dogovorite za kupuvawe ili prodavawe na nefinansiski sredstva vo ekonomskata sredina vo koja transakcijata nastanala (na primer relativno stabilna i likvidna valuta koja e voobi~aeno koristena vo lokalni delovni transakcii ili trguvawe so stranstvo).

Merewe

Derivatite {to se vgradeni vo finansiski instrumenti koi ne se merat po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh treba da bidat oddeleni. Glavniot dogovor, koj{to ostanuva po oddeluvaweto, treba da bide meren i priznaen vo soglasnost so barawata za kategorijata vo koja instrumentot e klasificiran, ako toj e finansiski instrument. Ako glavniot dogovor e nefinansiski instrument, treba da se primenat barawata za soodvetnata pozicija.

Vgradeniot derivat bez opcija (kako {to se vgradenite terminski dogovori ili svopovi) se oddeluva od glavniot dogovor vrz osnova na dogovorenite su{tinski uslovi ili su{tinskite uslovi {to se podrazbiraat, i ima objektivna vrednost ednakva na nula pri po~etnoto priznavawe.

prilog


49

Vgaradeniot derivat zasnovan vrz opcija (kako {to se „an embedded put“, „call“, „cap“, „floor or swaption“) se oddeluva od glavniot dogovor vrz osnova na dadenite uslovi za opcijata.

Po~etnata smetkovodstvena vrednost na glavniot instrument e preostanatiot iznos po oddeluvaweto na vgradeniot derivat.

Vgradenite derivati se merat po objektivnata vrednost. Promenite vo objektivnata vrednost se priznavaat vo bilansot na uspeh vo pozicija „Neto-prihodi od ostanati finansiski instrumenti evidentirani po objektivnata vrednost“.

3.2.3.3 Drugi derivati koi se ~uvaat za upravuvawe so rizik

Koga bankata steknuva/koristi derivati za upravuvawe so svojata izloènost na rizik (valuten, kamaten itn.), no kriteriumite za ispolnuvawe na smetkovodstvoto za za{tita od rizik ne se ispolneti, bankata treba da gi klasificira takvite derivati kako derivati koi se ~uvaat za upravuvawe so rizik.

Derivatite koi se ~uvaat za upravuvawe so rizik se merat po objektivnata vrednost. Promenite vo objektivnata vrednost se priznavaat vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Neto-prihodi od ostanati finansiski instrumenti evidentirani po objektivnata vrednost“.

3.2.3.4 Smetkoven plan Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 351 VGRADENI DERIVATI VO STRANSKA VALUTA 352 DERIVATI VO STRANSKA VALUTA ÛVANI ZA UPRAVUVAWE

SO RIZIK 451 VGRADENI DERIVATI VO DENARI 452 DERIVATI VO DENARI ÛVANI ZA UPRAVUVAWE SO RIZIK 751 VGRADENI DERIVATI VO STRANSKA VALUTA 752 DERIVATI VO STRANSKA VALUTA ÛVANI ZA UPRAVUVAWE

SO RIZIK 851 VGRADENI DERIVATI VO DENARI 852 DERIVATI VO DENARI ÛVANI ZA UPRAVUVAWE SO RIZIK

prilog


50

3.2.4 Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe

3.2.4.1 Klasifikacija

Vidi MSS 39

Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe se finansiski sredstva so fiksni ili opredelivi pla}awa i so fiksno dostasuvawe, za koi bankata ima namera i mo`nost da gi ~uva do dostasanost, osven:

§ onie koi bankata pri po~etnoto priznavawe gi opredelila po objektivnata vrednost preku bilansot na uspeh;

§ onie koi bankata gi klasificira kako raspolo`livi za proda`ba; i

§ onie koi ja ispolnuvaat definicijata za krediti i pobaruvawa.

Sopstveni~kite instrumenti (t.e. instrumentite bez fiksno dostasuvawe) ne moàt nikoga{ da bidat klasificirani kako finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe.

MSS 39.9 Bankata ne smee da klasificira nitu edno finansisko sredstvo kako ~uvano do dostasuvawe (ne smee da ja koristi ovaa kategorija) ako vo tekot na finansiskata godina, ili vo prethodnite dve finansiski godini, prodala ili preklasificirala pove}e od nezna~itelen iznos od vloùvawata ~uvani do dostasuvawe, pred periodot na nivnoto dostasuvawe. Postojat nekoi isklu~oci od ova pravilo, i toa:

§ predvreme prodadenite ili preklasificirani sredstva se blisku do krajniot period na dostasuvawe, taka {to promenite vo pazarnite kamatni stapki imaat nezna~itelen efekt na objektivnata vrednost na finansiskite sredstva;

§ bankata ja naplatila skoro celata originalna glavnica na finansiskoto sredstvo preku otplatite, soglasno so amortizaciskiot plan, ili pretplatite; ili

§ se odnesuvaat na izoliran nastan koj ne se povtoruva i koj e nadvor od kontrolata na bankata.

3.2.4.2 Merewe

Vloùvawata koi se ~uvaat do dostasuvawe se merat po amortiziranata nabavna vrednost, so upotreba na metod na efektivna kamatna stapka (vidi poglavje 3.2.1.3).

prilog


51

MSS 39.56 Dobivkite i zagubite se priznavaat vo bilansot na uspeh koga sredstvoto e depriznaeno ili o{teteno i preku procesot na amortizacija.

3.2.4.3 Obelodenuvawe

Vidi MSFI 7


§ strukturata na finansiskite sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe, spored vidot na vloùvaweto i spored vidot na izdava~ot;

§ objektivnata vrednost na finansiskite sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 23.2 - Vloùvawa vo finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe.

3.2.4.4 Smetkoven plan Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 38 HARTII OD VREDNOST I DRUGI FINANSISKI

INSTRUMENTI VO STRANSKA VALUTA KOI SE ÛVAAT DO DOSTASUVAWE

42 HARTII OD VREDNOST I DRUGI FINANSISKI INSTRUMENTI VO DENARI KOI SE ÛVAAT DO DOSTASUVAWE

48 HARTII OD VREDNOST I DRUGI FINANSISKI INSTRUMENTI VO DENARI SO VALUTNA KLAUZULA KOI SE ÛVAAT DO DOSTASUVAWE

prilog


52

3.2.5 Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba


Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba se onie sredstva koi se opredeleni kako raspolo`livi za proda`ba i ne se klasificirani kako:

§ krediti i pobaruvawa;

§ finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe; ili

§ finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh.

3.2.5.2 Merewe

Po po~etnoto priznavawe, bankata gi meri finansiskite sredstva po nivnata objektivna vrednost (za opredeluvawe na objektivnata vrednost vidi poglavje 3.2.1.3), bez namaluvawe za transakciskite tro{oci koi moàt da nastanat pri proda`ba ili otu|uvawe.

MSS 39.55(b) Dobivkite ili zagubite od posledovatelnoto merewe po objektivnata vrednost na finansisko sredstvo {to e raspolo`livo za proda`ba se ednakvi na razlikata pome|u amortiziranata nabavna vrednost i objektivnata vrednost na sredstvoto i treba da se vklu~at direktno vo kapitalot vo pozicijata „Revalorizaciski rezervi/Razliki od vrednuvawe na sredstvata raspolo`livi za proda`ba“. Zagubite poradi o{tetuvawe/ispravkata na vrednosta (vidi poglavje 3.2.1.4) i pozitivnite/negativnite kursni razliki na finansiskite instrumenti {to se raspolo`livi za proda`ba se priznavaat vo bilansot na uspeh za tekovniot period. Vo momentot na depriznavawe na sredstvo {to e raspolo`livo za proda`ba (na primer, sredstvoto e prodadeno ili dostasano itn.), kumulativnite dobivki/zagubi {to se prethodno priznaeni vo kapitalot se depriznavaat od kapitalot i neto-dobivkite ili zagubite se priznavaat vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Ostanati prihodi od dejnosta/Ostanati rashodi od dejnosta“.

Preklasifikacija na finansiskite sredstva {to se raspolo`livi za proda`ba vo portfolioto na finansiskite sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe e dozvolena ako dojde do promena vo namerata na bankata. Preklasifikacijata se pravi po objektivnata vrednost na ovie sredstva na denot na transferot (objektivnata vrednost ja pretstavuva po~etnata smetkovodstvena vrednost vo portfolioto na finansiskite sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe).

prilog


53


Vidi MSFI 7


§ strukturata na finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba, spored vidot na vloùvaweto i spored vidot na izdava~ot;

§ metodite i, koga se upotrebeni tehniki za vrednuvawe, pretpostavkite primeneti pri opredeluvaweto na objektivnata vrednost;

§ dali objektivnite vrednosti se odredeni direktno, vo celost ili delumno, spored objavenite ceni na aktiven pazar, ili se proceneti so upotreba na tehniki za vrednuvawe;

§ dali objektivnite vrednosti se odredeni celosno ili delumno so upotreba na tehniki za vrednuvawe vrz osnova na pretpostavki koi ne se potkrepeni so dostapni pazarni ceni ili stapki;

§ dokolku promenata na edna ili pove}e pretpostavki zna~itelno ja promeni objektivnata vrednost, bankata treba go obelodeni toj fakt, kako i efektite od tie promeni.

Koga objektivnata vrednost ne moè verodostojno da se odredi, treba da se obelodenat informacii koi }e im pomognat na korisnicite na finansiskite izve{tai pri nivnata procenka za nivoto na mo`ni razliki pome|u smetkovodstvenata vrednost na tie finansiski sredstva i nivnata objektivna vrednost, vklu~uvaj}i gi:

§ faktot deka informacija za objektivnata vrednost ne e obelodeneta za ovie instrumenti, bidej}i nivnata objektivna vrednost ne moè verodostojno da se izmeri;

§ opisot na finansiskite instrumenti, nivnata smetkovodstvena vrednost i objasnuvaweto zo{to objektivnata vrednost ne moè verodostojno da se izmeri;

§ informacijata za op{tite karakteristiki za pazarot na tie instrumenti;

§ informacijata dali i kako bankata planira da gi otu|i finansiskite instrumenti i

§ faktot deka postoi mo`nost finansiskite instrumenti, ~ija{to objektivna vrednost prethodno ne moèla verodostojno da se izmeri, da bidat depriznaeni, kako i nivnata smetkovodstvena vrednost vo momentot na depriznavawe i iznosot na realizirani dobivki ili zagubi.

prilog


54

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 23.2 - Vloùvawa vo finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba.

3.2.5.4 Smetkoven plan Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 37 HARTII OD VREDNOST I DRUGI FINANSISKI

INSTRUMENTI VO STRANSKA VALUTA RASPOLO@LIVI ZA PRODA@BA

41 HARTII OD VREDNOST I DRUGI FINANSISKI INSTRUMENTI VO DENARI RASPOLO@LIVI ZA PRODA@BA

47 HARTII OD VREDNOST I DRUGI FINANSISKI INSTRUMENTI VO DENARI SO VALUTNA KLAUZULA RASPOLO@LIVI ZA PRODA@BA

prilog


55

3.2.6 Krediti i pobaruvawa


Vidi MSS 39

Kreditite i pobaruvawata gi vklu~uvaat site pobaruvawa koi proizleguvaat od transakciite so komitenti i banki, kako onie koi poteknuvaat od bankata, taka i onie koi se kupeni na sekundaren pazar.

MSS 39.9 Krediti i pobaruvawa se nederivatni finansiski sredstva so fiksni ili opredelivi pla}awa.

Kreditite i pobaruvawata ne gi vklu~uvaat sredstvata:

§ koi{to bankata ima namera da gi prodade vedna{ ili vo bliska idnina, koi{to treba da se klasificiraat kako sredstva za trguvawe;

§ koi{to bankata pri po~etnoto priznavawe gi klasificirala kako sredstva po objektivnata vrednost preku bilansot na uspeh;

§ koi{to bankata pri po~etnoto priznavawe gi opredelila kako raspolo`livi za proda`ba; ili

§ za koi bankata moè da ne go nadomesti posledovatelno celoto svoe po~etno vloùvawe, od pri~ini {to se razli~ni od kreditno vlo{uvawe, koi{to treba da se klasificiraat kako raspolo`livi za proda`ba;

§ dol`ni~kite instrumenti koi se trguvaat na aktiven pazar.

Kreditite na finansiski dru{tva dadeni po dogovor za povtorno kupuvawe/dogovor za reotkup („reverse repo“), treba da se prikaùvaat oddelno. Soglasno so principot „su{tinata nad formata“, dogovorite za reotkup treba da se priznaat kako odobreni krediti za koi, kako obezbeduvawe, se zaloèni hartii od vrednost. Zaloènite hartiite od vrednost moè da se evidentiraat na vonbilansnite smetki.

Kreditite na i pobaruvawate od drugi komitenti vklu~uvaat:

§ krediti na i pobaruvawa od razli~ni komitenti;

§ neto-vloùvawa vo finansiski lizing;

§ vloùvawa vo obvrznici i hartii od vrednost so fiksen prihod (izdadeni od nebankarski institucii), netrguvani na aktiven pazar, koi pri po~etnoto priznavawe ne se opredeleni kako sredstva po objektivnata vrednost preku bilansot na uspeh, nitu kako raspolo`livi za proda`ba.

prilog


56

Kreditite na i pobaruvawata od banki vklu~uvaat:

§ transakcii na pazar na pari;

§ ograni~eni smetki vo NBRM;

§ oro~eni depoziti vo banki, so originalen rok na dostasuvawe podolg od 3 meseci;

§ kupeni obvrznici i hartii od vrednost so fiksen prihod (izdadeni od bankarski institucii), netrguvani na aktiven pazar, koi pri po~etnoto priznavawe ne se opredeleni kako sredstva po objektivnata vrednost preku bilansot na uspeh, nitu kako raspolo`livi za proda`ba.

Kreditite na banki se definirani kako transakcii za koi vaì sklu~eniot dogovor za kredit.

3.2.6.2 Priznavawe

Vidi MSS 39

Bankata treba da gi priznae kreditite i pobaruvawata vo nejziniot bilans na sostojba edinstveno koga stanuva stranka na dogovornite odredbi na instrumentot.

3.2.6.3 Merewe

Vidi MSS 39

Po~etno merewe

Kreditite i pobaruvawata po~etno se merat po nivnata objektivna vrednost, zgolemena za transakciskite tro{oci koi{to se direktno povrzani so steknuvaweto ili izdavaweto na finansiskoto sredstvo.


MSS 39.56 Kreditite i pobaruvawata treba da se merat po amortizirana nabavna vrednost so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka (vidi poglavje 3.2.1.3).

Ispravka na vrednosta/o{tetuvawe

Ispravkata na vrednosta/o{tetuvaweto na kreditite i pobaruvawata gi sledi op{tite barawa za o{tetuvawe na finansiskite sredstva (vidi poglavje 3.2.1.4). Ispravkata na vrednosta (o{tetuvaweto) na aktivnite bilansni

prilog


57

pozicii na bankata e podetalno regulirana vo Odlukata za upravuvawe so kreditniot rizik, propi{ana od NBRM.

Site krediti i pobaruvawa mora da se ocenuvaat za o{tetuvawe najmalku na kvartalna osnova. Kreditite i pobaruvawata koi se poedine~no zna~ajni (definicijata za poedine~no zna~ajni izloènosti e dadena vo Odlukata za upravuvawe so kreditniot rizik) treba da se ocenuvaat poedine~no. Koga kreditite i pobaruvawata ne se oceneti kako o{teteni na poedine~na osnova, ili dokolku se poedine~no nematerijalni (portfolio na mali krediti), se grupiraat vo homogeni portfolija i se ocenuvaat za o{tetuvawe na grupna osnova.

Merewe na o{tetuvaweto

Za merewe na o{tetuvaweto na kreditite i pobaruvawata, kako diskontna stapka se upotrebuva prvobitnata efektivna kamatna stapka utvrdena soglasno so dogovorot, bidej}i diskontiraweto so tekovna pazarna kamatna stapka bi nametnalo posledovatelno merewe na kreditite spored objektivnata vrednost. Celta na ova barawe e da se priznaat zagubi kako rezultat na namaluvawe na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi koi proizleguvaat od nastan {to se slu~il po po~etnoto priznavawe, a ne da se priznaat promeni vo vrednosta na sredstvoto poradi promeni na pazarnite kamatni stapki.

Za kreditite ili pobaruvawata so promenliva kamatna stapka, diskontnata stapka za merewe na zaguba poradi o{tetuvawe/ispravka na vrednosta, e efektivnata kamatna stapka, odredena soglasno so dogovorot.

Dokolku bankata ima obezbeduvawe za kreditite i za pobaruvawata, sega{nata vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi gi vklu~uva pari~nite tekovi koi moàt da proizlezat od prezemaweto na obezbeduvaweto, namaleni za tro{ocite za prezemawe i proda`ba na obezbeduvaweto. Ova vaì i dokolku prezemaweto na obezbeduvaweto ne e verojatno. Obezbeduvaweto ne se priznava kako oddeleno sredstvo (pred prezemaweto na obezbeduvaweto) bidej}i ova bi dovelo do dvojno evidentirawe.


Vidi MSFI 7

Treba da se obelodeni smetkovodstvenata vrednost na kreditite i pobaruvawata, vo osnovnata struktura na bilansot na sostojba ili vo bele{kite.


§ smetkovodstvenata politika za kreditite i pobaruvawata;

prilog


58

§ strukturata na kreditite i pobaruvawata spored vidot na dol`nikot, preostanatata ro~nost i primenoto obezbeduvawe;

§ iznosot na kreditite i pobaruvawata koi se ocenuvaat za o{tetuvawe na poedine~na i na grupna osnova;

§ koncentracijata na kreditite i pobaruvawata spored geografskata polo`ba na dol`nicite i spored dejnosta na dol`nicite;

§ objektivnite vrednosti na kreditite i pobaruvawata;

§ strukturata na kreditite i pobaruvawata spored vidot na obezbeduvaweto;

§ iznosot na dospeanite krediti i pobaruvawa za koi nema izdvoeno ispravka na vrednosta;

§ iznosot na nedospeanite krediti i pobaruvawa za koi nema izdvoeno ispravka na vrednosta.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolnat bele{kata 22 - Krediti i pobaruvawa i bele{kata 2.1 - Krediten rizik.

3.2.6.5 Smetkoven plan Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 12 POBARUVAWA OD KUPUVAÎ I DRUGI POBARUVAWA 13 ME\UBANKARSKI TRANSAKCII VO DENARI 15 POBARUVAWA VRZ OSNOVA NA KAMATI 33 ME\UBANKARSKI TRANSAKCII VO STRANSKA VALUTA 50 KREDITI VO DENARI 51 KREDITI VO STRANSKA VALUTA 52 KREDITI VO DENARI SO VALUTNA KLAUZULA 53 DEPOZITI VO DENARI 54 DEPOZITI VO STRANSKA VALUTA 55 DEPOZITI VO DENARI SO VALUTNA KLAUZULA 56 POBARUVAWA ZA PLA]AWA IZVR[ENI PO DADENI AVALI

NA HARTII OD VREDNOST I GARANCII 57 POBARUVAWA PO OTKUPENI POBARUVAWA (FAKTORING I

FORFETIRAWE) 58 FINANSISKI LIZING VO DENARI 59 FINANSISKI LIZING VO STRANSKA VALUTA

prilog


59

3.3 Vloùvawa vo podru`nici i vo pridruèni dru{tva Vidi MSS 27 i 28

3.3.1 Klasifikacija

Podru`nica e pravno lice, kontrolirano od drugo pravno lice - banka, a za potrebite na ovaa Metodologija poznato kako mati~no pretprijatie-mati~na banka.

Kontrola postoi koga mati~nata banka poseduva, direktno ili indirektno, pove}e od polovina od glasa~kata mo} na pravnoto lice, osven ako se pokaè deka takvata sopstvenost ne pretstavuva kontrola.

Kontrola isto taka postoi koga mati~nata banka poseduva pomalku od polovina glasa~ka mo} dokolku postoi:

§ pravo na pove}e od polovina od glasa~kite prava (spored dogovor);

§ pravo da se upravuva so finansiskite i delovnite politiki i odluki;

§ pravo da se nazna~i i otstrani mnozinstvoto od ~lenovite na organite na upravuvawe na drugoto pravno lice;

§ pravo da se glasa mnozinski na sostanokot na organite na upravuvawe na drugoto pravo lice (na primer Nadzoren odbor).

Mo} da se upravuvaso delovniilifinansiskipolitiki

Moè dase pokaèdeka nepostoikontrola?

Kontrola?

Pove}e od polovina od glasa~ka mo}?

Mo} da se otstranimnozinstvood ~lenovina organitena upravuvawe

Mo} nadpove}eodpolovinaodglasa~kipravasporeddogovor

Mo`nost dase glasamnozinskina sostanokna organitena upravuvawe

da ne

Kontrola

da da dane da

prilog


60

Pridruèno dru{tvo e pravno lice vo koe bankata ostvaruva u~estvo vo donesuvaweto na i upravuvaweto so finansiskite i delovni politiki i odluki na drugoto pravno lice, me|utoa ne go kontrolira toa pravno lice.

U~estvoto pretstavuva direktno ili indirektno poseduvawe na najmalku 20% od vkupniot broj na akcii ili udeli ili pravata na glas na drugi pravni lica, osven ako se pokaè deka takvata sopstvenost ne pretstavuva zna~itelno vlijanie.

Zna~itelno vlijanie, isto taka, postoi koga bankata poseduva pomalku od 20% od vkupniot broj na akcii ili udeli ili pravata na glas na drugi pravni lica, dokolku:

§ bankata ima svoi pretstavnici vo organite na upravuvawe na drugoto pravno lice;

§ bankata u~estvuva vo noseweto na finansiski i delovni odluki na drugoto pravno lice, kako i na odlukite za raspredelba na finansiskiot rezultat i za isplata na dividenda;

§ bankata i drugoto pravno lice ostvaruvaat zna~itelen materijalen interes vo me|usebnite delovni odnosi; ili

§ bankata i drugoto pravno lice imaat edno isto lice kako ~len na organite na upravuvawe.

Mati~nata banka treba da izgotvuva konsolidirani finansiski izve{tai vo koi }e gi vklu~i site svoi podru`nici. Konsolidiranite finansiski izve{tai pretsavuvaat finansiski izve{tai na mati~nata banka i site nejzini podru`nici, pretstaveni kako finansiski izve{tai na edno pravno lice.

Poedine~ni (nekonsolidirani) finansiski izve{tai se onie na mati~nata banka i/ili na bankata koja ima vloùvawa vo pridruèni dru{tva, vo koi vloùvawata na bankata vo podru`nici i vo pridruèni dru{tva se prikaàni vrz osnova na direktnoto u~estvo na bankata, ne vklu~uvaj}i go i u~estvoto na bankata vo finansiskiot rezlutat i neto-sredstvata na drugoto pravno lice. Poedine~nite finansiski izve{tai se dopolnitelni, oddelni izve{tai od konsolidiranite finansiski izve{tai i od finansiskite izve{tai vo koi vloùvawata vo pridruèni dru{tva se prikaàni po „metodot na glavnina“. Onie banki koi gi ispolnuvaat uslovite da ne izgotvuvaat konsolidirani finansiski izve{tai (vidi poglavje 6.8 od ovaa Metodologija) i onie koi gi ispolnuvaat uslovite da ne go primenuvaat „metodot na glavnina“ (vidi podolu, vo poglavje 3.3.2), izgotvuvaat samo poedine~ni finansiski izve{tai.

Ova poglavje go obrabotuva smetkovodstveniot tretman na vloùvawata na bankite vo podru`nici i vo pridruèni dru{tva i nivnoto prikaùvawe vo

prilog


61

poedine~nite (nekonsolidiranite) finansiski izve{tai, kako i smetkovodstveniot tretman na vloùvawata na bankata vo pridruènite dru{tva. Smetkovodstveniot tretman na vloùvawata na bankite vo podru`nicite i vo pridruènite dru{tva vo konsolidiranite finansiski izve{tai se dadeni vo poglavje 6.8 od ovaa Metodologija.

3.3.2 Priznavawe i merewe

Bankite smetkovodstveno gi evidentiraat vloùvawata vo pridruènite dru{tva so primena na „metodot na glavnina“.

Soglasno so „metodot na glavnina“, vloùvaweto vo pridruènoto dru{tvo po~etno se evidentira vo bilansot na sostojba po nabavna vrednost, korigirana za razlikata pome|u nabavnata vrednost na vloùvaweto i u~estvoto na bankata vo objektivnata vrednost na neto-sredstvata na pridruènoto dru{tvo (gudvil od vloùvaweto vo pridruènoto dru{tvo). Dokolku nabavnata vrednost na vloùvaweto e pomala od u~estvoto na bankata vo objektivnata vrednost na neto-sredstvata na pridruènoto dru{tvo, ovaa razlika ne ja korigira po~etnata vrednost na vloùvaweto, tuku vedna{ se priznava vo bilansot na uspeh.

Pri posledovatelnoto merewe, vloùvaweto na bankata vo pridruènoto dru{tvo se namaluva ili zgolemuva za u~estvoto na bankata vo neraspredelnata dobivka ili zaguba na pridruènoto dru{tvo, realizirana po datumot na kupuvawe/vloùvawe. Raspredelbata na dobivkata na pridruènoto dru{tvo, realizirana po datumot na kupuvawe/vloùvawe (raspredelba na dividenda) ja korigira smetkovodstvenata vrednost na vloùvaweto vo pridruènoto dru{tvo vo bilansot na sostojba na bankata. Pritoa, dobivkite i zagubite koi proizleguvaat od transakciite pome|u bankata i pridruènoto dru{tvo se otstranuvaat do iznosot na u~estvoto na bankata vo pridruènoto dru{tvo. Vloùvawata vo pridruènite dru{tva se testiraat za o{tetuvawe, soglasno so poglavje 2.7 od ovaa Metodologija.

Po isklu~ok, „metodot na glavnina“ ne treba da se primenuva za smetkovodstveno evidentirawe na vloùvawata vo pridruèni dru{tva koga:

§ bankata go klasificira vloùvaweto vo pridruènoto dru{tvo kako sredstvo koe se ~uva za proda`ba i go evidentira vloùvaweto soglasno so odredbite vo poglavje 3.10 od ovaa Metodologija;

§ bankata gi ispolnuva uslovite da ne izgotvuva konsolidirani finansiski izve{tai, soglasno so poglavje 6.8 od ovaa Metodologija; ili

§ bankata gi ispolnuva slednite uslovi:

• bankata e celosno poseduvana podru`nica, ili e delumno poseduvana podru`nica i nejzinite ostanati sopstvenici se informirani i ne se protivat na neevidentiraweto na

prilog


62

vloùvawata vo pridruènite dru{tva po „metodot na glavnina“;

• dol`ni~kite ili sopstveni~kite instrumenti na bankata ne se trguvani na javen pazar;

• bankata ne gi podnela, nitu e vo proces na podnesuvawe na svoite finansiski izve{tai do komisijata za hartii od vrednost (ili druga regulatorna organizacija); i

• krajnata mati~na banka ili druga posredni~ka mati~na banka na bankata izgotvuva konsolidirani finansiski izve{tai, vo soglasnost so MSFI, dostapni na javen uvid.

Dokolku uslovite za neprimenuvawe na „metodot na glavnina“ se ispolneti, bankata izgotvuva poedine~ni finansiski izve{tai.

MSS 27.37 Vloùvawata vo podru`nici i pridruèni dru{tva vo poedine~nite (nekonsolidiranite) finansiski izve{tai se evidentiraat spored nabavnata vrednost, osven onie za koi objektivnata vrednost moè da bide verodostojno izmerena i koi se evidentiraat spored nivnata objektivna vrednost (soglasno so MSS 39). Vo ovoj slu~aj, vloùvawata vo podru`nicite i vo pridruènite dru{tva se prikaùvaat kako vloùvawa vo hartii od vrednost, raspolo`livi za proda`ba.

3.3.3 Obelodenuvawe

MSS 27.42 Treba da se obelodenat:

§ listata na vloùvawata vo podru`nici i vo pridruèni dru{tva, {to }e vklu~uva: ime, zemja, procent na sopstvenost i procent na pravo na glas;

§ objektivnata vrednost na pridruènite dru{tva, koga objektivnata vrednost moè verodostojno da se izmeri;

§ prirodata na odnosite pome|u mati~nata banka i podru`nicata koga mati~nata banka ne poseduva, direktno ili indirektno preku podru`nici, pove}e od polovina od glasa~koto pravo;

§ prirodata na odnosite pome|u bankata i pridruènoto dru{tvo koga bankata ne poseduva, direktno ili indirektno, pove}e od 20% od glasa~koto pravo;

§ opisot na metodot {to se koristi za presmetuvawe na vrednosta na vloùvawata vo podru`nici i vo pridruèni dru{tva.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 24 - Vloùvawa vo podru`nici i vo pridruèni dru{tva.

prilog


63

3.3.4 Smetkoven plan Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 07 VLO@UVAWA VO PRIDRU@ENI DRU[TVA 08 VLO@UVAWA VO PODRU@NICI

prilog


64

3.4 Zaloèni sredstva Vidi MSS 39

Pozicijata „Zaloèni sredstva“ moè da se sostoi od site vidovi na nepari~ni finansiski sredstva, klasificirani kako:

§ finansiski sredstva spored objektivnata vrednost preku bilansot na uspeh;

§ finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe;

§ finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba;

§ krediti i pobaruvawa.

MSFI 7.14 Zaloènite sredstva se pretstaveni preku finansiskite sredstva preklasificirani od drugi pozicii na bilansot na sostojba, koga e zadovolen uslovot zalo`niot doveritel (primatelot na zaloènoto sredstvo) da ima pravo da go prodade ili povtorno da go zaloì obezbeduvaweto, bez razlika dali zalo`niot dol`nik (davatel na sredstvo kako obezbeduvawe) ne gi ispolnil svoite obvrski. Smetkovodstvenata vrednost na zaloènite sredstva, na datumot na izvestuvawe, e ednakva na onaa koja sredstvata ja imaat spored nivnata originalna klasifikacija.

MSS 39.37(a) Zalo`niot doveritel i zalo`niot dol`nik treba da go evidentiraat obezbeduvaweto kako {to sledi:

§ zalo`niot dol`nik treba da gi preklasificira zaloènite sredstva vo bilansot na sostojba (na primer zaloènite sopstveni~ki instrumenti ili otkupenite pobaruvawa) oddelno od drugite sredstva, vo pozicijata „Zaloèni sredstva“, ako zalo`niot doveritel ima pravo, spored dogovorot, ili voobi~aeno da go prodade ili povtorno da go zaloì obezbeduvaweto.

§ dobienoto obezbeduvawe (finansiski ili nefinansiski sredstva), koe bankata moè da go prodade ili povtorno da go zaloì, bez razlika dali obvrskite od strana na zalo`niot dol`nik se ispolneti ili ne, bankata }e go evidentira vo vonbilansnata evidencija.

Bankata treba da gi obelodeni slednite informacii za dobienoto obezbeduvawe:

§ objektivnata vrednost na obezbeduvaweto;

§ objektivnata vrednost na sekoe obezbeduvawe koe e prodadeno ili povtorno zaloèno od strana na bankata i dali bankata ima obvrska da go vrati obezbeduvaweto;

prilog


65

§ na~inot i uslovite povrzani so koristeweto na obezbeduvaweto.

Dokolku bankata ima zaloèno finansiski sredstva kako obezbeduvawe za nejzinite obvrski i ako se ispolneti uslovite od ova poglavje, vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 26 - Zaloèni sredstva.

prilog


66

3.5 Prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa

3.5.1 Klasifikacija

Ovaa kategorija moè da se upotrebuva samo za zemji{te, zgradi (ili del od zgradi), oprema i drugi vrednosti dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa (vo ponatamo{niot tekst „prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa“). Odredeno sredstvo se smeta za prezemeno vo momentot na steknuvawe pravna osnova za zapi{uvawe na sopstvenosta. Podetalni nasoki za na~inot na evidentirawe i vrednuvawe na ovie sredstva se propi{ani vo Odlukata za smetkovodstveniot i regulatorniot tretman na prezemenite sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa, propi{ana od strana na NBRM.

3.5.2 Priznavawe

Prezemenite sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa se priznavaat samo vo slu~aj koga postapkite za prezemawe se zakonski izvr{eni (steknata e pravna osnova za zapi{uvawe na sopstvenosta). Slednite kriteriumi moraat da bidat ispolneti:

§ kreditot, ili drugo pobaruvawe, zakonski da se smeta za podmiren vo momentot na prezemawe na sredstvata staveni kako obezbeduvawe za toj kredit, ili za drugo pobaruvawe, so {to kriteriumite za depriznavawe na kreditot/pobaruvaweto se ispolneti (vidi poglavje 3.2.1.2);

§ site prava i rizici koi proizleguvaat od prezemenoto sredstvo vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa da bidat preneseni na bankata;

§ da bide verojatno deka prezemenoto sredstvo vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa }e sozdade idni ekonomski koristi koi }e pretstavuvaat priliv za bankata;

§ da moè verodostojno da se izmeri nabavnata vrednost na prezemenoto sredstvo vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa.

3.5.3 Merewe

Po~etno merewe

Prezemenite sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa prvi~no se priznavaat po poniskata od:

prilog


67

§ nabavnata vrednost, koja e smetkovodstvenata vrednost na kreditot ili pobaruvaweto (pred ispravkata na vrednosta) na denot na prezemaweto na sredstvoto, odnosno vrednosta navedena vo aktot donesen od strana na nadleèn organ od koj proizleguva pravnata osnova za steknuvawe pravo na sopstvenost i

§ procenetata objektivna vrednost na prezemenoto sredstvo vo momentot na prezemaweto, namalena za o~ekuvanite tro{oci za proda`ba koi }e padnat na tovar na bankata.

Istovremeno, pobaruvaweto se iskniùva od bilansot na sostojba.

Dokolku soodvetnoto pobaruvawe bilo prethodno o{teteno, ispravkata na vrednosta (zagubata poradi o{tetuvawe) treba da se oslobodi/anulira niz bilansot na uspeh.

Vo slu~aj koga procenetata objektivna vrednost na prezemenoto sredstvo e pomala od nabavnata vrednost, bankata e dol`na da prikaè zaguba za o{tetuvawe na prezemenite sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa, vo visina na razlikata pome|u dvete vrednosti. Zagubata za o{tetuvawe se priznava vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Ispravka na vrednosta (zagubite od o{tetuvawa) na nefinansiskite sredstva, na neto-osnova“.


Posledovatelno prezemenite sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa se merat spored poniskata vrednost od smetkovodstvenata vrednost i od procentata vrednost, namalena za tro{ocite za proda`ba.

Najmalku edna{ vo period od dvanaeset meseci, bankata e dol`na da obezbedi procenka na vrednosta na prezemenite sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa.

Vo slu~aj koga procenetata objektivna vrednost na prezemenoto sredstvo e pomala od smetkovodstvenata vrednost (namalena za zagubite za o{tetuvawe priznaeni vo minati periodi), bankata e dol`na da prikaè zaguba za o{tetuvawe/ispravka na vrednosta, vo visina na razlikata pome|u dvete vrednosti. Pravilata za o{tetuvawe se dadeni vo poglavje 2.7 od ovaa Metodologija, soglasno so MSS 36.

Prezemenite sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa se depriznavaat pri proda`bata ili koga trajno }e se povle~at od upotreba (ne se o~ekuvaat idni ekonomski koristi).

Realiziraniot vi{ok nad smetkovodstvena vrednost se priznava kako prihod na denot na proda`ba, vo pozicijata „Ostanati prihodi od dejnosta“.

prilog


68

3.5.4 Obelodenuvawe

MSS 40.79 Bankata treba da gi obelodeni:

§ ograni~uvawata/pre~kite za ostvaruvawe na proda`bata na prezemenite sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa (ako ima) i sega{nata smetkovodstvena vrednost na sredstvoto;

§ realiziranite prihodi i prilivi od proda`ba na prezemenite sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa;

§ usoglasuvaweto na zgolemuvawata i otu|uvawata za periodot;

§ objektivnata vrednost na prezemenite sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa ili objasnuvawe zo{to objektivnata vrednost ne moè razumno da se opredeli.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 27 - Prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa.

3.5.5 Smetkoven plan

Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 06

PREZEMENI SREDSTVA VRZ OSNOVA NA NENAPLATENI POBARUVAWA

prilog


69

3.6 Nedvi`nosti i oprema

3.6.1 Klasifikacija

Vidi MSS 16

Nedvi`nosti i oprema se materijalni vloùvawa za administrativni celi od koi se o~ekuva da imaat korisen vek podolg od edna godina.

3.6.2 Priznavawe

Vidi MSS 16

MSS 16.7 Odredena nedvi`nost ili oprema se priznava kako sredstvo koga e verojatno deka idnite ekonomski koristi povrzani so sredstvoto }e pretstavuvaat priliv za bankata i koga nabavnata vrednost na sredstvoto moè verodostojno da se izmeri.

Ako sostavnite delovi na edno sredstvo imaat razli~en korisen vek na upotreba ili obezbeduvaat koristi za bankata na razli~en na~in, tie sostavni delovi se priznavaat kako oddelni sredstva, so razli~ni stapki i metodi na amortizacija.

3.6.3 Merewe

Vidi MSS 16

Po~etno merewe

Nedvi`nostite i opremata se merat spored nivnata nabavna vrednost.

MSS 16.16 Nabavnata vrednost na nedvi`nostite i opremata ja so~inuvaat:

§ nabavna cena po odbivaweto na site trgovski popusti i rabati;

§ uvozni dava~ki i danoci pri kupuvaweto koi ne moè da se povratat;

§ site direktno povrzani tro{oci (tro{oci za isporaka);

§ po~etno proceneti tro{oci za demontirawe i otstranuvawe na sredstvoto, kako i za obnovuvawe na lokacijata na koja sredstvoto e locirano;

§ tro{oci za pozajmuvawe, vo nekoi slu~ai.

prilog


70

Onie operativni tro{oci koi ne prestavuvaat del od nabavnata vrednost na sredstvoto, nastanati pred sredstvoto da se stavi vo upotreba, se priznavaat kako rashod vo bilansot na uspeh.

Posledovatelnite tro{oci za nedvi`nostite i opremata se kapitaliziraat dokolku se ispolneti uslovite za priznavawe kako sredstvo. Tro{ocite za sekojdnevno odrùvawe na nedvi`nostite i opremata ne se priznavaat vo smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto.


MSS 16.30 Nedvi`nostite i opremata se merat spored nivnata nabavna vrednost, namalena za akumuliranata amortizacija i za akumuliranite zagubi poradi o{tetuvawe.

Soglasno so ovaa Metodologija, ne e dozvoleno posledovatelno merewe na nedvi`nostite i opremata spored objektivnata vrednost.

Amortizacija

MSS 16.43 Sekoj sostaven del od stavka na nedvi`nostite i opremata, so nabavna vrednost koja ima zna~itelno u~estvo vo vkupnata nabavna vrednost na stavkata, treba da se amortizira pooddelno (bankata go raspredeluva po~etno priznaeniot iznos na nedvi`nostite i opremata na nivnite sostavni delovi i gi amortizira oddelno). Na primer, liftovite treba da bidat oddeleni od zgradite bidej}i nivniot korisen vek na upotreba treba da bide pomal od korisniot vek na upotreba na zgradite. Za presmetuvawe na vkupniot tro{ok na amortizacija, razli~ni delovi/stavki na nedvi`nostite i opremata koi imaat ist korisen vek na upotreba i ist metod na amortizacija moè da se grupiraat vo isti amortizaciski grupi.

MSS 16.50 Vkupniot iznos na amortizacija na sredstvoto treba da se raspredeli soglasno so negoviot korisen vek na upotreba. Tro{okot za amortizacija za sekoj period se priznava vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Amortizacija“. Site sredstva vo ista grupa treba dosledno da se amortiziraat. Amortizacijata za smetkovodstveni celi treba da go sledi korisniot vek na upotreba na sredstvoto i moè da se razlikuva od amortizacijata za dano~ni celi.

Vkupniot iznos na amortizacija na sredstvoto se opredeluva po namaluvaweto na nabavnata vrednost za ostatokot na vrednosta na sredstvoto. Vo praktikata, ostatokot na vrednosta na sredstvoto ~esto e nezna~itelen i, spored toa, ne e materijalen pri opredeluvaweto na iznosot na amortizacijata.

Metodot na amortizacija treba da gi odrazi o~ekuvanite idni ekonomski koristi na sredstvoto od strana na bankata i moè da bide pravoliniski, progresiven ili degresiven metod na amortizacija.

prilog


71

Amortizacijata na sredstvoto zapo~nuva koga toa e raspolo`livo za upotreba, a prestanuva na poraniot datum od datumot na depriznavawe i datumot na preklasificirawe na sredstvoto, kako sredstvo ~uvano za proda`ba.

Ostatokot na vrednosta i korisniot vek na upotreba na nedvi`nostite i opremata treba da se revidiraat edna{ godi{no i dokolku procenkite se razli~ni od prethodnite procenki, promenata }e se evidentira perspektivno, kako promena vo smetkovodstvenata procenka vo soglasnost so MSS 8 - Smetkovodstveni politiki, promeni vo smetkovodstveni procenki i gre{ki.

MSS 16.61 Metodot na amortizacija na sredstvoto treba da se revidira edna{ godi{no i treba da se promeni dokolku ima zna~ajni promeni vo o~ekuvanite idni ekonomski koristi na sredstvoto. Takvata promena treba da se evidentira perspektivno, kako promena vo smetkovodstvena procenka vo soglasnost so MSS 8.

O{tetuvawe

Pravilata na o{tetuvawe na nedvi`nostite i opremata se sodràni vo MSS 36, opi{ani vo poglavje 2.7 od ovaa Metodologija.

3.6.4 Depriznavawe

Nedvi`nostite i opremata koi se definitivno povle~eni od upotreba ili otu|eni treba da se otpi{at od bilansnata evidencija.

MSS 16.68 Dobivkite i zagubite koi proizleguvaat od otu|uvaweto se opredeluvaat kako razlika pome|u neto-prinosite od otu|uvaweto i smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto i treba da se priznaat vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Ostanati prihodi od dejnosta“ ili „Ostanati rashodi od dejnosta“.

3.6.5 Obelodenuvawe

Vidi MSS 16


§ smetkovodstvenata politika za nedvi`nosti i oprema;

§ koristenite metodi na amortizacija;

§ korisniot vek na upotreba ili koristenite stapki na amortizacija;

§ po~etnata smetkovodstvena vrednost (nabavna vrednost), akumuliranata amortizacija i akumuliranite zagubi poradi o{tetuvawe, na po~etokot i na krajot na periodot na izvestuvawe; i

prilog


72

§ usoglasuvaweto na sega{nata smetkovodstvena vrednost na po~etokot i na krajot na periodot, pokaùvaj}i gi:

• zgolemuvawata i otu|uvawata;

• sredstvata klasificirani kako netekovni sredstva ~uvani za proda`ba ili vklu~eni vo grupa koja se otu|uva, klasificirani vo soglasnost so MSFI 5;

• steknuvawata preku delovni kombinacii;

• zagubite poradi o{tetuvawe, priznaeni vo bilansot na uspeh vo soglasnost so MSS 36;

• zagubite poradi o{tetuvawe, anulirani vo bilansot na uspeh vo soglasnost so MSS 36;

• amortizacijata za periodot;

• neto kursnite razliki koi proizleguvaat od preveduvawe na finansiskite izve{tai od funkcionalnata valuta vo razli~na izvestuva~ka valuta, vklu~uvaj}i go i preveduvaweto na stranski rabotewa vo izvestuva~kata valuta na izvestuva~kata banka; i

• drugi promeni.

Finansiskite izve{tai, isto taka, treba da go obelodenat i slednoto:

§ smetkovodstvenata vrednost na datumot na izvestuvaweto na stavki na nedvi`nostite i opremata, kade {to postoi ograni~uvawe na sopstvenosta i smetkovodstvenata vrednost na nedvi`nosti i oprema zaloèni kako obezbeduvawe za obvrski na bankata;

§ iznosot na operativnite tro{oci, priznaeni vo po~etnata smetkovodstvenata vrednost (nabavna vrednost) na stavkata na nedvi`nostite i opremata;

§ iznosot na prezemenite obvrski za nabavka na nedvi`nosti i oprema; i

§ ako ne e obelodeneto pooddelno vo osnovnata struktura na bilansot na uspeh, iznosot na ostvarenata kapitalna dobivka priznaen vo bilansot na uspeh pri proda`ba na stavki na nedvi`nostite i opremata, koi{to bile o{teteni, izgubeni ili dadeni.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 29 - Nedvi`nosti i oprema.

prilog


73


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 01 ZEMJI[TE 02 NEDVI@NOSTI I OPREMA 03 DRUGI SREDSTVA

prilog


74

3.7 Nematerijalni sredstva

3.7.1 Klasifikacija

MSS 38.12 Nematerijalno sredstvo e nemonetarno sredstvo, bez fizi~ka sodrìna, koe{to moè samostojno da se identifikuva. Kriteriumite za identifikacija se ispolneti koga:

§ sredstvoto e oddelivo, odnosno moè da bide oddeleno od bankata i prodadeno, preneseno, licencirano, iznajmeno, ili zameneto; ili

§ sredstvoto proizleguva od dogovorni, ili od drugi zakonski prava, bez razlika dali tie prava se prenoslivi ili oddelivi od bankata, ili od drugi prava i obvrski.

Nematerijalnite sredstva vklu~uvaat kapitalizirani tro{oci za razvoj, softver (osven sistemski softver koj e komponenta na hardverot) i drugi nematerijalni sredstva, kako prava i licenci koi se zakonski za{titeni i koi nemoàt da bidat odzemeni od ovlasteniot sopstvenik protiv negova èlba (na primer patenti, prava za kopirawe i drugi komercijalni prava). Konsolidiranite finansiski izve{tai vo ovaa pozicija vklu~uvaat i gudvil (vidi poglavje 6.8).

3.7.2 Priznavawe

IAS 38.21 Nematerijalnoto sredstvo se priznava dokolku ja ispolnuva definicijata za nematerijalni sredstva i dokolku gi ispolnuva slednite kriteriumi za priznavawe:

§ da e verojatno deka idnite ekonomski koristi, koi mu se pripi{uvaat na sredstvoto, }e pretstavuvaat priliv vo bankata i

§ nabavnata vrednost na sredstvoto da moè verodostojno da se izmeri.

Interno sozdadenite nematerijalni sredstva, kako {to se interno sozdadeniot gudvil, brendovite, izdava~kite avtorski prava, listata na klienti i sli~ni stavki, ne se priznavaat kako nematerijalni sredstva, bidej}i ne moàt jasno da se oddelat od razvivaweto na biznisot kako celina. Site tro{oci za istraùvawe treba da se priznaat kako tro{ok koga }e nastanat. Drugite tro{oci, koi ne se priznavaat kako nematerijalni sredstva, vklu~uvaat tro{oci za zapo~nuvawe na biznisot, obuka, reklama i tro{oci za premestuvawe. Ovie treba da se priznaat kako tro{ok koga }e nastanat.

MSS 38.57 Izdatocite za razvoj (ili izdatocite od razvojnata faza na interen proekt) moè da se priznaat kako nematerijalno sredstvo samo dokolku bankata moè da go demonstrira seto ona {to e podolu navedeno:

prilog


75

§ da bide tehni~ki izvodlivo nematerijalnoto sredstvo da se zavr{i i da bide raspolo`livo za upotreba ili za proda`ba;

§ bankata da ima namera da go dovr{i nematerijalnoto sredstvo i da go koristi ili da go prodade;

§ bankata da moè da go koristi ili da go prodade nematerijalnoto sredstvo;

§ nematerijalnoto sredstvo da sozdava verojatni, idni ekonomski koristi (na primer bankata treba da pokaè postoewe na pazar za proizvodite na nematerijalnoto sredstvo ili za samoto nematerijalno sredstvo, ili dokolku toa se koristi interno, da ja prikaè korista od nematerijalnoto sredstvo);

§ bankata da raspologa so soodvetni resursi za zavr{uvawe na razvojot i za upotreba ili za proda`ba na nematerijalnoto sredstvo; i

§ tro{okot za razvoj da moè verodostojno da se izmeri.

3.7.3 Merewe

MSS 38.74 Po~etno, nematerijalnite sredstva se merat po nivnata nabavna vrednost. Posledovatelno, nematerijalnite sredstva se merat po nivnata nabavna vrednost namalena za akumuliranata amortizacija i za akumuliranite zagubi poradi o{tetuvawe.

Korisen vek na upotreba

MSS 38.88 Bankata treba da proceni dali korisniot vek na upotreba na nematerijalnoto sredstvo e kone~en ili beskone~en i dokolku e kone~en, dolìnata na upotreba }e go pretstavuva negoviot korisen vek na upotreba.

Vkupniot iznos na amortizacijata na nematerijalnite sredstva so kone~en korisen vek na upotreba treba da se amortizira sistematski za vremetraeweto na nivnite korisni vekovi na upotreba vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Amortizacija“. Amortizacijata zapo~nuva koga sredstvoto e raspolo`livo za upotreba. Site sredstva vo ista grupa treba dosledno da se amortiziraat. Amortizacijata za smetkovodstveni potrebi treba da go sledi korisniot vek na upotreba na sredstvoto i moè da se razlikuva od amortizacijata za dano~ni potrebi.

Ostatokot na vrednosta na sredstvoto so kone~en korisen vek na upotreba se pretpostavuva deka e nula, osven dokolku postoi obvrska za kupuvawe na sredstvoto na krajot na negoviot korisen vek na upotreba ili ako postoi aktiven pazar za sredstvoto i ostatokot na vrednosta moè da se opredeli vo

prilog


76

zavisnost od pazarot i ako e verojatno deka takviot pazar }e postoi na krajot na korisniot vek na upotreba na sredstvoto.

Korisniot vek na upotreba i metodot na amortizacija treba da se proverat edna{ godi{no, na krajot na finansiskata godina.

Nematerijalnite sredstva so beskone~en korisen vek na upotreba ne treba da se amortiziraat, no bankata treba da gi testira za o{tetuvawe najmalku edna{ godi{no ili sekoga{ koga ima pokazatel deka nematerijalnite sredstva moè da bidat o{teteni. Gudvilot ne se amortizira, no se testira godi{no za o{tetuvawe.

Pravilata za o{tetuvaweto, vo soglasnost so barawata na MSS 36, se dadeni vo poglavje 2.7 od ovaa Metodologija.

Otu|uvawe

Nematerijalnoto sredstvo treba da bide depriznaeno (otpi{ano od bilansot na sostojba) pri negovoto otu|uvawe ili koga ne se o~ekuvaat idni ekonomski koristi od negovata upotreba ili otu|uvawe.

MSS 38.113 Dobivkite i zagubite koi proizleguvaat od otu|uvaweto na nematerijalnite sredstva se opredeluvaat kako razlika pome|u neto-prinosite od otu|uvaweto i smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto i se priznavaat vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Ostanati prihodi od dejnosta“ ili „Ostanati rashodi od dejnosta“.

3.7.4 Obelodenuvawe

MSS 38.118 Bankata treba da gi obelodeni, oddelno za interno sozdadenite nematerijalni sredstva i za drugite nematerijalni sredstva:

§ po~etnata smetkovodstvena vrednost (nabavnata vrednost), akumuliranata amortizacija i akumuliranite zagubi poradi o{tetuvawe na po~etokot i na krajot na periodot;

§ usoglasuvaweto na sega{nata smetkovodstvena vrednost na po~etokot i na krajot na periodot {to }e gi pokaùva:

• zgolemuvawata i namaluvawata (oddelno za: interno sozdadenite nematerijalni sredstva, nabavenite nematerijalni sredstva i sredstvata steknati preku delovnite kombinacii);

• sredstvata klasificirani kako sredstva ~uvani za proda`ba ili sredstva vklu~eni vo grupa koja se otu|uva;

• zagubite poradi o{tetuvawe, priznaeni vo bilansot na uspeh za periodot;

prilog


77

• zagubite poradi o{tetuvawe, anulirani vo bilansot na uspeh za periodot;

• amortizacijata priznaena za periodot;

• neto kursnite razliki koi proizleguvaat pri preveduvaweto na finansiskite izve{tai na stranskoto rabotewe;

• drugi promeni vo smetkovodstvenata vrednost.

Dopolnitelni obelodenuvawa:

§ smetkovodstvenata vrednost na nematerijalnite sredstva, kade {to postoi ograni~uvawe na sopstvenosta i smetkovodstvenata vrednost na nematerijalnite sredstva zaloèni kako obezbeduvawe za obvrskite na bankata;

§ prezemenite obvrski za steknuvawe nematerijalni sredstva;

§ vkupniot iznos na tro{ocite za istraùvawe i razvoj, priznaeni kako rashod vo bilansot na uspeh za periodot;

§ smetkovodstvenata vrednost na nematerijalnite sredstva so beskone~en korisen vek na upotreba i pri~inite za negovoto opredeluvawe;

§ opisot, sega{nata smetkovodstvena vrednost i preostanatiot period na amortizacija na sekoe pooddelno zna~ajno nematerijalno sredstvo.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 28 - Nematerijalni sredstva.


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 00 NEMATERIJALNI SREDSTVA

prilog


78

3.8 Odloèni i tekovni dano~ni sredstva Vidi MSS 12

3.8.1 Klasifikacija

Tekoven danok e iznosot na pobaruvaweto ili obvrskata za danok na dobivka, utvrden vo dano~niot bilans na bankata za tekovniot finansiski period.

Dobivkata na bankata, kako rezultat na primena na smetkovodstvenite pravila i principi, moè da se razlikuva od dobivkata koja se utvrduva vo dano~niot bilans na bankata (dano~na osnova), soglasno so dano~nata regulativa. Ova zna~i deka dobivkata za celite na finansiskoto izvestuvawe moè da se razlikuva od dobivkata za dano~ni celi. Vo ovoj slu~aj, vo finansiskite izve{tai se pojavuva odloèn danok vo forma na odloèno dano~no sredstvo ili odloèna dano~na obvrska.

Odloèniot danok se presmetuva na razlikite pome|u smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto, ili obvrskata, i negovata dano~na osnova. Pritoa, samo „privremenite“ razliki predizvikuvaat priznavawe na odloèni dano~ni sredstva ili obvrski. „Postojanite“ razliki nikoga{ ne preminuvaat, nitu vo odloèno dano~no sredstvo, nitu vo odloèna dano~na obvrska.

„Privremeni“ razliki se onie razliki pome|u smetkovodstvenata vrednost i dano~nata osnova na sredsvoto ili obvrskata, koi vo idnina }e bidat vklu~eni vo presmetkata na dano~nata osnova i }e predizvikaat pla}awe ili vra}awe na danok. Priremenite razliki moè da bidat:

§ Odano~livi privremeni razliki, koi vo idnite periodi }e se vklu~at vo presmetkata na dano~nata osnova i }e ja zgolemat dano~nata obvrska na bankata. Odano~livite privremeni razliki se priznavaat kako odloèni dano~ni obvrski vo finansiskite izve{tai na bankata za tekovniot period; i

§ Odbitni privremeni razliki, koi vo idnite periodi }e pretstavuvaat odbitni stavki pri presmetkata na dano~nata osnova i }e ja namalat dano~nata obvrska na bankata. Odbitnite privremeni razliki se priznavaat kako odloèni dano~ni sredstva (ako se ispolneti uslovite od poglavje 3.8.2 od ovaa Metodologija) vo finansiskite izve{tai na bankata za tekovniot period.

„Postojani“ razliki se onie razliki koi ne vleguvaat vo presmetkata na dano~nata osnova i ne vlijaat vrz iznosot na danocite koj bankata go pla}a soglasno so vaè~kata dano~na regulativa (na primer: rashodi koi ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans, prihodi koi ne se vklu~uvaat vo dano~nata osnova).

prilog


79

Sledniot grafikon ja pretstavuva klasifikacijata na razlikite:

Odbitni privremeni razliki

smetkovodstvena vrednost na sredstvata > dano~na osnova na sredstvata smetkovodstvena vrednost na obvrskite < dano~na osnova na obvrskite

smetkovodstvena vrednost na sredstvata < dano~na osnova na sredstvata smetkovodstvena vrednost na obvrskite> dano~na osnova na obvrskite neiskoristeni dano~ni zagubi

Odloèni dano~ni obvrski Odloèni dano~ni sredstva

Klasifikacija na razlikite

Privremeni razliki Postojani razliki

Odano~livi privremeni razliki

prilog


80

3.8.2 Priznavawe

Vidi MSS 12

Priznavawe na tekovnite dano~ni sredstva

Dokolku ve}e plateniot iznos na danocite za tekovnite i prethodnite periodi go nadminuva iznosot koj{to se dolì za tie periodi, vi{okot se priznava kako sredstvo i se prikaùva vo osnovnata struktura na bilansot na sostojba vo pozicijata „Pobaruvawa za danok na dobivka (tekoven danok)“.

Priznavawe na odloènite dano~ni sredstva

Odano~livi privremeni razliki

MSS 12.24 Odloèno dano~no sredstvo treba da se priznae samo ako e verojatno deka vo idnite periodi bankata }e ostvari odano~liva dobivka na ~ij tovar }e moè da se iskoristat odbitnite privremeni razliki.

Odloèno dano~no sredstvo nema da se priznae koga proizleguva od po~etno priznavawe na sredstvo ili obvrska, vo transakcija koja:

§ ne e delovna kombinacija; i

§ za vreme na transakcijata, ne vlijae nitu vrz smetkovodstvenata dobivka, nitu vrz dano~nata dobivka ili zaguba.

Neiskoristeni dano~ni zagubi i neiskoristeni dano~ni krediti

Odloèno dano~no sredstvo treba da se priznae za neiskoristeni dano~ni zagubi i za neiskoristeni dano~ni krediti koi moàt da se prenesuvaat na tovar na dobivkata vo idnite periodi, no samo do iznosot do koj e verojatno deka bankata }e ostvari idna odano~liva dobivka na ~ij tovar }e moè da se iskoristat neiskoristenite dano~ni zagubi ili neiskoristenite dano~ni krediti.

3.8.3 Merewe

Vidi MSS 12

MSS 12.47 Odloènite dano~ni sredstva se merat so primena na dano~nite stapki (i dano~nite zakoni) koi bile vaè~ki ili su{tinski vaè~ki na datumot na bilansot na sostojbata.

Odloènite dano~ni sredstva ne se diskontiraat.

prilog


81

MSS 12.44 Smetkovodstvenata vrednost na odloèno dano~no sredstvo se proveruva na sekoj datum na bilansot na sostojba i treba da se namali do stepenot do koj ve}e ne e verojatno deka }e ima na raspolagawe dovolno odano~liva dobivka za da ovozmoì koristewe na del ili na celoto odloèno dano~no sredstvo. Vo ovoj slu~aj, odloènoto dano~no sredstvo se namaluva do stepenot do koj e verojatno deka }e bide raspolo`liva dovolna odano~liva dobivka.

Odloènite dano~ni sredstva koi proizleguvaat od promenite na objektivnata vrednost na sredstva koi ne se amortiziraat, se merat vrz osnova na dano~nite posledici koi }e proizlezat od nadomestuvaweto na smetkovodstvenata vrednost na toa sredstvo preku proda`ba, bez ogled na osnovata za merewe na smetkovodstvenata vrednost na toa sredstvo.

3.8.4 Obelodenuvawe

Vidi MSS 12


§ za sekoj vid na privremena razlika, i za sekoj vid na neiskoristeni dano~ni zagubi i neiskoristeni dano~ni krediti:

• iznosot na odloènite dano~ni sredstva i obvrski, priznaeni vo bilansot na sostojba za sekoj prikaàn period

• iznosot na odloèniot dano~en prihod ili rashod, priznaen vo bilansot na uspeh;

§ iznosot na odloènoto dano~no sredstvo i dokazite koi go poddrùvaat negovoto priznavawe;

§ vkupniot odloèn danok koj se odnesuva na stavki koi se zadolèni ili odobreni vo kapitalot.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 30 - Tekovni i odloèni dano~ni sredstva i obvrski.


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 191 ODLO@ENI DANO^NI SREDSTVA 122 PLATENI AKONTACII NA DANOCI I PRIDONESI

123 POBARUVAWA ZA POVE]E PLATENI DANOCI I PRIDONESI

prilog


82

3.9 Ostanata aktiva

3.9.1 Klasifikacija

Sekoe sredstvo koe ne e prikaàno vo nekoja druga pozicija, vo ramki na aktivata na bilansot na sostojba, treba da se prikaè vo ovaa pozicija. Generalno, ovaa pozicija gi vklu~uva odnapred platenite tro{oci, pobaruvawata od vrabotenite, pobaruvawata po dadeni avansi i ostanati pobaruvawa.


Sredstvo se priznava dokolku e verojatno deka idni ekonomski koristi }e pretstavuvaat priliv za bankata i dokolku iznosot na idnite ekonomski koristi moè da bide verodostojno izmeren.

Sredstvata steknati bez kupuvawe, treba da bidat po~etno priznaeni spored nivnata objektivna vrednost, osven dokolku transakcijata e bez komercijalna osnova ili pak ako objektivnata vrednost na dobienoto sredstvo i na dadenoto sredstvo ne moè verodostojno da se izmeri. Dokolku objektivnata vrednost na steknatoto sredstvo ne moè da se izmeri, toga{ toa se priznava po negovata nabavna vrednost.

Posledovatelno, sredstvoto se meri spored poniskata vrednost od negovata smetkovodstvena vrednost i neto-vrednosta na realizacijata. Neto-vrednosta na realizacijata e ednakva na procenetata proda`na cena namalena za procenetite tro{oci za zavr{uvawe, popravki i procenetite tro{oci neophodni da se ostvari proda`bata.

3.9.3 Obelodenuvawe


§ prirodata na ostanatite sredstva i nivnata sega{nata smetkovodstvena vrednost i

§ ostanatite zna~ajni informacii.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 25 - Ostanati pobaruvawa.

prilog


83


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 12 POBARUVAWA OD KUPUVAÎ I DRUGI POBARUVAWA 16 POBARUVAWA VRZ OSNOVA NA PROVIZII I NADOMESTI

(NEKAMATONOSNI) 19 ODLO@ENI PRIHODI, ODNAPRED PLATENI TRO[OCI I

PRIVREMENI SMETKI

3.10 Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba i grupa za otu|uvawe

Vidi MSFI 5

3.10.1 Klasifikacija

Celta na ovoj koncept e da se identifikuvaat site netekovni sredstva koi se ~uvani za da bidat otu|eni (so proda`ba ili poinaku), od onie, koi se za sopstvena upotreba ili za administrativni celi. Netekovnite sredstva koi se ~uvaat za proda`ba ne se amortiziraat i se prikaùvaat vo posebna pozicija vo osnovnata struktura na bilansot na sostojba.

MSFI 5.6 Bankata treba da klasificira koi bilo netekovni sredstva (grupa za otu|uvawe) kako ~uvani za proda`ba dokolku nivnata smetkovodstvena vrednost se nadomesti preku proda`ba, namesto preku kontinuirana upotreba (site netekovni sredstva za koi ne se o~ekuva da bidat upotrebeni vo normalniot tek na raboteweto mora da se odvojat od ostanatite netekovni sredstva). Sredstvoto mora da bide raspolo`livo za momentalna proda`ba (se o~ekuva proda`bata da se ostvari vo period od edna godina od datumot na klasifikacija) i negovata proda`ba mora da bide visoko verojatna.

Po isklu~ok, bankata moè da prodolì da go klasificira prezemenoto sredstvo koe se ~uva za proda`ba podolgo od edna godina, dokolku odloùvaweto na proda`bata e predizvikano od nastani koi ne zavisat od bankata (na pr. promena na zakonska regulativa), a bankata i ponatamu se pridrùva na planot za proda`ba na prezemenoto sredstvo.

Grupa za otu|uvawe e grupa na sredstva koi }e se otu|at zaedno, kako grupa, vo edna transakcija, zaedno so obvrskite {to se direktno povrzani so ovie sredstva. Grupa za otu|uvawe moè da bide grupa od edinici koi sozdavaat pari, poedine~na edinica koja sozdava pari ili del od edinicata koja sozdava pari. Grupata za otu|uvawe moè da vklu~i koe bilo sredstvo i obvrska na bankata, vklu~uvaj}i gi tekovnite sredstva i tekovnite obvrski.

prilog


84

3.10.2 Merewe

MSFI 5.15 Bankata go meri netekovnoto sredstvo (ili grupata za otu|uvawe), klasificirano kako ~uvano za proda`ba spored vrednosta poniska od negovata smetkovodstvena vrednost i od objektivnata vrednost namalena za o~ekuvanite tro{oci za proda`ba, koi }e padnat na tovar na bankata.

Neposredno pred po~etnata klasifikacija na sredstvoto (ili na grupata za otu|uvawe) kako sredstvo ~uvano za proda`ba, smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto (ili na site sredstva i obvrski vo grupata) se meri vo soglasnost so barawata za soodvetnata pozicija za netekovni sredstva kade {to tie prethodno pripa|ale, propi{ani so ovaa Metodologija.

Bankata ne vr{i amortizacija na netekovnite sredstva koi se ~uvaat za proda`ba, s¢ dodeka sredstvoto e klasificirano vo ovaa pozicija ili dodeka toa e del od grupata za otu|uvawe.

Barawata na MSFI 5 i ova poglavje od Metodologijata ne se primenuvaat na slednite sredstva:

§ odloènite dano~ni sredstva;

§ sredstvata koi proizleguvaat od koristi za vrabotenite;

§ finansiskite sredstva vo ramkite na delokrugot na MSS 39;

§ netekovnite sredstva koi se evidentirani vo soglasnost so modelot na objektivna vrednost vo MSS 40.

Bankata treba da priznae zaguba poradi o{tetuvawe vo bilansot na uspeh za sekoe po~etno ili posledovatelno namaluvawe na vrednosta na sredstvoto (ili na grupata za otu|uvawe) do objektivnata vrednost namalena za tro{ocite za proda`bata.

Dobivkata za posledovatelno zgolemuvawe na objektivnata vrednost, namalena za tro{ocite za proda`bata (osloboduvaweto na zagubite poradi o{tetuvawe), treba da bide priznaena najmnogu do iznosot na kumulativnite prethodno priznaeni zagubi poradi o{tetuvawe.

3.10.3 Obelodenuvawe

MSFI 5.41 Bankata treba da gi obelodeni:

§ opisot na netekovnite sredstva koi se ~uvaat za proda`ba (ili grupata za otu|uvawe);

§ opisot na uslovite za proda`ba i vremeto na otu|uvaweto;

§ dobivkata ili zagubata priznaena od proda`bata na sredstvata.

prilog


85

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 31 - Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba i grupa za otu|uvawe.


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 05 NETEKOVNI SREDSTVA KOI SE ÛVAAT ZA PRODA@BA

prilog


86

4 Kapital i obvrski

4.1 Finansiski obvrski Finansiskite obvrski se prikaàni vo bilansot na sostojba vo ramkite na slednite pozicii:

§ Obvrski za trguvawe (poglavje 4.2)

§ Derivatni obvrski ~uvani za upravuvawe so rizici (poglavje 4.2)

§ Depoziti na banki (poglavje 4.3)

§ Depoziti na komitenti (poglavje 4.3)

§ Izdadeni dol`ni~ki hartii od vrednost (poglavje 4.4)

§ Obvrski po krediti (poglavje 4.5)

§ Subordinirani obvrski (poglavje 4.6)

4.1.1 Klasifikacija

MSS 32.11 Finansiska obvrska e obvrska koja{to e: (i) dogovorna obvrska za predavawe pari~ni sredstva, ili drugo finansisko sredstvo, ili za razmena na finansiski instrumenti so druga strana, pod uslovi koi se potencijalno nepovolni za bankata; ili (ii) dogovor koj moè ili }e bide podmiren so sopstveni~kite instrumenti na bankata i e nederivat za koj bankata e, ili moè da bide, obvrzana da dostavi promenliv broj na sopstveni~ki instrumenti ili e derivat koj }e bide, ili moè da bide, podmiren na drug na~in, osven so razmena na fiksen iznos na pari~ni sredstva ili drugo finansisko sredstvo za odreden broj na sopstveni~ki instrumenti na bankata.

4.1.2 Priznavawe, merewe i depriznavawe na finansiski obvrski

Priznavawe

Bankata }e priznae finansiska obvrska vo nejziniot bilans na sostojba samo koga bankata stanuva stranka od dogovornite odredbi na instrumentot.

Merewe

MSS 39.43 Pri po~etnoto priznavawe, finansiskata obvrska se meri spored nejzinata objektivna vrednost, zgolemena za transakciskite tro{oci koi se direktno povrzani so izdavaweto na finansiskata obvrska (osven finansiskite obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, kaj koi transakciskite tro{oci ne se vklu~uvaat pri po~etnoto merewe).

prilog


87

Objektivnata vrednost e ednakva na sredstvata primeni vo zamena za prezemawe/izdavawe na obvrskata. Me|utoa, ova ne mora sekoga{ da bide slu~aj (na primer, nekamatonosen kredit).

MSS 39.47 Finansiskite obvrski se merat spored amortizirana nabavna vrednost (vidi poglavje 3.2.1.3.), osven finansiskite obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, koi se merat spored objektivnata vrednost.

Amortiziranata nabavna vrednost na finansiska obvrska e iznosot spored koj finansiskata obvrska e merena pri po~etnoto priznavawe, namalena za otplatite na glavnicata, namalena ili zgolemena za kumulativnata amortizacija na sekoja razlika pome|u toj po~eten iznos i iznosot vo momentot na dostasuvawe.

Vrz osnova na metodot na efektivna kamatna stapka, amortizacijata na diskontot ili na premijata i kamatata se priznavaat kako rashodi od kamata.

Bankata moè, pri po~etnoto priznavawe, da ja opredeli sekoja finansiska obvrska kako finansiska obvrska po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, samo ako se ispolneti uslovite od poglavje 3.2.2.2.

Slednata tabela ja prikaùva povrzanosta pome|u kategoriite na finansiski obvrski i poziciite od bilansot na sostojba.

prilog


88

Depriznavawe

MSS 39.39 Bankata treba da ja depriznae finansiskata obvrska (ili del od finansiskata obvrska) od nejziniot bilans na sostojba samo dokolku obvrskata zgasne, poto~no koga obvrskata opredelena vo dogovorot e podmirena, otkaàna ili iste~ena. Ova se slu~uva koga:

§ dol`nikot se osloboduva od obvrskata preku pla}awe na doveritelot (voobi~aeno so pari~ni sredstva, drugi finansiski sredstva, stoki ili uslugi); ili

§ dol`nikot zakonski e osloboden od obvrskata (ili del od nea), ili so zakon, ili od strana na doveritelot.

Kategorii na finansiski obvrski (poglavje kade se obraboteni) Sodrìna/objasnuvawe

Pozicija vo bilansot na sostojba

Finansiski obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, ~uvani za trguvawe

Derivati za trguvawe

Obvrski za trguvawe

(poglavje 4.2.1)

Derivati za za{tita od rizik

Vgradeni derivati

Drugi derivati ~uvani za upravuvawe so rizik

Derivatni obvrski ~uvani za upravuvawe so rizik

( poglavje 4.2.2)

Finansiski obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh (poglavje 4.2)

Finansiski obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe

Finansiski obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe

( poglavje 4.2.3)

Koga doveritelot e banka Depoziti na banki Depoziti

(poglavje 4.3) Koga doveritelot e nebankarsko lice

Depoziti na drugi komitenti

Obvrski po krediti

(poglavje 4.5)

Finansiski obvrski po dogovor za kredit/pozajmica

Obvrski po krediti

prilog


89

4.2 Finansiski obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh

Finansiskite obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh se sostojat od:

§ obvrski za trguvawe;

§ derivatni obvrski ~uvani za upravuvawe so rizik;

§ finansiski obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, opredeleni kako takvi pri po~etnoto prizanavawe.

4.2.1 Obvrski za trguvawe

Vidi MSS 39

Finansiskite obvrski ~uvani za trguvawe se sostojat od:

§ finansiski obvrski so namera vo kratok rok povtorno da bidat otkupeni;

§ derivati za trguvawe (osven onie za za{tita od rizik, vgradenite i onie koi se upotrebuvaat za upravuvawe so rizik);

§ obvrska za isporaka na finansiski sredstva pozajmeni od „prodava~ na kratko“ (koj ne go poseduva sredstvoto s¢ u{te, no se o~ekuva da go ima po poniska cena pred da go ispora~a).

Obvrskite za trguvawe po~etno se priznavaat po objektivna vrednost. Transakciskite tro{oci za obvrskite za trguvawe ne se vklu~uvaat vo iznosot spored koj instrumentot po~etno se meri. Tie se priznavaat vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Prihodi/Rashodi od provizii i nadomesti“.

Po po~etnoto priznavawe, obvrskite za trguvawe se merat spored objektivnata vrednost, bez namaluvawe za transakciskite tro{oci koi moàt da nastanat pri podmiruvaweto ili otu|uvaweto. Dobivkata ili zagubata od promenite na objektivnata vrednost na obvrskite za trguvawe treba da bide vklu~ena vo bilansot na uspeh, vo periodot vo koj tie nastanale, vo pozicijata „Neto-prihodi od trguvawe“.

4.2.2 Derivatni obvrski ~uvani za upravuvawe so rizik

Sli~no so derivatnite sredstva, derivatnite obvrski ~uvani za upravuvawe so rizik vklu~uvaat:

§ derivati za za{tita od rizik;

prilog


90

§ vgradeni derivati;

§ drugi derivati ~uvani za upravuvawe so rizik.

Kriteriumite za priznavawe, merewe i obelodenuvawe se isti kako i za derivatnite sredstva opi{ani vo poglavje 3.2.3.

4.2.3 Finansiski obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe

Finansiskite obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe se sostojat od sekoja finansiska obvrska za koja se ispolneti uslovite od poglavje 3.2.2.2 i koja bankata odlu~ila da ja prikaè kako takva.

MSS 39.46 Finansiskite obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh po~etno se priznavaat spored objektivnata vrednost. Transakciskite tro{oci ne se vklu~eni vo iznosot spored koj po~etno se meri instrumentot. Tie se priznavaat vedna{ vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Prihodi/Rashodi od provizii i nadomesti“.

Po po~etnoto priznavawe, finansiskite obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe, se merat spored objektivnata vrednost, bez namaluvawe za transakciskite tro{oci koi moàt da nastanat pri podmiruvaweto ili otu|uvaweto. Dobivkata ili zagubata od promenata na objektivnata vrednost treba da se vklu~i vo bilansot na uspeh, vo periodot vo koj nastanala, vo pozicijata „Neto-prihodi od sredstva i obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh“.

Finansiskite obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe, se prikaùvaat vo osnovnata struktura na bilansot na sostojba vo pozicijata „Finansiski obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe“.

4.2.4 Obelodenuvawe

Vidi MSFI 7

MSFI 7.10 Za finansiskite obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh, bankata treba da gi obelodeni:

§ smetkovodstvenata politika i usvoenite metodi, vklu~uvaj}i go i kriteriumot za priznavawe i primenetite osnovi za merewe;

prilog


91

§ informacijata za dolìnata i prirodata na finansiskata obvrska, vklu~uvaj}i gi i zna~ajnite uslovi koi moàt da vlijaat na iznosot, vremeto i sigurnosta na idnite pari~ni tekovi;

§ podatocite za toa dali objektivnite vrednosti se utvrdeni direktno povikuvaj}i se na cenite objaveni na aktiven pazar ili se proceneti koristej}i tehniki za vrednuvawe. Koga se koristeni tehniki za vrednuvawe, treba da bidat obelodeneti pretpostavkite za opredeluvawe na objektivnite vrednosti;

§ podatocie za toa dali objektivnite vrednosti se priznaeni ili obelodeneti koristej}i tehniki za vrednuvawe zasnovani vrz drugi podatoci, osven vrz raspolo`livite i dostapnite pazarni podatoci i

§ iznosot na promenata vo objektivnata vrednost, proceneta so upotreba na tehniki za vrednuvawe, koja{to bila priznaena vo bilansot na uspeh vo periodot.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolnat: bele{kata 32 - Obvrski za trguvawe, bele{kata 21 - Derivatni sredstva i obvrski ~uvani za upravuvawe so rizik i bele{kata 33 - Finansiski obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe.

4.2.5 Smetkoven plan Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 79 FINANSISKI OBVRSKI VO STRANSKA VALUTA ODREDENI

PO OBJEKTIVNA VREDNOST PREKU BILANSOT NA USPEH 89 FINANSISKI OBVRSKI VO DENARI ODREDENI PO

OBJEKTIVNA VREDNOST PREKU BILANSOT NA USPEH 75 DERIVATI VO STRANSKA VALUTA 85 DERIVATI VO DENARI

prilog


92

4.3 Depoziti na banki i drugi komitenti

4.3.1 Klasifikacija

Vidi MSS 32

Depozitite na banki glavno pretstavuvaat: tekovni smetki, oro~eni depoziti na banki i transakcii na pazarot na pari, osven onie koi se opredeleni kako obvrski po krediti (vklu~uvaj}i gi i transakciite za povtorno kupuvawe).

Depozitite na drugi komitenti generalno pretstavuvaat: tekovni smetki i oro~eni depoziti na pravni ili fizi~ki lica.

Obvrskite kon nebankarski institucii gi vklu~uvaat site vidovi na obvrski kon razli~ni doveriteli, osven kon banki.

Obvrskite se platlivi po viduvawe, dokolku tie moàt da bidat povle~eni od drugata strana vo sekoe vreme.

4.3.2 Priznavawe

Vidi MSS 39

MSS 39.14 Bankata treba da priznae depozit na banki i na drugi komitenti vo svojot bilans na sostojba samo koga bankata stanuva stranka na dogovornite odredbi na instrumentot.

4.3.3 Merewe

Vidi MSS 39

Po~etno merewe

Depozitite na banki i komitenti po~etno se merat spored nivnata objektivna vrednost, zgolemena za transakciskite tro{oci koi direktno se povrzani so prezemaweto ili izdavaweto na finansiskata obvrska.


MSS 39.47 Depozitite na banki i komitenti treba da se merat spored amortizirana nabavna vrednost, so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka.

Metodot na efektivna kamatna stapka e opi{an vo poglavje 3.2.1.3.

prilog


93

4.3.4 Obelodenuvawe

MSFI 7

Bankata treba da gi obelodeni:

§ smetkovodstvenata politika za depozitite na banki i na drugi komitenti;

§ struktura na depozitite na banki i na drugi komitenti, spored vidot na depozitot i spored korisnikot, vklu~uvaj}i gi i zna~ajnite uslovi koi moàt da vlijaat na iznosot, vremeto i sigurnosta na idnite pari~ni tekovi;

§ sporedbata na objektivnata vrednost so sega{nata smetkovodstvena vrednost na depozitite na banki i na drugi komitenti.

Za onie finansiski obvrski za koi objektivnata vrednost ne moè da bide verodostojno izmerena, obelodenuvawata treba da im pomognat na korisnicite da donesat sopstveni zaklu~oci za razlikata pome|u smetkovodstvenata vrednost na finansiskite obvrski i nivnata objektivna vrednost, vklu~uvaj}i gi:

§ faktot deka objektivnata vrednost ne e obelodeneta za tie instrumenti bidej}i ne moè da bide verodostojno izmerena;

§ opisot na finansiskite instrumenti, nivnata smetkovodstvena vrednost i objasnuvaweto zo{to objektivnata vrednost ne moè da bide verodostojno izmerena;

§ informacija za pazarot na instrumentite; i

§ informacijata za toa dali i kako bankata ima namera da gi otu|i finansiskite instrumenti.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 34 - Depoziti.

4.3.5 Smetkoven plan Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 70 TEKOVNI SMETKI VO STRANSKA VALUTA 71 SPECIJALNI SMETKI VO STRANSKA VALUTA 72 OROÊNI DEPOZITI VO STRANSKA VALUTA 80 TEKOVNI SMETKI VO DENARI 81 DEPOZITI PO VIDUVAWE VO DENARI 82 OROÊNI DEPOZITI VO DENARI 86 OROÊNI DEPOZITI I DEPOZITI PO VIDUVAWE VO

DENARI SO VALUTNA KLAUZULA

prilog


94

4.4 Izdadeni dol`ni~ki hartii od vrednost

4.4.1 Klasifikacija

Vidi MSS 32

Izdadenite dol`ni~ki hartii od vrednost se finansiski obvrski i pretstavuvaat hartii od vrednost i obvrski za koi se izdadeni sertifikati (na primer izdadeni obvrznici) i koi pri po~etnoto priznavawe ne se opredeleni od strana na bankata kako finansiska obvrska po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh.

Dol`ni~kite hartii od vrednost vklu~uvaat izdadeni menici, izdadeni obvrznici i drugi vidovi na izdadeni dol`ni~ki hartii od vrednost.

4.4.2 Priznavawe

Vidi MSS 39

MSS 39.14 Bankata }e gi priznae obvrskite po izdadenite dol`ni~ki hartii od vrednost vo svojot bilans na sostojba koga bankata stanuva stranka na dogovornite odredbi na instrumentot.

4.4.3 Merewe

Vidi MSS 39

MSS 39.47 Obvrskite po izdadeni dol`ni~ki hartii od vrednost treba da se merat spored amortiziranata nabavna vrednost, so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka.

4.4.4 Obelodenuvawe

MSFI 7


§ smetkovodstvenata politika za izdadenite dol`ni~ki hartii od vrednost;

§ strukturata na izdadenite dol`ni~ki hartii od vrednost, spored vidot na hartijata od vrednost i spored korisnikot, vklu~uvaj}i gi i zna~ajnite uslovi koi moàt da vlijaat vrz iznosot, vremeto i sigurnosta na idnite pari~ni tekovi;

prilog


95

§ sporedbata na objektivnata vrednost so sega{nata smetkovodstvena vrednost na izdadenite dol`ni~ki hartii od vrednost.

Za onie finansiski obvrski za koi objektivnata vrednost ne moè da bide verodostojno izmerena, bankata dopolnitelno treba da obelodeni informacii koi }e im pomognat na korisnicite na finansiskite izve{tai da donesat sopstveni zaklu~oci za razlikata pome|u smetkovodstvenata vrednost na finansiskite obvrski i nivnata objektivna vrednost, vklu~uvaj}i gi:



§ informacijata za pazarot na instrumentite i


Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 35 - Izdadeni dol`ni~ki hartii od vrednost.

4.4.5 Smetkoven plan Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 73 OBVRSKI PO IZDADENI HARTII OD VREDNOST VO

STRANSKA VALUTA 83 OBVRSKI PO IZDADENI HARTII OD VREDNOST VO DENARI

prilog


96

4.5 Obvrski po krediti

4.5.1 Klasifikacija

Obvrskite po krediti glavno se sostojat od transakcii so drugi strani so koi{to bankata ima potpi{ano dogovor za kredit/pozajmica.

Kreditite dobieni po transakcii za povtorno kupuvawe pretstavuvaat obvrski po dogovori za povtorno kupuvawe. Spored principot „su{tinata pred formata“, transakciite za povtorno kupuvawe treba da se priznaat kako zemen kredit za koj se dadeni hartii od vrednost kako obezbeduvawe.

4.5.2 Priznavawe

Vidi MSS 39

MSS 39.14 Bankata }e gi priznae obvrskite po krediti vo svojot bilans na sostojba koga bankata stanuva stranka na dogovornite odredbi na instrumentot.

4.5.3 Merewe

Vidi MSS 39

Po~etno merewe

Obvrskite po krediti po~etno se merat spored objektivnata vrednost, zgolemena za transakciskite tro{oci koi se direktno povrzani so steknuvawe ili izdavawe na finansiskata obvrska.


MSS 39.47 Obvrskite po krediti posledovatelno se merat spored amortiziranata nabavna vrednost, so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka.

4.5.4 Obelodenuvawe

MSFI 7


§ smetkovodstvenata politika za obvrskite po krediti;

§ strukturata na obvrskite po krediti, spored vidot na obvrskata i spored davatelot, vklu~uvaj}i gi i zna~ajnite uslovi koi moàt da vlijaat vrz iznosot, vremeto i sigurnosta na idnite pari~ni tekovi;

prilog


97

§ sporedbata na objektivnata vrednost so sega{nata smetkovodstvena vrednost na obvrskite po krediti.

Za onie finansiski obvrski za koi objektivnata vrednost ne moè da bide verodostojno izmerena, bankata dopolnitelno treba da obelodeni informacii koi }e im pomognat na korisnicite na finansiskite izve{tai da donesat sopstveni zaklu~oci za razlikata pome|u smetkovodstvenata vrednost na finansiskite obvrski i nivnata objektivna vrednost, vklu~uvaj}i gi:



§ informacija za pazarot na instrumentite; i


Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 36 - Obvrski po krediti.

4.5.5 Smetkoven plan Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 74 OBVRSKI PO KREDITI VO STRANSKA VALUTA 84 OBVRSKI PO KREDITI VO DENARI

prilog


98

4.6 Subordinirani obvrski

4.6.1 Klasifikacija

Vidi MSS 32

Subordiniranite obvrski se finansiski obvrski za koi e dogovoreno deka vo slu~aj na likvidacija, ste~aj, prisilno ili drugo podmiruvawe, tie }e bidat podmireni samo po podmiruvaweto na prijavenite pobaruvawa od drugi doveriteli i koi pri po~etnoto priznavawe ne se opredeleni od strana na bankata kako finansiski obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh.

Subordiniranite finansiski obvrski moàt da bidat vo forma na dobieni krediti, dobieni depoziti ili izdadeni hartii od vrednost.

4.6.2 Priznavawe

Vidi MSS 39

MSS 39.14 Bankata }e gi priznae subordiniranite obvrski vo svojot bilans na sostojba koga bankata stanuva stranka na dogovornite odredbi na instrumentot.

4.6.3 Merewe

Vidi MSS 39

MSS 39.47 Subordiniranite obvrski se merat spored amortiziranata nabavna vrednost, so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka.

4.6.4 Obelodenuvawe

Bankata treba da gi obelodeni informaciite za subordiniranite obvrski, soglasno so barawata za obelodenuvawe za depoziti i obvrski po krediti.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 37 - Subordinirani obvrski.

4.6.5 Smetkoven plan Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 911 SUBORDINIRAN DOLG 912 KUMULATIVNI PRIORITETNI AKCII

prilog


99

4.7 Posebna rezerva i rezervirawa

4.7.1 Klasifikacija

Vidi MSS 37

MSS 37.10,11 Rezervirawata se definirani kako obvrska so neizvesen vremenski period na dostasuvawe ili iznos. Obvrska e sega{na obvrzanost na bankata, koja proizleguva od minati transakcii ili nastani, ~ie podmiruvawe se o~ekuva da dovede do odliv na resursi od bankata.

Rezervirawata moè da se razlikuvaat od drugite obvrski, kako {to se obvrskite kon dobavuva~i i pasivnite vremenski razgrani~uvawa, bidej}i postoi neizvesnost vo vrska so vremenskiot raspored ili iznosot na idnite izdatoci koi }e bidat potrebni za podmiruvawe na obvrskata. Iako neizvesnosta e prisutna i kaj mnogu pasivni vremenski razgrani~uvawa, neizvesnosta za tie obvrski e mnogu pomala otkolku {to e za rezervirawata.

4.7.2 Priznavawe

Vidi MSS 37

MSS 37.14 Rezerviraweto treba da se priznae edinstveno koga:

§ bankata ima sega{na obvrska (zakonska ili izvedena), kako rezultat na minat nastan;

§ postoi verojatnost (t.e. pove}e e verojatno otkolku neverojatno) za odliv na resursi za podmiruvawe na obvrskata i

§ moè da se napravi verodostojna procenka na iznosot koj }e bide potreben za podmiruvawe na obvrskata.

Obvrzuva~ki nastan e nastan koj sozdava zakonska ili izvedena obvrska i bankata nema druga alternativa osven da ja podmiri taa obvrska.

Zakonskata obvrska moè da proizleze vrz osnova na dogovor ili zakonska regulativa.

Izvedenata obvrska proizleguva od dejstvija na bankata, kade {to:

§ po pat na vospostaven model na minata praktika, objaveni politiki ili specifi~na skore{na izjava, bankata navestila deka }e prezeme odredeni odgovornosti;

prilog


100

§ bankata sozdala opravdano o~ekuvawe kaj drugi stranki deka }e gi ispolni svoite odgovornosti.

Sega{na obvrska kako rezultat na minat nastan, za koja ne e verojatno deka }e predizvika odliv na sredstva od bankata i koja ne moè verodostojno da se izmeri, pretstavuva potencijalna obvrska. Potencijalnite obvrski ne se priznavaat vo bilansot na sostojba, tuku vo vonbilansnata evidencija. Bankata treba da gi obelodeni potencijalnite obvrski vo finansiskite izve{tai.

Verojatnost za odliv

MSS 37.23 Odlivot na resursi od bankata se smeta kako verojaten, dokolku verojatnosta odlivot da se slu~i e pogolema od 50%. Me|utoa, koga postoi izvesen broj na sli~ni obvrski, verojatnosta treba da se utvrdi razgleduvaj}i ja grupata na obvrski kako celina, a ne sekoja stavka pooddelno.

Primeri za posebna rezerva i rezervirawa se:

§ posebna rezerva za vonbilansi kreditni izloènosti - sli~no kako i principite za o{tetuvawe/ispravka na vrednosta za krediti i pobaruvawa, opi{ani vo poglavje 3.2.1.4, bankata treba da proceni dali ima rizik za potencijalni zagubi na nejzinite aktivni vonbilansni pozicii izloèni na krediten rizik (na primer prezemeni obvrski za kreditirawe, odobreni garancii i akreditivi i drugo). Koga takvite zagubi se vo soglasnost so navedenite uslovi, bankata treba da izdvoi soodveten iznos na posebna rezerva, utvrden soglasno so Odlukata za upravuvawe so kreditniot rizik, propi{ana od Narodnata banka.

§ rezervirawa za sudski postapki - bankata treba da izdvoi rezervirawa za site sudski postapki za koi o~ekuva krajniot ishod da ima materijalno vlijanie vrz rezultatite na bankata i da predizvika odliv na resursi od bankata.

§ rezervirawa za prestrukturirawe - prestrukturiraweto se definira kako programa koja e planirana i e kontrolirana od strana na rakovodstvoto i materijalno go menuva poleto na rabota na bankata i/ili na~inot na koj se odviva toa rabotewe, na primer proda`ba ili prekinuvawe na nekoja delovna linija, zatvarawe na delovni lokacii, fundamentalni reorganizacii i sli~no. Bankata treba da ima detalen plan za prestrukturirawe i da e naso~ena kon sproveduvawe na prestrukturiraweto, soglasno so planot, ili da gi soop{ti glavnite karakteristiki na prestrukturiraweto na onie koi se zasegnati od nego. Samo odluka od rakovodstvoto voobi~aeno ne e dovolna.

§ rezervirawa za nepovolni dogovori - dokolku bankata ima nepovolen dogovor, sega{nata vrednost na obvrskata po dogovorot treba da se priznae i da se meri kako rezervirawe. Nepovolen dogovor e onoj vo koj

prilog


101

neizbe`nite tro{oci za ispolnuvawe na obvrskite od dogovorot gi nadminuvaat ekonomskite koristi, koi{to se o~ekuvaat od nego (na primer prazen iznajmen imot).

Rezervirawata ne se priznavaat za:

§ golemi popravki - namerata da se prezemat pogolemi popravki ne e obvrska i ottuka, planiranite popravki vo idnina ne gi zadovoluvaat kriteriumite za priznavawe na rezervirawata.

§ idni zagubi od raboteweto - o~ekuvawata za idni zagubi od raboteweto pretstavuva navestuvawe deka odredeni sredstva moè da se o{teteni. Vo ovoj slu~aj, bankata gi testira sredstvata za o{tetuvawe.

4.7.3 Merewe

Vidi MSS 37

Po~etno merewe

MSS 37.36 Iznosot priznaen kako rezervirawe na datumot na bilansot na sostojba e procenka na potrebniot izdatok za podmiruvawe na sega{nata vrednost na obvrskata.

Pri mereweto na rezerviraweto, bankata treba:

§ da gi zeme predvid rizicite i neizvesnostite. Me|utoa, neizvesnosta ne go opravduva izdvojuvaweto pregolemi rezervirawa ili namernite precenuvawa na obvrskite.

§ da gi diskontira rezervirawata, onamu kade {to efektot od vremenskata vrednost na parite e materijalen, koristej}i diskontna stapka pred odano~uvawe, koja gi odrazuva tekovnite pazarni procenki i onie rizici koi se karakteristi~ni za obvrskata. Koga se koristi diskontirawe, zgolemuvaweto na rezerviraweto zaradi izminuvawe na vremeto se priznava kako rashod od kamati.

§ da gi zeme predvid idnite nastani, kako {to se promenite vo zakonskata regulativa i tehnolo{kite promeni, koga ima dovolno objektivni dokazi deka tie }e se slu~at i

§ da ne gi zeme predvid dobivkite od o~ekuvanoto otu|uvawe na sredstvata, duri i ako o~ekuvanoto otu|uvawe e tesno povrzano so nastanot od koj proizleguva rezerviraweto.

Po~etnoto priznavawe i posledovatelnoto zgolemuvawe/namaluvawe na rezerviraweto se prikaùva na neto-osnova (po vidot na rezervacijata) vo

prilog


102

osnovnata struktura na bilanost na uspeh, vo pozicijata „Ostanati rashodi od dejnosta/Ostanati prihodi od dejnosta“.


MSS 37.59 Bankata treba da go proceni iznosot na rezervirawata, na sekoj datum na bilansot na sostojba i soodvetno da go korigira za da ja odrazi tekovnata sostojba/procenka.

Dokolku pove}e ne e verojatno deka pri podmiruvaweto na obvrskata }e nastane odliv na sredstva od bankata, neiskoristenite rezervirawa treba da se oslobodat. Osloboduvaweto na rezervirawata se prikaùva vo osnovnata struktura na bilansot na uspeh vo pozicijata „Ostanati prihodi od dejnosta“.

Rezerviraweto treba da se koristi samo za izdatocite za koi toa bilo po~etno priznaeno.

4.7.4 Obelodenuvawe

Vidi MSS 37

MSS 37.84,85 Bankata gi obelodenuva, za sekoj vid rezervirawa oddelno:

§ smetkovodstvenata politika za oddelnite vidovi rezervirawa;

§ smetkovodstvenata vrednost na po~etokot i na krajot na periodot za oddelnite vidovi rezervirawa;

§ zgolemuvawata na rezervirawata, t.e. sozdavaweto na novo rezervirawe i zgolemuvaweto na postojnite rezervirawa;

§ iskoristenite iznosi na rezervirawata za vreme na periodot;

§ oslobodenite neiskoristeni rezervirawa za vreme na periodot;

§ zgolemuvaweto na diskontiraniot iznos, poradi izminuvawe na vremeto i efektot od sekoja promena na diskontnata stapka za vreme na periodot;

§ kratok opis za sekoj vid rezervirawe i o~ekuvaniot period na odliv na sredstva od bankata;

§ neizvesnostite koi vlijaat vrz iznosot ili vrz vremenskiot period na o~ekuvaniot odliv na sredstva od bankata.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 38 - Posebna rezerva i rezervirawa.

prilog


103


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 92 POSEBNA REZERVA I REZERVIRAWA

prilog


104

4.8 Tekovni i odloèni dano~ni obvrski Vidi MSS 12

4.8.1 Klasifikacija

Tekovnite dano~ni obvrski ja vklu~uvaat obvrskata za danok na dobivka utvrdena vo dano~niot bilans na bankata za tekovniot finansiski period.

Principite za odloèniot danok se obraboteni vo poglavje 3.8.1 od ovaa Metodologija.

4.8.2 Priznavawe

MSS 12.12 Tekovniot danok, za tekovniot i za prethodnite periodi, treba da bide priznaen kako obvrska do iznosot koj ne e platen.

Bankata treba da gi prebie (netira) tekovnite dano~ni sredstva i obvrski dokolku ima zakonski vaè~ko pravo da gi prebie priznaenite iznosi i dokolku ima namera da go podmiri ili da go realizira sredstvoto ili obvrskata istovremeno.

MSS 12.15 Odloènata dano~na obvrska se priznava za site odano~livi privremeni razliki, osven dokolku odloènata dano~na obvrska proizleguva od:

§ po~etno priznavawe na gudvil ili

§ po~etno priznavawe na sredstvo ili obvrska vo transakcija koja: (i) ne pretstavuva delovna kombinacija i (ii) vo vremeto na transakcijata, nema vlijanie nitu vrz smetkovodstvenata dobivka, nitu vrz dano~nata dobivka ili zaguba.

Odloèniot danok se priznava kako prihod ili rashod, osven dokolku danokot proizleguva od transakcija koja e priznaena direktno vo kapitalot. Odloèniot danok treba da se zadolì ili da se odobri direktno vo kapitalot dokolku, danokot se odnesuva na stavki koi se odobruvaat ili se zadolùvaat direktno vo kapitalot.

4.8.3 Merewe

MSS 12.47 Odloènite dano~ni obvrski treba da se merat so primena na dano~nite stapki (i dano~nite zakoni) koi bile vaè~ki ili su{tinski vaè~ki na datumot na bilansot na sostojbata.

Odloènite dano~ni obvrski ne treba se diskontiraat.

prilog


105

4.8.4 Obelodenuvawe


§ za sekoj vid na privremena razlika i za sekoj vid na neiskoristeni dano~ni zagubi i neiskoristeni dano~ni krediti:

• iznosot na odloènite dano~ni sredstva i obvrski priznaeni vo bilansot na sostojba za sekoj prikaàn period;

• iznosot na odloèniot dano~en prihod ili rashod priznaen vo bilansot na uspeh;

§ vkupniot odloèn danok koj{to se odnesuva na stavkite koi se zadolèni ili odobreni vo kapitalot.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 30 - Tekovni i odloèni dano~ni sredstva i obvrski.


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 223 OBVRSKI ZA POMALKU PLATENI DANOCI I PRIDONESI 291 ODLO@ENI DANO^NI OBVRSKI

prilog


106

4.9 Ostanati obvrski

Ovaa pozicija glavno vklu~uva obvrski kon dobavuva~ite, ostanati obvrski, presmetani nedostasani obvrski i odloèn prihod.

Obvrski kon dobavuva~ite i ostanati obvrski

Obvrskite kon dobavuva~ite i ostanatite obvrski sodràt:

§ obvrski po transakcii so hartii od vrednost (vklu~uvaj}i i upravuvawe so sredstvata);

§ razli~ni dobavuva~i (sovetnici, revizori, IT, obezbedeni uslugi itn.);

§ primeni avansi;

§ depoziti za kirii dobieni za zgradi ili za del od zgradi dadeni pod zakup;

§ obvrski kon vrabotenite za plati;

§ obvrski za socijalno i zdravstveno osiguruvawe;

§ ostanati obvrski kon dràvnite vlasti (cariniski dava~ki, dràvni nadomesti za dopolnitelno penzisko osiguruvawe koi treba da bidat vrateni na dràvata);

§ obvrski po dividendi koi se odobreni, no s¢ u{te ne se isplateni itn.

Presmetani rashodi

Ovaa kategorija vklu~uva rashodi koi se odnesuvaat na tekovniot period, a }e bidat plateni vo tekot na slednata finansiska godina. Presmetanite rashodi treba da se procenat vo odnos na iznosot ili vremeto, me|utoa neizvesnosta e mnogu pomala od onaa za rezervirawata. Presmetanite rashodi gi vklu~uvaat i obvrskite za vrabotenite, za presmetani plateni odmori ili nagradi i za bonusi.

Razgrani~en prihod

Ovaa stavka vklu~uva razgrani~eni prihodi na datumot na bilansot na sostojba, koi }e dostasaat vo tekot na slednata finansiska godina.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 39 - Ostanati obvrski.

prilog


107


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 22 (bez 223) OBVRSKI KON DOBAVUVAÎTE I DRUGI OBVRSKI 26 OBVRSKI VRZ OSNOVA NA PROVIZII I NADOMESTI 29 PRESMETANI RASHODI, RAZGRANIÊNI PRIHODI I

PRIVREMENI SMETKI

prilog


108

4.10 Izdaden kapital i premija od akcii


Vidi MSS 32

Vo ramki na ovaa Metodologija, kapital e ostatokot na u~estvoto vo sredstvata na bankata, po odzemaweto na site nejzini obvrski.

Koga bankata izdava finansiski instrument koj sodrì i obvrska i element na kapital, dvata komponentni dela na instrumentot treba da bidat klasificirani pooddelno. Pri po~etnoto priznavawe, bankata mora da opredeli dali }e go klasificira instrumentot (na primer konvertibilni obvrznici) ili negovite komponentni delovi kako finansiska obvrska ili kako sopstveni~ki instrument, vo soglasnost so su{tinata na dogovorot i vo soglasnost so definiciite za finansiska obvrska i sopstveni~ki instrument.

MSS 32.16 Instrumentot e sopstveni~ki instrument edinstveno ako se ispolneti slednite dva uslova:

§ ako instrumentot ne vklu~uva dogovorna obvrska: (i) da prenese pari~ni sredstva ili drugo finansisko sredstvo na drugo lice ili (ii) da razmeni finansiski sredstva ili finansiski obvrski so drugo lice spored uslovi {to se potencijalno nepovolni za izdava~ot i

§ ako instrumentot e ili moè da bide podmiren so sopstveni~ki instrument na izdava~ot i ako e: (i) nederivat koj ne vklu~uva dogovorna obvrska za izdava~ot, da prenese promenliv broj na svoi sopstveni~ki instrumenti ili (ii) derivat koj }e bide podmiren samo od strana na izdava~ot, razmenuvaj}i fiksen iznos na pari~ni sredstva ili drugo finansisko sredstvo za fiksen broj na svoi sopstveni~ki instrumenti.

Komponentnite delovi na hibridnite instrumenti, koi ne se vo soglasnost so definicijata za sopstveni~ki instrumenti, vrz osnova na nivnata su{tina se prikaùvaat vo soodvetna pozicija vo ramki na obvrskite vo bilansot na sostojba.

Ako bankata gi otkupi svoite sopstveni~ki instrumenti, tie instrumenti („sopstveni akcii“) }e pretstavuvaat odbitna (negativna) stavka od kapitalot. Ne se priznava dobivka ili zaguba vo bilansot na uspeh pri kupuvawe, proda`ba, izdavawe ili poni{tuvawe na sopstveni~kite instrumenti na bankata. Isplatite ili uplatite treba da bidat priznaeni direktno vo kapitalot.

prilog


109

4.10.2 Izdaden kapital

Vidi MSS 32

Izdadeniot kapital go pretstavuva vkupno zapi{aniot i uplaten kapital na bankata.

Uplateniot nezapi{an kapital treba da se prikaè vo pozicijata „Ostanati obvrski“.

4.10.3 Premija od akcii

Vidi MSS 32

Premija od akcii e razlikata pome|u nominalnata vrednost i proda`nata cena na akcijata.

4.10.4 Sopstveni akcii

MSS 32.33 Kupenite sopstveni akcii se prikaùvaat kako odbitna stavka od kapitalot, a ne kako sredstvo. Bidej}i kapitalot gi vklu~uva site zapi{ani i uplateni akcii, kupenite sopstveni akcii vsu{nost go namaluvaat kapitalot na bankata. Promenite pri proda`ba, izdavawe ili poni{tuvawe na sopstvenite akcii na bankata ne se priznavaat kako dobivka ili zaguba vo bilansot na uspeh, tuku kako promeni vo kapitalot na bankata. Razlikata pome|u kupovnata i proda`nata cena na kupenite/prodadenite sopstveni akcii od strana na bankata, treba da se prikaàt vo pozicijata „Premii od akcii“.


Vidi MSS 32, Vidi MSS 1

MSS 1.96 Izve{tajot za promenite vo kapitalot treba da se prikaè vo formata propi{ana od NBRM, vklu~uvaj}i gi:

§ dobivkata/zagubata za periodot;

§ sekoja stavka na prihod i rashod za periodot, priznaena direktno vo kapitalot, prikaùvaj}i gi posebno, vkupnite iznosi na akcionerite na mati~nata banka i na onie so malcinski interes (vo slu~aj na konsolidirani finansiski izve{tai);

§ za sekoja komponenta na kapitalot, efektite od promenite vo smetkovodstvenata politika i korekciite na gre{ki (vo soglasnost so MSS 8 i poglavje 2.4 od ovaa Metodologija).

prilog


110

MSS 1.97 Dopolnitelni obelodenuvawa (vo izve{tajot za promenite na kapitalot ili vo bele{kite):

§ iznosite na transakcii so akcioneri, prikaùvaj}i gi posebno raspredelbite na akcionerite;

§ iznosot na zadràna dobivka/akumuliranite zagubi na po~etokot na periodot i na datumot na bilansot na sostojba, i promenite vo tekot na periodot i

§ usoglasuvaweto pome|u smetkovodstvenata vrednost na sekoja klasa na kapital i sekoja rezerva na po~etokot i na krajot na periodot, pooddelno obelodenuvaj}i ja sekoja promena.

Barawa za obelodenuvawe za izdadeniot kapital:

§ brojot na odobreni akcii;

§ brojot na izdadeni i celosno plateni akcii i brojot na izdadeni, no celosno neplateni akcii;

§ nominalnata vrednost po akcija;

§ usoglasuvaweto na brojot na izdadeni akcii na po~etokot i na krajot na godinata;

§ pravata i ograni~uvawata koi se odnesuvaat na taa klasa akcii, vklu~uvaj}i gi ograni~uvawata za raspredelba na dividendi i povrat na kapitalot;

§ akciite na bankata koi se vo nejzina sopstvenost ili vo sopstvenost na podru`nici ili pridruèni dru{tva na bankata;

§ akciite koi se rezervirani za izdavawe po dogovori za opcii i dogovori za proda`ba, vklu~uvaj}i gi uslovite i iznosite;

§ iznosite na dividendite koi bile predloèni ili objaveni po datumot na bilansot na sostojba, no pred finansiskite izve{tai da bidat odobreni za izdavawe;

§ iznosite na site kumulativni prioritetni dividendi, koi ne se priznaeni;

§ sopstvenite akcii otkupeni od povrzani strani.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 40 - Zapi{an kapital.

prilog


111


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 901 PREMIJA OD AKCII 902 SOPSTVENI AKCII 903 IZDADEN KAPITAL 908 OSTANAT KAPITAL

prilog


112

4.11 Zadràna dobivka/Akumulirani zagubi


Vidi MSS 32

Zadrànata dobivka/akumuliranite zagubi pretstavuvaat zadràni dobivki ili akumulirani zagubi preneseni od prethodni godini.


Vidi MSS 1

Treba da se obelodeni iznosot na zadrànata dobivka/akumuliranite zagubi na po~etokot na periodot i na datumot na bilansot na sostojba, kako i promenite vo periodot. Ova treba da bide obelodeneto vo Izve{tajot za promenite vo kapitalot (vidi 4.10.5).


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 906 ZADR@ANA DOBIVKA/AKUMULIRANI ZAGUBI

prilog


113

4.12 Rezervi


Vidi MSS 32

Revalorizaciski rezervi i ostanati razliki od vrednuvawe

Ovie rezervi gi so~inuva neto kumulativnata promena vo objektivnata vrednost na sredstvata, ~ii{to promeni vo objektivnata vrednost se priznavaat direktno vo kapitalot.

Revalorizaciska rezerva za sredstvata raspolo`livi za proda`ba

Vo revalorizaciskata rezerva za sredstvata raspolo`livi za proda`ba se evidentiraat dobivkite i zagubite od promenite vo objektivnata vrednost na finansiskite instrumenti raspolo`livi za proda`ba (osven za zagubite poradi o{tetuvawe i dobivkite i zagubite od kursnite razliki, koi se priznavaat vo bilansot na uspeh). Koga namaluvaweto na vrednosta na finansiskoto sredstvo raspolo`livo za proda`ba se priznava direktno vo revalorizaciskata rezerva i koga postoi objektiven dokaz deka sredstvoto e o{teteno, kumulativnata zaguba treba da se trgne od kapitalot i da se priznae vo bilansot na uspeh.

Rezerva za za{tita od rizik

Rezervata za za{tita od rizik se sostoi od efektivniot del od dobivkite ili zagubite na sekoj instrument za za{tita od rizikot od pari~nite tekovi.

Rezerva od kursni razliki

Rezervata od kursni razliki se sostoi od site kursni razliki koi{to proizleguvaat od kursiraweto na finansiskite izve{tai na bankata, so funkcionalna valuta {to e razli~na od izvestuva~kata valuta.

Zakonska i statutarna rezerva

Ovie rezervi se sozdavaat vo soglasnost so zakonskite i statutarnite barawa.

Ostanati rezervi

Ostanatite rezervi se site drugi iznosi raspredeleni od neto-dobivkata (ili od zadrànata dobivka) vo soglasnost so odlukata na Nadzorniot odbor ili na Sobranieto na akcioneri na bankata.

prilog


114

Ova vklu~uva i iznosite {to se izdvoeni za op{ti bankarski rizici, vklu~uvaj}i gi i idnite zagubi i drugite nepredvideni rizici ili prezemeni obvrski. Takviot iznos treba da bide posebno obelodenet kako raspredelba od zadrànata dobivka.


Vidi MSS 1

Treba da se obelodenat po~etnata i krajnata sostojba na site rezervi na po~etokot na periodot i na datumot na bilansot na sostojba, kako i dvièwata vo periodot. Ova treba da bide obelodeneto vo Izve{tajot za promenite vo kapitalot (vidi 4.10.5).


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 905 REVALORIZACISKI REZERVI I OSTANATI RAZLIKI OD

VREDNUVAWETO 904 REZERVEN FOND 909 DRUGI REZERVNI FONDOVI

prilog


115

4.13 Malcinsko u~estvo Vidi MSS 27

MSS 27.4 Malcinskoto u~estvo e onoj del od dobivkata ili zagubata i od neto-sredstvata na podru`nica koj pripa|a na delot na nesopstveni~kiot interes na mati~nata banka (direktno ili indirektno preku podru`nici).

Ovaa pozicija se pojavuva samo vo konsolidiranite finansiski izve{tai na bankata. Malcinskoto u~estvo se prikaùva vo ramki na kapitalot na bankata, vo Izve{tajot za promenite vo kapitalot.

prilog


116

5 Bilans na uspeh

5.1 Prihodi i rashodi od kamati

5.1.1 Klasifikacija

Vidi MSS 18, MSS 23

Prihodite ili rashodite od kamati moè da proizlezat od:

§ pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti;

§ derivatni sredstva ~uvani za upravuvawe so rizik, zavisni od promenata na kamatna stapka;

§ krediti na i pobaruvawa od banki i od drugi komitenti;

§ vloùvawa vo dol`ni~ki hartii od vrednost;

§ depoziti na banki i na drugi komitenti;

§ izdadeni hartii od vrednost;

§ subordinirani obvrski;

§ kratkoro~ni i dolgoro~ni obvrski po krediti i drugo.

5.1.2 Priznavawe

Vidi MSS 18, MSS 23, MSS 39

Prihodot/rashodot od kamata se priznava so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka, koga: § postoi verojatnost deka ekonomskite koristi od transakcijata }e bidat priliv/odliv za bankata;

§ postoi mo`nost za verodostojno merewe na prihodot/rashodot od kamata.

Efektivna kamatna stapka e stapkata koja{to to~no gi diskontira procenetite idni pari~ni tekovi za o~ekuvaniot vek na finansiskiot instrument.

MSS 18/Dod 14 Nadomestite od finansiska usluga, {to se povrzani so kamatonosni instrumenti koi ne se merat po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh,

prilog


117

najprvo treba da se analiziraat, za da se opredeli dali tie pretstavuvaat sostaven del od efektivnata kamatna stapka na finansiskiot instrument. Ako e taka, ovie nadomesti treba da se razgrani~at, zaedno so povrzanite direktni tro{oci i so kakvi bilo po~etni premii i/ili diskonti i da se priznaat kako korekcija na efektivnata kamatna stapka. Ako ne e taka, tie se priznavaat kako prihod/rashod od provizii i nadomesti od dadenite/primenite uslugi. Podetalni nasoki za analiza na proviziite i nadomestite se dadeni vo Prilog A.1.

Premijata/diskontot na pobaruvaweto ili obvrskata e del od amortiziranata nabavna vrednost i zatoa ne se vklu~uva vo transakciskite tro{oci, tuku se priznava kako komponenta od prihodite/rashodite od kamata, vo periodot na presmetka i razgrani~uvawe. Premijata/diskontot na pobaruvaweto ili na obvrskata se amortizira vo ramki na o~ekuvaniot vek (naj~esto, se sovpa|a so periodot na dostasuvawe) na finansiskiot instrument, ili koga e soodvetno, vo pokratok period.

5.1.3 Merewe

MSS 39

Prihodite/rashodite od kamati se priznavaat so koristewe na metodot na efektivna kamatna stapka. Presmetkata gi vklu~uva site plateni ili primeni nadomestoci, transakciskite tro{oci i premii/diskonti pome|u dogovornite strani. Pritoa, se zema predvid procenetiot iden pari~en tek, a ne dogovoreniot pari~en tek.

Prihodite/rashodite od kamati se raspredeluvaat vo ramkite na eden izve{taen period, so sporeduvawe na amortiziranata nabavna vrednost na finansiskiot instrument na po~etokot na periodot i onaa na datumot na bilansot na sostojba.

5.1.4 Obelodenuvawe MSS 1, MSS 18, MSFI 7

MSFI 7.20 (b) Treba da se obelodenat:

§ smetkovodstvenata politika za prihodite i rashodite od kamati;

§ strukturata na prihodite/rashodite od kamati po vidovi na finansiski instrumenti;

§ iznosot na prihodite/rashodite od kamati na finansiski sredstva/obvrski, pri po~etnoto priznavawe, klasificirani kako instrumenti po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 6 - Neto-prihodi/rashodi od kamata.

prilog


118


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 60 RASHODI ZA KAMATA 66 PRIHODI OD KAMATA

prilog


119

5.2 Prihodi i rashodi od provizii i nadomesti

5.2.1 Kalsifikacija

Vidi MSS 18

Voobi~aeni vidovi na prihodi i rashodi od provizii i od nadomesti se:

§ brokerskite provizii, koi pretstavuvaat prihodi/rashodi od provizii od trguvawe so hartii od vrednost;

§ prihodite/rashodite od provizii vo vrska so izdavawe hartii od vrednost;

§ razli~nite vidovi na provizii, koi pretstavuvaat prihodi/rashodi od provizii plateni za dadeni/dobieni profesionalni uslugi (na pr. proekti za procenka, sovetodavni uslugi itn.);

§ proviziite za pozajmeni hartii od vrednost, koi proizleguvaat od transakcii kade {to bankata pozajmuva finansiski instrument na dol`nik ili kade {to bankata pozajmuva finansiski instrument od doveritel;

§ proviziite za plate`ni transakcii, kako {to se direktnite pla}awa, akreditivite itn.;

§ provizijata za proda`ba na vloùvawa, kreditirawe ili drugi proizvodi;

§ provizijata za upravuvawe so sredstva, kako {to se proviziite za upravuvawe i ~uvawe na hartiite od vrednost na klientot itn.


Vidi MSS 18

Prihodite od provizii i nadomesti se priznavaat vo momentot na izvr{uvawe na soodvetnata usluga. Rashodite od provizii i nadomesti se priznavaat na presmetkovna osnova.

Priznavaweto na prihodi od finansiski uslugi zavisi od:

§ osnovata po koja proviziite i nadomestite se presmetuvaat i

§ osnovata na smetkovodstvenoto evidentirawe na povrzaniot finansiski instrument.

prilog


120

MSS 18/Dod 14 Najprvo, neophodno e da se razgrani~i, pome|u proviziite i nadomestite, koi se:

§ sostaven del od efektivnata kamatna stapka na finansiskite instrumenti - ovie provizii i nadomesti se vklu~uvaat vo presmetkata na efektivnata kamatna stapka i se amortiziraat niz o~ekuvaniot vek na finansiskiot instrument. Ovie provizii i nadomesti postepeno se razgrani~uvaat i se priznavaat kako del od amortiziraniot iznos za periodot, vo ramkite na prihodite ili rashodite od kamati;

§ zaraboteni {tom uslugite se obezbedeni - ovie provizii i nadomesti se priznavaat vo momentot koga soodvetnata usluga e izvr{ena kako prihodi/rashodi od provizii i nadomesti; i

§ zaraboteni pri izvr{uvawe zna~ajna aktivnost - ovie provizii i nadomesti se priznavaat kako prihodi/rashodi od provizii i nadomesti koga soodvetnata aktivnost e izvr{ena.

5.2.3 Obelodenuvawe

Vidi MSS 1, MSS 18, MSFI 7

MSFI 7.20 (v) Treba da se obelodenat:

§ smetkovodstvenata politika za pozna~ajnite pozicii vo ramki na prihodite/rashodite od provizii i nadomesti;

§ prihodite i rashodite od provizii i nadomesti (osven iznosite vklu~eni vo opredeluvaweto na efektivnata kamatna stapka), koi proizleguvaat od:

• finansiski sredstva ili finansiski obvrski koi ne se po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh; i

• komisiski i drugi doveritelski aktivnosti za ~uvawe ili vloùvawe sredstva vo ime na fizi~ki lica, fondovi, penziski fondovi i drugi institucii.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 7 - Netoprihodi/rashodi od provizii i nadomesti.

5.2.4 Smetkoven plan Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 61 RASHODI ZA PROVIZII I NADOMESTI 67 PRIHODI OD PROVIZII I NADOMESTI ZA VR[EWE

BANKARSKI USLUGI

prilog


121

5.3 Neto-prihodi od trguvawe

5.3.1 Klasifikacija

Vidi MSS 39

Neto-prihodite od trguvawe gi pretstavuvaat realiziranite i nerealiziranite promeni vo objektivnata vrednost pri posledovatelno merewe, dobivkata/zagubata pri otu|uvawe, dividendite, prihodite i rashodite od kamati na sredstvata za trguvawe i obvrskite za trguvawe. Objektivnata vrednost, za celite na posledovatelno merewe, ne treba da se korigira za transakciskite tro{oci koi moè da nastanat pri proda`ba ili pri drugo otu|uvawe na finansiskite sredstva i obvrski za trguvawe. Objektivnata vrednost koja se koristi pri posledovatelnoto merewe (pazarna cena) treba da bide kupovnata cena za sredstvata i proda`nata cena za obvrskite.

Promenite vo objektivnata vrednost na derivatite za trguvawe isto taka se prikaùvaat vo bilansot na uspeh, vo pozicijata „Neto-prihodi od trguvawe“.


Vidi MSS 39

Promenite vo objektivnata vrednost na finansiskite sredstva i obvrski za trguvawe ja pretstavuvaat razlikata pome|u smetkovodstvenata vrednost (nabavnata vrednost na sredstvoto ili obvrskata steknati vo periodot na izvestuvawe ili nivnata posledna objektivna vrednost) i objektivnata vrednost, na datumot na bilansot na sostojba, ili proda`nata cena.

Prihodite/rashodite od kamati od Sredstvata za trguvawe i Obvrskite za trguvawe i dividendite od Sredstvata za trguvawe se vklu~uvaat vo bilansot na uspeh, vo pozicijata „Neto-prihodi od trguvawe“.

Presmetanite prihodi/rashodi od kamati i promenite vo objektivnata vrednost na derivatite za trguvawe se priznavaat vo pozicijata „Neto-prihodi od trguvawe“.

5.3.3 Obelodenuvawe

Vidi MSS 1, MSFI 7

MSFI 7.20 (a) Treba da se obelodenat:

§ smetkovodstvenata politika za neto-prihodi od trguvawe;

prilog


122

§ iznosot na neto-prihodite od trguvawe po oddelni vidovi na finansiski instrumenti.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 8 - Neto-prihodi od trguvawe.


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 645 NETO-PRIHODI OD TRGUVAWE OD SREDSTVATA I

OBVRSKITE ZA TRGUVAWE 66 (del) PRIHODI OD KAMATA, VLO@UVAWA VO HARTII OD

VREDNOST, ÛVANI ZA TRGUVAWE 60 (del) RASHODI ZA KAMATA, FINANSISKI OBVRSKI ÛVANI ZA

TRGUVAWE 6470 NETO-PRIHODI OD DERIVATNI SREDSTVA I OBVRSKI

ÛVANI ZA TRGUVAWE

prilog


123

5.4 Neto-prihodi od drugi finansiski instrumenti evidentirani po objektivna vrednost

5.4.1 Klasifikacija

Vidi MSS 39

Neto-prihodite od drugi finansiski instrumenti, evidentirani po objektivna vrednost, gi pretstavuvaat realiziranite i nerealiziranite promeni vo objektivnata vrednost pri posledovatelno merewe, dividendite i realiziranata dobivka/zaguba pri otu|uvawe na:

§ derivatnite sredstva ~uvani za upravuvawe so rizik,

§ derivatnite obvrski ~uvani za upravuvawe so rizik,

§ finansiskite sredstva opredeleni po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh pri po~etnoto priznavawe, i

§ finansiskite obvrski opredeleni po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh pri po~etnoto priznavawe.


Vidi MSS 39

Promenite vo objektivnata vrednost pretstavuvaat razlika pome|u smetkovodstvenata vrednost i objektivnata vrednost na datumot na finansiskite izve{tai ili proda`na cena na datumot na proda`ba. Pritoa, objektivnata vrednost pri posledovatelnoto merewe ne treba da bide korigirana za transakciskite tro{oci koi moè da nastanat pri proda`ba ili pri drugo otu|uvawe na prethodno spomenatite kategorii na finansiski sredstva i obvrski. Objektivnata vrednost (pazarnata cena) treba da bide kupovna cena za sredstvata i proda`na cena za obvrskite.

Prihodite od kamati na finansiskite sredstva, opredeleni po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh pri po~etnoto priznavawe, se priznavaat vo Prihodi od kamati. Prihodite od dividendi na finansiski sredstva, opredeleni po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh pri po~etnoto priznavawe, se vklu~uvaat vo pozicijata „Neto-prihodi od drugi finansiski instrumenti evidentirani po objektivna vrednost“.

Rashodite od kamati na finansiskite obvrski, opredeleni po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh pri po~etnoto priznavawe, se priznavaat vo Rashodi od kamati.

prilog


124

Presmetanite prihodi/rashodi od kamati povrzani so derivatite ~uvani za upravuvawe so rizik se prikaùvaat vo pozicijata „Prihodi/rashodi od kamati“. Promenite vo objektivnata vrednost na derivatite ~uvani za upravuvawe so rizik se prikaùvaat vo ramki na pozicijata „Neto-prihodi od drugi finansiski instrumenti evidentirani po objektivna vrednost“.

5.4.3 Obelodenuvawe

Vidi MSS 1

MSFI 7.20(a) Treba da se obelodenat:

§ smetkovodstvenata politika za neto-prihodi od drugi finansiski instrumenti evidentirani po objektivna vrednost;

§ struktura na neto-prihodite od drugi finansiski instrumenti evidentirani po objektivna vrednost spored prirodata/vidot na finansiski instrumenti.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 9 - Neto-prihodi od drugi finansiski instrumenti evidentirani po objektivna vrednost.


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 646 NETO-PRIHODI OD SREDSTVATA I OBVRSKITE PO

OBJEKTIVNA VREDNOST PREKU BILANSOT NA USPEH 6471 NETO-PRIHODI OD DERIVATNITE SREDSTVA I OBVRSKI

ÛVANI ZA UPRAVUVAWE SO RIZIK

prilog


125

5.5 Neto-prihodi i rashodi od kursni razliki

5.5.1 Klasifikacija

Neto-prihodite i rashodite od kursni razliki vklu~uvaat realizirani i nerealizirani kursni razliki koi proizleguvaat od:

§ poramnuvawe na transakcii vo stranska valuta (monetarni i nemonetarni) vo tekot na celata finansiska godina;

§ kursirawe/preveduvawe vo MKD na monetarnite stavki denominirani vo stranska valuta na datumot na bilansot na sostojba.

5.5.2 Obelodenuvawe


§ smetkovodstvenata politika za prihodi i rashodi od kursni razliki;

§ iznosite na realizirani i nerealizirani prihodi i rashodi od kursni razliki.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 10 - Neto-prihodi/(rashodi) od kursni razliki.


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 649 NETO KURSNI RAZLIKI

prilog


126

5.6 Ostanati prihodi od dejnosta

5.6.1 Klasifikacija

Voobi~aeno, ostanatite prihodi od dejnosta vklu~uvaat:

§ neto-prihod od vloùvaweto vo podru`nici i vo pridruèni dru{tva;

§ dobivka od proda`bata na finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba;

§ prihod od dividendite od finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba;

§ dobivka od otu|uvaweto na nedvi`nosti i oprema i na nematerijalni sredstva (se presmetuva kako razlika pome|u prilivite od proda`bata i nivnata neto smetkovodstvena vrednost na denot na otu|uvaweto);

§ dobivka pri naplatata na prethodno otpi{ani krediti i pobaruvawa;

§ prihodi od naemite od operativen lizing;

§ neto-osloboduvawe na posebnata rezerva i na rezervirawata (po poedine~en vid na rezervirawe) itn.


Prihodot se priznava i se meri soglasno so soodvetniot standard za odredeno sredstvo, vrz ~ija osnova e ostvaren prihodot.

5.6.3 Obelodenuvawe


§ smetkovodstvenata politika za pozna~ajnite ostanati prihodi od dejnosta;

§ ostanatite prihodi od dejnosta podeleni po vid na prihodi.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 11 - Ostanati prihodi od dejnosta.

prilog


127


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 65 PRIHODI VRZ OSNOVA NA KAPITALNI VLO@UVAWA I

KAPITALNA DOBIVKA 68 DRUGI PRIHODI 643 (del) REZERVIRAWA ZA VONBILANSNA IZLO@ENOST 644 (del) OSTANATI REZERVIRAWA 648 (del) REALIZIRANI DOBIVKI/ZAGUBI OD SREDSTVATA I

OBVRSKITE RASPOLO@LIVI ZA PRODA@BA, NA NETO-OSNOVA

prilog


128

5.7 Zagubi poradi o{tetuvawe/Ispravka na vrednosta na finansiskite sredstva

5.7.1 Klasifikacija

MSS 39.58 Bankata treba, najmalku edna{ kvartalno, da proceni dali postoi nekakov objektiven dokaz deka finansisko sredstvo ili grupa na finansiski sredstva se o{teteni.

Osnovite za procenka na finansiskite sredstva za o{tetuvawe se dadeni vo poglavje 3.2.1.4 od ovaa Metodologija.

Finansiskite sredstva, za koi ispravkata na vrednosta/zaguba poradi o{tetuvawe }e bide vklu~ena vo ovaa pozicija na bilansot na uspeh, se:

§ Krediti na i pobaruvawa od banki i od drugi komitenti;

§ Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe;

§ Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba.

5.7.2 Priznavawe

Finansiskoto sredstvo e o{teteno dokolku negovata smetkovodstvena vrednost e pogolema od procenetiot nadomestliv iznos. Dokolku postoi takov dokaz, bankata treba da go opredeli nadomestliviot iznos na toa sredstvo ili na grupata na sredstva i da priznae ispravka na vrednosta/zaguba poradi o{tetuvawe vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Ispravka na vrednosta (zagubi poradi o{tetuvawe) na finansiskite sredstva, na neto-osnova“.

Koga pri~inite za ispravkata na vrednosta (o{tetuvawe) }e is~eznat, bankata treba da ja anulira prethodno priznaenata ispravka na vrednosta. Takvoto anulirawe se prikaùva vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Ispravka na vrednosta (zagubi poradi o{tetuvawe) na finansiskite sredstva, na neto-osnova“. Posledovatelni osloboduvawa na ispravkata na vrednosta/anulirawa na zagubite poradi o{tetuvawe, se priznavaat samo za finansiskite sredstva {to se evidentirani po amortiziranata nabavna vrednost i za dol`ni~kite instrumenti raspolo`livi za proda`ba.

5.7.3 Merewe

Vidi MSS 39

Ispravkata na vrednosta (o{tetuvawe) i nenaplatlivosta moè da se meri i da se priznae:

prilog


129

§ na poedine~na osnova, za finansiskite sredstva koi se poedine~no zna~ajni stavki/izloènosti;

§ na grupna osnova, za „portfolio na mali krediti“ i

§ na grupna osnova, za grupa na sli~ni finansiski sredstva za koi poedine~na ispravka na vrednosta ne moè da se opredeli ili ne e opredelena.

MSS 39.63,66 Iznosot na ispravka na vrednosta/zaguba poradi o{tetuvawe, ja pretstavuva razlikata pome|u smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto i sega{nata vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi (isklu~uvaj}i gi idnite zagubi poradi o{tetuvawe na kreditite koi ne se nastanati), diskontirani so prvobitnata efektivna kamatna stapka na finansiskoto sredstvo (efektivnata kamatna stapka presmetana pri po~etnoto priznavawe). Smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto treba da se namali preku koristewe smetka za ispravka na vrednosta/o{tetuvawe. Vrednosta na zagubata treba da bide priznaena vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Ispravka na vrednosta/Zagubi poradi o{tetuvawe na finansiskite sredstva, na neto-osnova“.

Pozicijata vo bilansot na uspeh gi vklu~uva i osloboduvawata na ispravkata na vrednosta, poto~no anuliraweto na prethodno priznaenite zagubi poradi o{tetuvawe na finansiskite sredstva po amortizirana nabavna vrednost i na dol`ni~kite finansiski sredstva {to se raspolo`livi za proda`ba. Osloboduvawe na prethodno priznaenite zagubi poradi o{tetuvawe na finansiski sredstva, koi se merat po nabavna vrednost i na sopstveni~ki finansiski sredstva {to se raspolo`livi za proda`ba, ne e dozvoleno. Za pove}e detali vidi vo poglavje 3.2.1.4.

Odlukata za upravuvawe so kreditniot rizik, propi{ana od Narodnata banka, go regulira utvrduvaweto na iznosot na ispravka na vrednosta.

Site primeni/naplateni iznosi za o{teteni finansiski sredstva (no ne otpi{ani) treba da se priznaat vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Ispravka na vrednosta/Zagubi poradi o{tetuvawe na finansiskite sredstva, na neto-osnova“.

5.7.4 Obelodenuvawe


§ smetkovodstvenata politika za ispravka na vrednosta/o{tetuvawe na finansiskite sredstva;

§ iznosot na ispravka na vrednosta/zagubite poradi o{tetuvawe, za sekoja kategorija na finansiski sredstva, i toa posebno ispravkata na vrednosta za poedine~no zna~ajni stavki i ispravkata na vrednosta na grupna osnova;

prilog


130

§ usoglasuvaweto pome|u po~etnata i krajnata sostojba na ispravkata na vrednosta/zagubite poradi o{tetuvawe, za sekoja kategorija na finansiski sredstva oddelno, vklu~uvaj}i i dopolnitelna ispravka/zgolemuvawa, osloboduvawa/anulirawa i otpi{uvawa.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 12 - Ispravka na vrednosta na finansiskite sredstva, na neto-osnova.


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 641 ISPRAVKA NA VREDNOSTA (ZAGUBI PORADI O[TETUVAWE)

NA KREDITITE I PLASMANITE, NA NETO-OSNOVA 6423 ISPRAVKA NA VREDNOSTA (ZAGUBI PORADI O[TETUVAWE)

NA SREDSTVATA I OBVRSKITE RASPOLO@LIVI ZA PRODA@BA, NA NETO-OSNOVA

6424 ISPRAVKA NA VREDNOSTA (ZAGUBI PORADI O[TETUVAWE) NA HARTIITE OD VREDNOST I NA DRUGI FINANSISKI INSTRUMENTI KOI SE ÛVAAT DO DOSTASUVAWE, NA NETO-OSNOVA

prilog


131

5.8 Zaguba poradi o{tetuvawe na nefinansiskite sredstva

5.8.1 Klasifikacija

Bankata treba da proceni, na sekoj datum na bilansot na sostojba, dali postoi nekoj objektiven dokaz deka nefinansiskoto sredstvo ili grupa na nefinansiski sredstva se o{teteni.

Kako {to e opi{ano vo poglavje 2.7, dokolku postoi takov dokaz, bankata treba da go proceni nadomestliviot iznos na sredstvoto. Zagubata poradi o{tetuvawe e ednakva na iznosot za koj smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto (edinicata koja sozdava pari~ni sredstva) go nadminuva nejziniot nadomestliv iznos.

Nefinansiskite sredstva, ~ii zagubi poradi o{tetuvawe se vklu~eni vo ovaa pozicija od bilansot na uspeh, se:

§ nedvi`nostite i opremata;

§ nematerijalnite vloùvawa;

§ prezemenite sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa;

§ netekovnite sredstva koi se ~uvaat za proda`ba i grupata za otu|uvawe;

§ ostanati sredstva;

§ gudvilot (vo slu~aj na konsolidirani finansiski izve{tai).


Zaguba poradi o{tetuvawe e iznos za koj smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto (edinicata koja sozdava pari~ni sredstva) go nadminuva svojot nadomestliv iznos.

Zagubata poradi o{tetuvawe se priznava kako rashod vo bilansot na uspeh, vo pozicijata „Zagubi poradi o{tetuvawe na nefinansiskite sredstva, na neto-osnova“. Dokolku, vo posledovatelnite periodi, pri~inite za o{tetuvaweto is~eznat, sekoe osloboduvawe na zagubite poradi o{tetuvawe, no najmnogu do iznosot na prethodno priznaenite zagubi poradi o{tetuvawe, se priznava kako prihod vo bilansot na uspeh, vo pozicijata „Zagubi poradi o{tetuvawe na nefinansiskite sredstva, na neto-osnova“. Osloboduvaweto na zagubi poradi o{tetuvawe ne se priznava za prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa.

prilog


132

5.8.3 Obelodenuvawe

MSS 36.126,130 Treba da se obelodenat:

§ smetkovodstvenata politika za zagubi poradi o{tetuvawe na nefinansiskite sredstva;

§ iznosot na zagubite poradi o{tetuvawe na nefinansiskite sredstva za sekoj vid na nefinansisko sredstvo, oddelno;

§ usoglasuvaweto pome|u po~etnata i krajnata sostojba na o{tetuvaweto, oddelno za sekoj vid na nefinansisko sredstvo, vklu~uvaj}i i dopolnitelni zagubi poradi o{tetuvawe, osloboduvawe na zaguba poradi o{tetuvawe i otpi{uvawe na sredstvoto.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 13 - Zaguba poradi o{tetuvawe na nefinansiski sredstva, na neto-osnova.


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 6420 ISPRAVKA NA VREDNOSTA (ZAGUBI PORADI O[TETUVAWE)

NA NEDVI@NOSTITE I OPREMATA I NA NEMATERIJALNITE SREDSTVA, NA NETO-OSNOVA

6421 ISPRAVKA NA VREDNOSTA (ZAGUBI PORADI O[TETUVAWE) NA IMOTOT DADEN POD ZAKUP I NA NETEKOVNITE SREDSTVA KOI SE ÛVAAT ZA PRODA@BA, NA NETO-OSNOVA

6422 ISPRAVKA NA VREDNOSTA (ZAGUBI PORADI O[TETUVAWE) NA SREDSTVATA PREZEMENI VRZ OSNOVA NA NENAPLATENI POBARUVAWA

prilog


133

5.9 Tro{oci za vrabotenite

5.9.1 Klasifikacija

Vidi MSS 19

MSS 19.7 Tro{ocite za vrabotenite se sostojat od:

Ø Kratkoro~ni koristi za vrabotenite:

§ plati;

§ zadolìtelni pridonesi za socijalno osiguruvawe;

§ kratkoro~ni plateni otsustva (platen godi{en odmor, plateno boleduvawe);

§ udel vo dobivkata i bonusi;

§ nemonetarni koristi (zdravstvena za{tita, avtomobili).

Ø Koristi po prestanokot na vrabotuvaweto:

§ koristi pri penzionirawe (penzii);

§ drugi koristi po prestanokot na vrabotuvaweto (na primer ìvotno osiguruvawe po prestanokot na vrabotuvaweto, zdravstveno osiguruvawe po prestanokot na vrabotuvaweto i drugo);

§ pridonesi kon planovite za definirani pridonesi;

§ pridonesi kon planovite za definirani koristi; itn.

Postoi razlika pome|u planovite za definirani pridonesi i planovite za definirani koristi. Spored planovite za definirani pridonesi, pravnata ili izvedenata obvrska na bankata e ograni~ena na iznosot na plateni penziski pridonesi. Spored planovite za definirani koristi, bankata e obvrzana da garantira odreden povrat na pridonesi.

Ø Drugi dolgoro~ni koristi:

§ jubilejni nagradi;

§ dolgoro~ni plateni otsustva, koristi za hendikepiranost;

§ udel vo dobivkata i bonusi (za period podolg od 12 meseci po datumot na bilansot na sostojba).

prilog


134

Ø Koristi poradi prestanok na vrabotuvaweto

5.9.2 Priznavawe

Vidi MSS 19, MSS 26

Kratkoro~ni koristi za vrabotenite

Kratkoro~nite koristi se priznavaat vo momentot na nastanuvaweto (raboten odnos na vrabotenite), po nediskontiran iznos koj se o~ekuva da bide platen vrz osnova na raboten odnos.

MSS 19.10 Koga vraboteniot daval usluga za vreme na smetkovodstveniot period, koristite za vraboteniot se priznavaat kako:

§ obvrska (presmetan rashod); i

§ rashod.

MSS 19.11 Platenite otsustva }e bidat priznaeni vo slu~aj na:

§ akumulirani plateni otsustva;

§ neakumulirani plateni otsustva, koga se slu~uvaat.

MSS 19.17 Planovite za udel vo dobivka i bonusite se priznavaat koga:

§ postoi pravna ili izvedena obvrska; i

§ moè da se napravi verodostojna procenka.

Koristi po prestanokot na vrabotuvaweto

MSS 19. 44 Planovi za definirani pridonesi

Koga vraboteniot daval usluga za vreme na smetkovodstveniot period, koristite za vraboteniot se priznavaat kako:

§ obvrska (presmetan rashod); i

§ rashod.

MSS 19.50 Planovi za definirani koristi

Bankata treba:

prilog


135

§ da koristi aktuarski tehniki za da napravi verodostojna procenka na iznosot na koristite koi vrabotenite gi zarabotile vo tekovniot i vo prethodnite periodi;

§ da gi diskontira ovie koristi so cel da se opredeli sega{nata vrednost na obvrskata za definirani koristi i tro{okot za tekovni uslugi;

§ da gi utvrdi objektivnite vrednosti na site sredstva od planot;

§ da go utvrdi vkupniot iznos na aktuarskite dobivki i zagubi i iznosot na onie aktuarski dobivki i zagubi koi treba da se priznaat;

§ da go utvrdi tro{okot za minati uslugi (koga planot se voveduva ili menuva);

§ da ja utvrdi dobivkata ili zagubata (koga planot e skraten ili podmiren).

Drugi dolgoro~ni koristi

MSS19.128 Iznosot {to e priznaen kako obvrska za drugi dolgoro~ni koristi za vrabotenite e ednakov na zbirot od sega{nata vrednost na obvrskata za definirani koristi na datumot na bilansot na sostojba, namalen za objektivnata vrednost na sredstvata na planot na datumot na bilansot na sostojba (dokolku ima) od koi obvrskite treba da se podmirat direktno.

Bankata treba da go priznae neto-zbirot na slednite iznosi, kako rashod ili prihod:

§ tro{ok za tekovni uslugi;

§ tro{ok za kamata;

§ o~ekuvan povrat na sredstvata na planot;

§ aktuarski dobivki/zagubi;

§ tro{ok za minati uslugi;

§ efekt od skratuvawa i podmiruvawa.

Koristi poradi prestanok na vrabotuvaweto

MSS19.133 Koristite poradi prestanok na vrabotuvaweto }e bidat priznaeni koga:

§ bankata }e go prekine vrabotuvaweto pred normalniot datum na penzionirawe;

prilog


136

§ se obezbedeni koristi poradi prestanok na vrabotuvaweto so cel da se ohrabri dobrovolen prestanok na rabotniot odnos.

5.9.3 Merewe

Vidi MSS 19, MSS 26


Kratkoro~nite koristi za vrabotenite se merat na nediskontirana osnova, bidej}i ne postoi mo`nost za kakva bilo aktuarska dobivka/zaguba.


Planovi za definirani pridonesi

Pridonesite se merat na nediskontirana osnova dokolku dostasuvaat, vo celost, vo ramki na dvanaeset meseci po zavr{uvaweto na periodot vo koj vrabotenite ja izvr{ile povrzanata usluga. Tie treba da se diskontiraat dokolku dostasuvaat za period podolg od dvanaeset meseci, po zavr{uvaweto na povrzanata usluga od vrabotenite.

Planovi za definirani koristi

Obvrskite se merat na diskontirana osnova bidej}i tie moàt da bidat podmireni mnogu godini otkako vrabotenite ja izvr{ile povrzanata usluga.


Postoi poednostavena metoda za evidentirawe na drugite dolgoro~ni koristi za vrabotenite. Aktuarskite dobivki i zagubi i site tro{oci za minati uslugi se priznavaat vedna{.


Koristite poradi prestanok na vrabotuvawe se diskontiraat koga dostasuvaat, vo celost, za period podolg od dvanaeset meseci po datumot na bilansot na sostojba. Dokolku koristite poradi prestanok na vrabotuvaweto dospevaat vo celost vo period pokratok od dvanaeset meseci po datumot na bilansot na sostojba, tie ne se diskontiraat.

prilog


137

5.9.4 Obelodenuvawe

Vidi MSS 1, MSS 24, MSS 19, MSS 26


§ bankata treba da go obelodeni iznosot {to e priznaen kako kratkoro~en rashod za vrabotenite;

§ soglasno so MSS 24 (Obelodenuvawa za povrzani stranki) koristite za vrabotenite za klu~niot menaxerski personal treba da bidat obelodeneti vo finansiskite izve{tai.


Planovi za definirani pridonesi

Treba da se obelodeni iznosot priznaen kako rashod za periodot.

Planovi za definirani koristi


§ smetkovodstvenata politika za priznavawe na aktuarskite dobivki/zagubi;

§ opisot na planot;

§ usoglasuvaweto na po~etnata i krajnata sostojba na smetkovodstvenata vrednost i objektivnata vrednost na obvrskata za plan za definirani koristi;

§ analizata na obvrskata za definirani koristi (finansirani, nefinansirani);

§ vkupnite rashodi;

§ aktuarskite dobivki i zagubi;

§ aktuarskiot povrat na sredstvata na planot;

§ osnovata koja e koristena za utvrduvawe na kamatnata stapka na povrat;

§ efektot od zgolemuvaweto/namaluvaweto za eden procenten poen na stapkite za predvidenite zdravstveni tro{oci;

§ podatocite za tekovniot period i za prethodnite ~etiri godini za: smetkovodstvenata vrednost na obvrskata za definirani koristi,

prilog


138

objektivnata vrednost na sredstvata na planot, vi{okot/deficitot vo planot, obvrskite na planot i sredstvata na planot;

§ osnovnite aktuarski pretpostavki;

§ procenkite na bankata za pridonesi koi se o~ekuvaat vo slednata godina, po datumot na bilansot na sostojba.



§ iznosot priznaen kako dolgoro~en rashod za vrabotenite;

§ spored MSS 24 (Obelodenuvawa za povrzani stranki), koristite za vrabotenite od klu~niot menaxerski personal treba da bidat obelodeneti vo finansiskite izve{tai.



§ potencijalnata obvrska, koga postoi neizvesnost vo vrska so brojot na vraboteni koi }e ja prifatat ponudata;

§ iznosot na rashod, ako e materijalen;

§ koristite poradi prestanok na vrabotuvaweto, za klu~niot menaxerski personal.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 14 - Tro{oci za vrabotenite.


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 620 TRO[OCI ZA PLATI 621 NADOMESTI ZA PLATI 622 NADOMESTI ZA VRABOTENITE VRZ OSNOVA NA

KOLEKTIVNI DOGOVORI 6441 REZERVIRAWA ZA PENZISKI I ZA DRUGI KORISTI ZA

VRABOTENITE

prilog


139

5.10 Amortizacija


Vidi MSS 16

Ovaa pozicija vklu~uva amortizacija na nedvi`nostite i opremata i amortizacija na nematerijalnite sredstva.

MSS 16.43 Sekoj sostaven del od stavka na nedvi`nostite i opremata, so nabavna vrednost koja{to ima zna~itelno u~estvo vo vkupnata nabavna vrednost na stavkata, treba da se amortizira pooddelno (bankata go raspredeluva po~etno priznaeniot iznos na nedvi`nosti i oprema na nivnite sostavni delovi i gi amortizira oddelno). Za presmetuvawe na vkupniot tro{ok na amortizacija, razli~ni delovi/stavki na nedvi`nostite i opremata, koi imaat ist korisen vek na upotreba i metod na amortizacija, moè da se grupiraat vo isti amortizaciski grupi.

Iznosot na amortizacija na sredstvoto se opredeluva vrz osnova na ekonomskiot korisen vek na upotreba na sredstvoto. Tro{okot za amortizacija za sekoj period se priznava vo bilansot na uspeh vo pozicijata „Amortizacija“.

Vo slu~aj koga sredstvoto e o{teteno, smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto treba da se namali do vrednosta na nadomestliviot iznos. Posledovatelno, tro{okot za amortizacija treba da se presmeta povtorno vrz osnova na noviot nadomestliv iznos i noviot korisen vek na upotreba na sredstvoto.

5.10.2 Priznavawe

Vidi MSS 16

MSS 16.55 Amortizacija na sredstvoto zapo~nuva koga toa e raspolo`livo za upotreba i prestanuva porano od datumot na koj sredstvoto e klasificirano kako ~uvano za proda`ba i od datumot na koj sredstvoto se depriznava. Amortizacijata prodolùva da se presmetuva na nedvi`nosti i oprema koi se staveni nadvor od upotreba.

Vo slu~ai koga sostavnite delovi na sredstvoto imaat razli~en korisen vek na upotreba ili koga obezbeduvaat koristi za bankata na poinakov na~in, tie komponenti se priznavaat kako oddelni sredstva so razli~ni stapki na amortizacija.

MSS 16.51 Ostatokot na vrednosta i korisniot vek na upotreba na sredstvoto treba da se revidiraat najmalku na krajot na sekoja finansiska godina i dokolku

prilog


140

o~ekuvaweto se razlikuva od prethodnite procenki, promenata treba da se evidentira kako promena vo smetkovodstvena procenka, poto~no perspektivno, vo tekovniot i vo idnite periodi. Bankata treba da razvie modeli za testirawe na o{tetuvaweto na nedvi`nostite i opremata i na nematerijalnite sredstva, vo soglasnost so barawata navedeni vo poglavje 2.7.

5.10.3 Merewe

Vidi MSS 16

Amortizacijata na nedvi`nostite i opremata ja pomestuva nabavnata vrednost, ili tro{okot za proizvodstvo na sredstvoto, vo vremetraeweto na korisniot vek na upotreba na sredstvoto. Koga postoi objektiven dokaz za o{tetuvawe ili koga ekonomskiot korisen vek na upotreba na sredstvoto e revidiran, godi{niot tro{ok za amortizacija mora da se korigira.

Amortizacijata na nematerijalnite sredstva ja pomestuva nabavnata vrednost, ili tro{okot za proizvodstvo na sredstvoto, vo vremetraeweto na korisniot vek na upotreba na sredstvoto. Koga postoi objektiven dokaz za o{tetuvawe ili koga ekonomskiot korisen vek na upotreba na sredstvoto e revidiran, godi{niot tro{ok za amortizacija mora da se korigira.



§ smetkovodstvenata politika za amortizacija na nedvi`nostite i opremata i na nematerijalnite sredstva;

§ amortizacijata, po oddelni kategorii na nedvi`nosti, oprema i nematerijalni sredstva.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 15 - Amortizacija.


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 629 AMORTIZACIJA

prilog


141

5.11 Ostanati rashodi od dejnosta


Ostanatite rashodi od dejnosta glavno gi vklu~uvaat:

§ op{tite administrativni tro{oci, vklu~uvaj}i i zakup, uslugi i licencirawe;

§ zagubata od proda`bata na finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba;

§ zagubata od otu|uvaweto na nedvi`nostite i opremata i na nematerijalnite sredstva (taa pretstavuva razlika pome|u prilivite od proda`bata na sredstvata i nivnata neto smetkovodstvena vrednost na denot na otu|uvawe);

§ rashodite za posebna rezerva i za rezervirawa, na neto-osnova (po poedine~en vid na rezervirawe);

§ drugi rashodi koi ne moàt da se smestat vo specifi~na pozicija.


Rashodot se priznava i se meri soglasno so soodvetniot standard za odredeno sredstvo/obvrska, vrz ~ija osnova e realiziran rashodot.



§ smetkovodstvenata politika za pozna~ajnite ostanati rashodi od dejnosta;

§ ostanatite rashodi od dejnosta, podeleni po vid na rashod.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 16 - Ostanati rashodi od dejnosta.


Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 62 (bez 629) OP[TI ADMINSTRATIVNI TRO[OCI I AMORTIZACIJA 63 DRUGI RASHODI 643 POSEBNA REZERVA ZA VONBILANSNATA IZLO@ENOST 644 OSTANATI REZERVIRAWA

prilog


142

648 REALIZIRANI DOBIVKI/ZAGUBI OD SREDSTVA I OBVRSKI RASPOLO@LIVI ZA PRODA@BA, NA NETO-OSNOVA

prilog


143

5.12 Danok na dobivka (tekoven i odloèn)


Vidi MSS 12

Ovaa pozicija gi vklu~uva slednite stavki:

§ tro{oci/prihodi za tekoven danok; i

§ tro{oci/prihodi za odloèn danok.

Tro{oci/prihodi za tekoven danok e tro{ok/povrat vo tekovnata godina za iznosot na obvrskite/pobaruvawata za danok na dobivka vo odnos na odano~livata dobivka za periodot.

Tro{ocite/prihodite za odloèn danok za periodot gi pretstavuvaat vkupnite promeni vo odloènite dano~ni sredstva i obvrski, pome|u datumot na bilansot na sostojba i prethodniot period.

Za pove}e informacii vidi poglavje 3.8.

5.12.2 Priznavawe

Vidi MSS 12

MSS 12.58 Tekovniot danok treba da se priznae kako prihod ili kako tro{ok i treba da se vklu~i vo bilansot na uspeh za periodot, osven vo slu~aj koga danokot nastanuva od:

§ transakcija ili nastan koi se priznavaat vo istiot ili vo razli~en period, direktno vo kapitalot; ili

§ delovna kombinacija.

Tro{ocite/prihodite od odloèn danok pretstavuvaat:

§ iznosot na odloèn dano~en tro{ok, presmetan od promeni vo odano~livite privremeni razliki koi ne se povrzani so stavki koi se vrednuvani direktno preku kapital;

§ iznosot na tro{oci/prihodi od odloèn danok, povrzani so promeni vo dano~nite stapki ili nametnuvaweto na novi danoci;

§ iznosot na koristi od prethodno nepriznaeni dano~ni zagubi i/ili dano~en kredit.

prilog


144

Za pove}e informacii vidi poglavje 3.8.

5.12.3 Merewe

Vidi MSS 12

Obvrskite/pobaruvawata za tekoven danok, za tekovniot i za prethodniot period, treba da se merat spored iznosot koj se o~ekuva da se plati na, odnosno da se pobaruva od dano~nite vlasti, koristej}i gi dano~nite stapki (i dano~nite zakoni), koi bile vaè~ki ili su{tinski vaè~ki na datumot na bilansot na sostojbata.

Prihodite/tro{ocite od odloèn danok ja pretstavuvaat razlikata pome|u iznosot na odloènite dano~ni sredstva i odloènite dano~ni obvrski na datumot na bilansot na sostojba i onie vo prethodniot period. Pritoa, kriteriumite za priznavawe na odloènite dano~ni sredstva (vidi poglavje 3.8.) i odloènite dano~ni obvrski (vidi poglavje 4.8.) mora da se ispolneti.


Vidi MSS 12

Glavnite komponenti na rashodite/prihodite od danok treba da se obelodenat pooddelno.

MSS 12.80 Komponentite na rashodite/prihodite od danok moè da gi vklu~uvaat:

§ rashodite/prihodite od tekoven danok;

§ sekakvi korekcii za tekoven danok priznaeni vo periodot, a koi proizleguvaat od prethodni periodi;

§ iznosot na rashodi/prihodi od odloèn danok povrzani so nastanuvaweto i anuliraweto na privremenite razliki;

§ iznosot na rashodi/prihodi od odloèn danok povrzani so promenite vo dano~nite stapki ili so nametnuvaweto na novi danoci;

§ iznosot na koristi koi proizleguvaat od prethodno nepriznaeni dano~ni zagubi, dano~ni krediti ili privremeni razliki od prethoden period, koi se upotrebuvaat za namaluvawe na rashodot od tekovniot danok;

§ iznosot na koristi koi proizleguvaat od prethodno nepriznaeni dano~ni zagubi, dano~ni krediti ili privremeni razliki od prethoden period, koi se upotrebuvaat za namaluvawe na rashodot od odloèniot danok;

prilog


145

§ rashod od odloèn danok koj proizleguva od otpisi ili od anulirawe na prethodni otpisi i

§ iznosot na rashodi/prihodi od danokot {to e povrzan so onie promeni vo smetkovodstvenite politiki i so gre{kite koi se vklu~eni vo bilansot na uspeh, bidej}i ne moàt da se presmetaat retroaktivno.

MSS 12.81 Treba da bidat pooddelno obelodeneti:

§ vkupniot tekoven i odloèn danok povrzan so stavki koi se evidentirani vo kapitalot;

§ usoglasuvaweto pome|u rashodite/prihodite za danok i smetkovodstvenata dobivka, prikaàno vo ednata ili vo dvete formi:

• broj~eno usoglasuvawe pome|u rashodite/prihodite za danok i smetkovodstvenata dobivka pomnoèna so primenlivata dano~na stapka. Pritoa, treba da se obelodeni i osnovata vrz koja primenlivata dano~na stapka e presmetana ili

• broj~eno usoglasuvawe pome|u prose~nata efektivna dano~na stapka i primenlivata dano~na stapka, pritoa obelodenuvaj}i ja osnovata vrz koja primenlivata dano~na stapka e presmetana;

§ objasnuvaweto za promenite vo dano~nata stapka vo sporedba so prethodniot period;

§ iznosot (i datumot na istekuvawe, dokolku ima) na odano~livite privremeni razliki, na neiskoristenite dano~ni zagubi i na neiskoristenite dano~ni krediti za koi ne se priznaeni odloèni dano~ni sredstva vo bilansot na sostojba;

§ vkupniot iznos na privremeni razliki povrzani so vloùvawata vo podru`nici, filijali i pridruèni dru{tva i so zaedni~kite vloùvawa, za koi ne se priznaeni odloèni dano~ni obvrski;

§ za sekoj vid privremena razlika i za sekoj vid na neiskoristeni dano~ni zagubi i neiskoristeni dano~ni krediti:

• iznosot na odloèni dano~ni sredstva i odloèni dano~ni obvrski, priznaeni vo bilansot na sostojba za sekoj prikaàn period;

• iznosot na tro{oci/prihodi od odloèn danok, priznaeni vo bilansot na uspeh;

§ vo odnos na prekinatoto rabotewe, tro{ocite za danok povrzani so:

prilog


146

• dobivkata ili zagubata pri prekinot i

• dobivkata ili zagubata od voobi~aeni aktivnosti na prekinatoto rabotewe za periodot, zaedno so sporedlivite iznosi za sekoj prethoden prikaàn period i

§ iznosot na posledicite vrz danokot za dividendi na akcionerite na bankata koi bile predloèni ili objaveni pred finansiskite izve{tai da bidat odobreni za izdavawe, no ne se priznaeni kako obvrska vo finansiskite izve{tai.

Bankata treba da go obelodeni iznosot na odloènite dano~ni sredstva i osnovata za nivnoto priznavawe, koga:

§ koristeweto na odloènite dano~ni sredstva zavisi od idnite odano~livi dobivki koi proizleguvaat od anuliraweto na postoe~kite odano~eni privremeni razliki i

§ bankata pretrpela zaguba vo tekovniot ili vo prethodniot period, vo dano~na jurisdikcija na koja se odnesuvaat odloènite dano~ni sredstva.

Bankata isto taka treba da ja obelodeni prirodata na potencijalnite posledici vrz danokot na dobivka koi bi proizlegle od pla}aweto na dividendi na svoite akcioneri. Dopolnitelno, bankata treba da gi obelodeni iznosite na potencijalnite posledici vrz danokot na dobivka koi se prakti~no odredlivi i podatocite za toa dali postojat nekakvi potencijalni posledici vrz danokot na dobivka koi ne se prakti~no odredlivi.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 17 - Danok od dobivka.

5.12.5 Smetkoven plan Grupa na smetki Naziv na smetkata/grupata na smetki 633 DANOCI I PRIDONESI OD PRIHOD

prilog


147

6 Drugi specifi~ni temi

6.1 Pla}awa vrz osnova na akcii

Vidi MSFI 2

Transakciite na pla}awa vrz osnova na akcii pretstavuvaat:

§ transakcii na pla}awa vrz osnova na akcii, podmireni so sopstveni~ki instrumenti - bankata dobiva proizvodi ili uslugi koi gi pla}a so dodeluvawe sopstveni~ki instrumenti (vklu~uvaj}i i opcii na akcii) na bankata;

§ transakcii na pla}awa vrz osnova na akcii, podmireni so pari~ni sredstva - bankata steknuva proizvodi ili uslugi i prezema obvrski kon dobavuva~ot na tie proizvodi ili uslugi, vo iznos {to e zasnovan vrz cenata (ili vrednosta) na akciite na bankata ili na drugi sopstveni~ki instrumenti na bankata; i

§ transakcii vo koi bankata dobiva ili steknuva proizvodi ili uslugi i uslovite na dogovorot koi £ davaat na bankata, ili na dobavuva~ot, pravo na izbor dali bankata }e ja podmiri transakcijata so pari~ni sredstva (ili so drugi sredstva) ili so izdavawe sopstveni~ki instrumenti.

Pla}awa vrz osnova na akcii se pla}awa za dobienite uslugi od drugo lice. Transakcijata so vraboten (ili so druga stranka) koj e imatel na sopstveni~ki instrumenti na bankata i koj vo transakcijata se javuva vo uloga na akcioner na bankata, ne e transakcija za pla}awe vrz osnova na akcii.

Priznavawe

MSFI 2.7 Bankata treba da gi priznae proizvodite ili uslugite koi se dobieni ili steknati vo transakcii za pla}awe vrz osnova na akcii, toga{ koga taa }e gi dobie proizvodite ili kako {to se primaat uslugite. Bankata treba da priznae soodvetno zgolemuvawe vo kapitalot dokolku proizvodite ili uslugite bile dobieni vo transakcii na pla}awa vrz osnova na akcii, podmireni so sopstveni~ki instrumenti; ili da priznae obvrska dokolku proizvodite ili uslugite bile steknati vo transakcii na pla}awa vrz osnova na akcii podmireni so pari~ni sredstva.

Koga proizvodite ili uslugite {to se dobieni ili steknati vo transakcii na pla}awa vrz osnova na akcii ne se kvalifikuvaat za priznavawe kako sredstva, tie treba da se priznaat kako rashod.

prilog


148

Merewe

Transakcii na pla}awa vrz osnova na akcii, podmireni so sopstveni~ki instrumenti

MSFI 2.10 Bankata treba da gi meri dobienite proizvodi ili uslugi, kako i soodvetniot porast vo kapitalot, direktno spored objektivnata vrednost na dobienite proizvodi ili uslugi, osven ako taa objektivna vrednost ne moè verodostojno da se proceni. Dokolku bankata ne moè verodostojno da ja proceni objektivnata vrednost na dobienite proizvodi ili uslugi, taa treba da ja meri nivnata vrednost i soodvetniot porast vo kapitalot, indirektno, povikuvaj}i se na objektivnata vrednost na dodelenite sopstveni~ki instrumenti. Na primer, bankata treba da ja meri objektivnata vrednost na uslugite dobieni od vraboten indirektno, povikuvaj}i se na objektivnata vrednost na dodelenite sopstveni~ki instrumenti na datumot na merewe i toa vrz osnova na pazarnite ceni na akciite na bankata (dokolku se dostapni). Pritoa, treba da gi zeme predvid uslovite i odredbite spored koi tie sopstveni~ki instrumenti bile dodeleni.

Transakcii na pla}awa vrz osnova na akcii podmireni so pari~ni sredstva

MSFI 2.30 Bankata treba da gi meri steknatite proizvodi i uslugi i nastanatata obvrska spored objektivnata vrednost na obvrskata. Dodeka obvrskata ne se podmiri, bankata treba povtorno da ja meri objektivnata vrednost na obvrskata na sekoj datum na izvestuvawe i na datumot na podmiruvawe, so site promeni vo objektivnata vrednost priznaeni vo bilansot na uspeh za periodot. Transakcii na pla}awa vrz osnova na akcii so alternativi za podmiruvawe so pari~ni sredstva

MSFI 2.34 Za transakciite na pla}awa vrz osnova na akcii, vo koi uslovite na dogovorot £ davaat na bankata, ili na drugoto lice, izbor dali taa }e ja podmiri transakcijata so pari~ni sredstva (ili so drugi sredstva) ili so izdavawe sopstveni~ki instrumenti, bankata treba da ja evidentira taa transakcija kako: § transakcija na pla}awe vrz osnova na akcii, podmireni so pari~ni sredstva dokolku, i vo obem vo koj, kaj bankata nastanala obvrska za podmiruvawe vo pari~ni sredstva ili drugi sredstva; ili

§ transakcija na pla}awe vrz osnova na akcii, podmireni so sopstveni~ki instrumenti dokolku, i vo obem vo koj, ne nastanala obvrska za podmiruvawe vo pari~ni sredstva.

Obelodenuvawe

MSFI 2.45 Bankata treba da gi obelodeni:

§ opisot na sekoj vid transakcija na pla}awa vrz osnova na akcii;

prilog


149

§ strukturata, po broj i po ponderirani prose~ni ceni za izvr{uvawe za sekoja od dodelenite, izgubenite, izvr{enite ili iste~enite opcii za akcii vo periodot, neplateni na po~etokot i na krajot na periodot i izvr{livi na krajot na periodot;

§ informacijata za toa kako bila utvrdena objektivnata vrednost na dobienite proizvodi ili uslugi, ili objektivnata vrednost na dodelenite sopstveni~ki instrumenti vo periodot;

§ informacijata za efektot na transakciite na pla}awa vrz osnova na akcii, vrz dobivkata ili zagubata na bankata za periodot i vrz nejzinata finansiska pozicija.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 46 - Pla}awa vrz osnova na akcii.

prilog


150

6.2 Povrzani strani

MSFI 24.9 Lice povrzano so banka e ona lice koe{to:

(a) direktno ili indirektno, preku eden ili pove}e posrednici:

(i) kontrolira, e kontrolirano od, ili e pod zaedni~ka kontrola so bankata (ova vklu~uva mati~na banka, podru`nici i podru`nici vo ramki na grupata);

(ii) ima interes vo bankata, {to mu ovozmoùva zna~itelno vlijanie vrz bankata, ili

(iii) ima zaedni~ka kontrola vrz bankata.

(b) e pridruèno pretprijatie na bankata;

(v) e zaedni~ko vloùvawe vo koe bankata e vloùva~;

(g) e ~len na klu~niot rakovoden kadar i/ili lice so posebni prava i ovlastuvawa na bankata ili mati~nata banka;

(d) e blizok ~len na semejstvoto na nekoe lice navedeno pod (a) ili (g);

(|) e kontrolirano, zaedni~ki kontrolirano, e pod zna~itelno vlijanie, ili e lice za koe{to zna~itelno pravo na odlu~uvawe, direktno ili indirektno, ima nekoe lice navedeno vo (g) ili (d); ili

(e) e penziski plan za koristi po prestanokot na vrabotuvaweto na vrabotenite vo bankata ili na koja bilo povrzana strana so bankata.

Pri razgleduvaweto na sekoj moèn odnos so povrzanata strana, treba da se ima predvid su{tinata na odnosot, a ne samo pravnata forma.

Za slednite odnosi se smeta deka ne se povrzani strani:

§ dve kompanii, samo zatoa {to imaat zaedni~ki direktor ili drug ~len na klu~niot rakovoden kadar;

§ dvajca investitori, samo poradi toa {to imaat zaedni~ka kontrola vrz zaedni~koto vloùvawe;

§ finansieri, sindikati, javni dru{tva ili vladini tela i agencii, samo vrz osnova na nivnoto normalno rabotewe so bankata (iako tie moè da vlijaat vrz slobodata na raboteweto na bankata ili da u~estvuvaat vo nejziniot proces na donesuvawe odluki);

prilog


151

§ klient, dobavuva~, otstapuva~ na pravo za distribucija (fran{izer), distributer, ili op{t zastapnik so koj bankata izvr{uva zna~itelen obem na rabota.

Obelodenuvawe

Bez ogled na toa dali postoele transakcii pome|u povrzanite strani, bankata treba da gi obelodeni:

§ imeto na mati~nata banka na bankata;

§ prirodata na odnosite na povrzanite strani; i

§ vidovite na transakcii so povrzanite strani.

MSS 24.17 Za sekoj od izvestuvanite periodi, ako postoele transakcii pome|u povrzanite strani, bankata treba da gi obelodeni:

§ prirodata na odnosot na povrzanite strani;

§ iznosot na transakcijata;

§ iznosot na otvorenite stavki (vklu~uvaj}i gi i primenite i izdadenite garancii i detali za toa dali se tie obezbedeni);

§ ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva, povrzani so iznosot na otvorenite stavki;

§ rashodot za zagubi poradi o{tetuvawe, priznaen za periodot za pobaruvawa od povrzanite strani;

§ prihodite i rashodite od transakciite pome|u povrzanite strani, priznaeni za peridot; i

§ podmiruvaweto na obvrskite od povrzanata strana vo ime na bankata ili od bankata vo ime na povrzanata strana.

MSS 24.16 Bankata treba da go obelodeni vkupniot nadomest za klu~niot rakovoden kadar na bankata, za sekoja od slednite kategorii:

§ kratkoro~ni koristi za vrabotenite;

§ koristi po prestanokot na vrabotuvaweto;

§ drugi dolgoro~ni koristi;

§ koristi poradi prestanok na vrabotuvawe; i

§ pla}awa vrz osnova na akcii.

prilog


152

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 44 - Transakcii so povrzanite strani.

prilog


153

6.3 Izvestuvawe spored segmentite

Izvestuvaweto spored segmentite se vr{i po primarnite delovni segmenti i po sekundarnite geografski segmenti.

Primarni delovni segmenti

MSS 14.9 Primarni delovni segmenti na bankite se: § rabota so naselenie ‡ dadeni krediti, uslugi za platen promet, kreditni karti~ki, tekovni i oro~eni depoziti itn.;

§ korporativno bankarstvo (rabota so nefinansiski i finansiski dru{tva) ‡ dadeni krediti, garancii i akreditivi, oro~eni depoziti, derivati itn.;

§ investicisko bankarstvo ‡ upravuvawe so sredstva na drugi lica, sovetodavni uslugi, uslugi povrzani so izdavawe hartii od vrednost itn. i

§ drugo, {to ne e vklu~eno pogore.

Sekundarni geografski segmenti

§ zemji-~lenki na Evropskata unija;

§ drugi evropski zemji, nadvor od Evropskata unija;

§ zemji nadvor od Evropa, ~lenki na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD);

§ drugi zemji.

Bankata treba pooddelno da gi obelodeni zemjite ako:

§ pridonesot od taa zemja vo vkupniot prihod na bankata za izvestuva~kiot period nadminuva 10%;

§ operativnata dobivka ili zaguba od taa zemja vo vkupnata operativna dobivka ili zaguba na bankata za izvestuva~kiot period nadminuva 10%; ili

§ vkupnata aktiva od taa zemja vo vkupnata aktiva na bankata za izvestuva~kiot period nadminuva 10%.

Prikaùvawe i obelodenuvawe

prilog


154

Bankata treba da gi obelodeni bilansot na sostojba i bilansot na uspeh za sekoj izvestuva~ki period, po primarni delovni i sekundarni geografski segmenti.

MSS 14.50,52 Za primarnite delovni segmenti bankata treba:

§ da gi podeli stavkite od bilansot na uspeh po oddelni delovni segmenti i da gi identifikuva prihodite/rashodite koi se javuvaat me|u segmentite;

§ da gi prikaè vkupnite sredstva i vkupnite obvrski po oddelni delovni segmenti.

Za sekundarnite geografski segmenti bankata treba:

§ da ja podeli vkupnata smetkovodstvena vrednost na sredstvata po geografskata lokacija na sredstvata vo oddelni segmenti (za finansiskite instrumenti segmentot se odreduva spored segmentot na sopstvenikot/imatelot na sredstvoto, a ne spored izdava~ot na finansiskoto sredstvo);

§ da go podeli vkupniot iznos na prihodi po oddelni geografski segmenti, vrz osnova na geografskata lokacija na svoite komitenti (geografskata lokacija od koja pristigaat prihodite, a ne lokacijata na bankata vo koja prihodite nastanuvaat). Ako bankata ne moè verodostojno da gi podeli svoite prihodi spored geografskata lokacija na svoite komitenti, taa treba da gi odredi geografskite segmenti spored svojata geografska lokacija, t.e. spored lokacijata kade {to nastanuvaat prihodite.

Za sekoj oddelen deloven i geografski segment, bankata treba da gi obelodeni:

§ vkupnite tro{oci za nabavka na dolgoro~ni sredstva na segmentot (nedvi`nosti, oprema i nematerijalni sredstva);

§ vkupniot iznos na rashodi za amortizacija na sredstvata na segmentot;

§ vkupnite zagubi poradi o{tetuvawe, priznaeni i/ili anulirani;

§ vkupniot iznos na zna~ajni nepari~ni prihodi/rashodi, osven amortizacijata.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 4 - Izvestuvawe spored segmenti.

prilog


155

6.4 Naemi Vidi MSS 17

Ova poglavje gi obrabotuva dogovorite za naemi, davaj}i osvrt na naemite od aspekt na naemodavatelot i na naematelot. Sekoj dogovor za naem treba da bide klasificiran kako finansiski ili kako operativen naem.

MSS 17.8 Finansiski naem e naem so koj su{tinski se prenesuvaat site rizici i koristi od nekoe sredstvo, bez razlika dali pravno e prenesena ili se predviduva da bide prenesena sopstvenosta na sredstvoto. Site drugi naemi se operativni naemi.

Za da se napravi pravilna klasifikacija na naemite kako finansiski ili operativni naemi, potrebno e pravilno da se razberat uslovite na dogovorot za naem. Odlukata treba da se temeli vrz ekonomskata su{tina na dogovorot za naem, a ne samo vrz pravnata forma.

Primeri na situacii koi voobi~aeno bi vodele do klasifikacija na naemite kako finansiski naemi se:

§ koga se prenesuva pravoto na sopstvenost vrz sredstvata na naematelot do krajot na rokot za naem;

§ koga naematelot ima mo`nost da go kupi sredstvoto po cena koja se o~ekuva da bide zna~itelno poniska od objektivnata vrednost na sredstvoto, na datumot koga mo`nosta }e stane primenliva, taka {to na po~etokot na naemot ekonomski razumno e da se o~ekuva mo`nosta da bide iskoristena;

§ koga vremetraeweto na naemot e za pogolemiot del (75% ili pove}e) od korisniot vek na upotreba na sredstvoto, duri iako sopstvenosta vrz sredstvoto ne se prenesuva;

§ koga na po~etokot na naemot, sega{nata vrednost na minimalnite iznosi na pla}awa za naemot e pribli`no ednakva (90% ili pove}e) na objektivnata vrednost na sredstvoto dadeno pod naem; i

§ koga sredstvoto pod naem e so specifi~na priroda i namena i samo naematelot moè da go koristi bez da izvr{i pogolemi modifikacii na sredstvoto.

Klasifikacijata na naemite kako finansiski ili operativni naemi se pravi na datumot na zapo~nuvawe na naemot. Datum na zapo~nuvawe na naemot e poraniot datum od datumot na dogovorot za naem i od datumot na obvrzuvawe na stranite kon osnovnite odredbi na naemot.

prilog


156

6.4.1 Priznavawe, merewe i obelodenuvawe Datumot od koj naematelot ima pravo da gi koristi svoite prava za upotreba na sredstvata pod naem e datumot na po~etnoto priznavawe na naemot.

Smetkovodstveniot tretman na naemot, vo slu~aj na naemodavatel i naematel, zavisi od toa dali stanuva zbor za finansiski ili za operativen naem.

6.4.1.1 Finansiski naemi vo finansiskite izve{tai na naemodavatelite

Priznavawe i merewe

Naemodavatelot go prikaùva finansiskiot naem kako „pobaruvawa po finansiski naem“ vo bilansot na sostojba. Pobaruvawata po finansiski naem, na neto-osnova, go pretstavuvaat zbirot na minimalnite pla}awa za naemot i sekoj nezagarantiran ostatok na vrednosta koj go presmetuva naematelot, diskontiran po kamatnata stapka {to vaì za naemot. Minimalnite pla}awata za naem gi vklu~uvaat otplatite na glavnica po finansiskiot naem i prihodite od kamati. Priznavaweto na prihodite od kamati ja odrazuva stapkata na povrat na neto-vloùvawata (glavnica) vo finansiskiot naem. Kamatnata stapka {to odgovara na naemot se odreduva na po~etokot na naemot. Toa e stapka po koja vkupnata sega{na vrednost na zbirot na minimalnite pla}awa za naemot i nezagarantiraniot ostatok na vrednosta e ednakva na zbirot na objektivnata vrednost na sredstvata pod naem i po~etnite direktni tro{oci na naemodavatelot.

Po~etnite direktni tro{oci na naemot (na primer proviziite i nadomestite za pravni uslugi nastanati vo tekot na pregovaraweto i dogovaraweto na finansiskiot naem) se vklu~uvaat vo po~etnoto merewe na pobaruvaweto od finansiskiot naem (ne e dozvoleno po~etnite direktni tro{oci na naemot da se evidentiraat kako tro{oci koga }e nastanat).

Obelodenuvawe

MSS 17.47 Bankata gi obelodenuva:

§ usoglasuvaweto pome|u vkupnoto vloùvawe vo naemot i smetkovodstvenata vrednost na pobaruvaweto za finansiski naem;

§ analizata na dostasuvaweto na pobaruvaweto za finansiski naem na datumot na bilansot na sostojba, za sekoj od slednite periodi (dogovorite za naem so period za otkaùvawe se klasificiraat vo vremenskite grupi vrz osnova na periodot za otkaùvawe):

• do edna godina

• od edna do pet godini

prilog


157

• nad pet godini

§ nedospeaniot finansiski prihod;

§ nezagarantiraniot ostatok na vrednosta na sredstvoto, koj }e dostasa vo korist na naemodavatelot;

§ akumuliranata ispravka za nenaplatenite pobaruvawa za finansiski naem;

§ opisot na pozna~ajnite dogovori za finansiski naem.

6.4.1.2 Finansiski naemi vo finansiskite izve{tai na naematelite

Priznavawe i merewe

Naematelot gi prikaùva sredstvata dobieni so finansiski naem vo bilansot na sostojba, vo pozicijata „Nedvi`nosti i oprema“. Sredstvata po~etno se priznavaat po poniskata vrednost od objektivnata vrednost na sredstvoto ili po sega{nata vrednost na minimalnite pla}awa za naemot.

Posledovatelno, sredstvata dobieni so finansiski naem se merat spored po~etnata vrednost, namalena za amortizacija. Sredstvata se amortiziraat spored voobi~aenata politika za amortizacija, primeneta za drugi nedvi`nosti i oprema i amortizacijata se priznava kako tro{ok vo bilansot na uspeh. Ako na krajot na naemot naematelot ne se stekne so sopstvenost vrz sredstvoto, toga{ sredstvoto se amortizira za pokratkiot period od vremetraeweto na naemot i od korisniot vek na upotreba na sredstvoto.

Naematelot ja prikaùva obvrskata koja proizleguva od finansiskiot naem vo bilansot na sostojba, vo pozicijata „Ostanati obvrski“. Obvrskata od finansiskiot naem se priznava vo momentot na zapo~nuvawe na finansiskiot naem, vo iznos na sega{nata vrednost na minimalnite pla}awa za naemot.

Minimalnite pla}awata za naemot se sostojat od dva elementa: nadomest za obvrskata za finansiski naem i rashod po kamati. Rashodot za kamata se raspredeluva i se priznava vo bilansot na uspeh za periodot na vremetraewe na naemot.

Ako transakcija koja{to pretstavuva proda`ba na edno sredstvo i istovremeno povratok na istoto sredstvo preku naem (sale and lease-back arrangement), po svojata su{tina e finansiski naem, toga{ sekoj vi{ok na prilivi od proda`bata na sredstvoto nad negovata smetkovodstvena vrednost ne treba vedna{ da se priznae kako prihod vo bilansot na uspeh na prodava~ot ‡ naematelot, tuku treba da se razgrani~at i da se priznaat vo periodot na vremetraewe na naemot.

prilog


158

Za sredstvata pod finansiski naem, bankata celosno gi primenuva barawata navedeni vo poglavje 2.7 - „Test na o{tetuvawe“.

Obelodenuvawe


§ sega{nata smetkovodstvena vrednost na datumot na bilansot na sostojba, za sekoe sredstvo zemeno pod finansiski naem;

§ analizata na dostasuvaweto na obvrskite za finansiski naem na datumot na bilansot na sostojba, za sekoj od slednite periodi (dogovorite za naem so period za otkaùvawe se klasificiraat vo vremenskite grupi vrz osnova na periodot za otkaùvawe):

• do edna godina


• nad pet godini;

§ vkupnite idni minimalni pla}awa za podnaem za koi se o~ekuva da bidat primeni od neotpoviklivi podnaemi, na datumot na bilansot na sostojba (idni o~ekuvani prihodi);

§ opisot na pozna~ajnite dogovori za finansiski naem.

6.4.1.3 Operativnite naemi vo finansiskite izve{tai na naemodavatelite

Priznavawe i merewe

Naemodavatelot gi prikaùva sredstvata dadeni pod operativen naem vo bilansot na sostojba, vo pozicija „Nedvi`nosti i oprema“. Sredstvata se procenuvaat spored principite na ovaa Metodologija koi vaàt za pozicijata „Nedvi`nosti i oprema“.

Prihodite od operativniot naem se evidentiraat vo bilansot na uspeh za periodot na naemot i se prikaàni vo pozicijata „Ostanati prihodi od dejnosta“. Po~etnite direktni tro{oci, nastanati so cel da se dogovori operativniot naem, treba da se dodadat na smetkovodstvenata vrednost na sredstvata pod naem i da se priznaat kako rashod vo vremetraewe na naemot, vrz ista osnova/dinamika kako {to se priznavaat i prihodite od naem.

Za sredstvata dadeni pod operativen naem, bankata celosno gi primenuva barawata navedeni vo poglavje 2.7- „Test na o{tetuvawe“.

prilog


159

Obelodenuvawe


§ analizata na dostasuvaweto na idnite minimalni pla}awa za neotpoviklivi operativni naemi za sekoj od slednite periodi (dogovorite za naem so period za otkaùvawe se klasificiraat vo vremenskite grupi vrz osnova na periodot za otkaùvawe):

• do edna godina


• nad pet godini;

§ opisot na pozna~ajnite dogovori za operativen naem.

6.4.1.4 Operativnite naemi vo finansiskite izve{tai na naematelite

Priznavawe i merewe

Naematelot treba da gi priznae pla}awata za operativen naem kako rashod vo bilansot na uspeh vo periodot na vremetraewe na naemot, vo pozicijata „Ostanati rashodi od dejnosta“.

Ako transakcija koja{to pretstavuva proda`ba na edno sredstvo i istovremeno povratok na istoto sredstvo preku naem (sale and lease-back arrangment), po svojata su{tina e operativen naem i e jasno deka transakcijata e zasnovana na objektivna vrednost, toga{ site dobivki i zagubi treba vedna{ da se priznaat vo bilansot na uspeh. Ako proda`nata cena na sredstvoto e povisoka od negovata objektivna vrednost, toga{ vi{okot nad objektivnata vrednost treba da se razgrani~i i da se amortizira vo tekot na periodot za koj se o~ekuva sredstvoto da bide koristeno. Ako proda`nata cena na sredstvoto e poniska od negovata objektivna vrednost, toga{ zagubata treba vedna{ da se priznae vo bilansot na uspeh.

Obelodenuvawe


§ analizata na dostasuvaweto na idnite minimalni pla}awa za neotpoviklivi operativni naemi, za sekoj od slednite periodi (dogovorite za naem so period za otkaùvawe se klasificiraat vo vremenskite grupi vrz osnova na periodot za otkaùvawe):

• do edna godina

prilog


160


• nad pet godini;

§ vkupnite idni minimalni pla}awa za podnaem za koi se o~ekuva da bidat primeni od neotpoviklivi podnaemi, na datumot na bilansot na sostojba (idni o~ekuvani prihodi);

§ pla}awata za naem i podnaem, priznaeni vo bilansot na uspeh za periodot, so posebni iznosi za minimalnite pla}awa za naem i pla}awa za podnaem; i

§ opisot na pozna~ajnite dogovori za operativen naem.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 45 - Naemi.

prilog


161

6.5 Zarabotka po akcija Vidi MSS 33

Bankata e dol`na da ja prikaè zarabotkata po akcija vo osnovnata struktura na bilansot na uspeh, ako nejzinite obi~ni akcii se predmet na javno trguvawe na pazarot ili ako bankata e vo proces na izdavawe obi~ni akcii na javnite pazari.

Koga bankata objavuva i konsolidirani i nekonsolidirani/poedine~ni finansiski izve{tai, zarabotkata po akcija treba da se prikaè samo vrz osnova na konsolidiranite informacii.

Generalno, treba da se prikaè osnovnata i/ili razvodnetata zarabotka po akcija.

Osnovnata zarabotka po akcija se presmetuva so delewe na dobivkata, ili na zagubata, koja{to im pripa|a na akcionerite - sopstvenici na obi~ni akcii na bankata (delenik) so ponderiraniot prose~en broj na obi~ni akcii vo optek (delitel) vo tekot na periodot.

Za da se presmeta razvodnetata zarabotka po akcija, bankata treba da gi korigira dobivkata, ili zagubata, koja{to im pripa|a na akcionerite -sopstvenici na obi~ni akcii na bankata i ponderiraniot prose~en broj na akcii vo optek, za efektite na site razvodneti potencijalni obi~ni akcii.

Razvodnuvaweto e namaluvawe na zarabotkata po akcija, ili zgolemuvawe na zagubata po akcija, koja proizleguva od pretpostavkata deka konvertabilnite instrumenti se konvertirani, deka opciite ili varantite se izvr{eni, ili deka obi~nite akcii se izdadeni po ispolnuvaweto na specifi~nite uslovi. Ottuka, delitelot e ednakov na ponderiraniot prose~en broj na obi~ni akcii vo optek, zgolemen za ponderiraniot prose~en broj na obi~ni akcii koi }e bidat izdadeni pri konverzija na site razvodneti potencijalni obi~ni akcii.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 41 - Zarabotka po akcija.

prilog


162

6.6 Obelodenuvawa na upravuvaweto so rizici Vidi MSFI 7, MSS 32

Vo finansiskite izve{tai, bankite treba da obelodenat informacii za upravuvawe so rizicite na koi se izloèni vo svoeto rabotewe. Voobi~aeno, bankite se izloèni na krediten rizik, rizik na likvidnost i pazaren rizik.

MSFI 7.33 Za sekoj tip na rizik, bankata treba da gi obelodeni slednite kvalitativni informacii:

§ prirodata i izloènosta na rizikot;

§ celite, politikite i procesite na bankata za upravuvawe so rizikot i metodite koristeni za merewe na rizikot; i

§ sekoja promena vo prethodnite dve to~ki vo sporedba so prethodniot period.

Za sekoj tip na rizik, bankata treba da gi obelodeni slednite kvantitativni informacii:

MSFI 7.25 Obelodenuvawe na objektivnata vrednost

§ , bankata treba da gi obelodeni objektivnite vrednosti za site sredstva i obvrski koi se merat po amortizirana nabavna vrednost ili po nabavna vrednost;

§ bankata treba da gi obelodeni metodite i principite za utvrduvawe na objektivnata vrednost za sekoja klasa na sredstva i obvrski i treba da gi objasni tehnikite za vrednuvawe.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 5 - Objektivna vrednost na finansiskite sredstva i finansiskite obvrski.

MSFI 7.36 Krediten rizik

§ bankata treba da go obelodeni iznosot koj{to najdobro ja pretstavuva nejzinata maksimalna izloènost na krediten rizik na datumot na izvestuvawe;

§ faktorite koi{to bankata gi zema predvid koga utvrduva dali finansiskite sredstva se o{teteni;

§ strukturata na finansiskite sredstva koi{to se pooddelno o{teteni;

prilog


163

§ starosnata struktura na finansiskite sredstva koi{to na datumot na izvestuvawe se dostasani, no ne se o{teteni;

§ smetkovodstvenata vrednost na finansiskite sredstva koi{to se restrukturirani, a koi inaku bi bile dostasani ili o{teteni;

§ opisot na zemenoto obezbeduvawe za finansiskite sredstva, vklu~uvaj}i ja i procenkata na objektivnata vrednost na obezbeduvaweto;

§ analizata na koncentracijata na izloènosta na bankata na krediten rizik po industriska granka i po geografska lokacija.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 2.1 - Krediten rizik.

MSFI 7.39 Rizik na likvidnost

§ analizata spored dostasanost na finansiskite sredstva i obvrski, spored preostanatite dogovorni dostasuvawa (preostanata ro~nost).

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 2.2 - Rizik na likvidnost.

MSFI 7.40 Pazaren rizik

§ koga bankata ne upotrebuva analiza na ~uvstvitelnost (ili sli~en metod) za upravuvawe so pazarniot rizik, treba da se obelodeni analiza na ~uvstvitelnosta za sekoj vid na pazaren rizik na koj{to e izloèna bankata na datumot na izvestuvawe, pokaùvaj}i kako dobivkata ili zagubata i kapitalot bi bile zasegnati od promenite na promenlivata golemina na verojatniot rizik, koi{to bile razumno mo`ni na toj datum;

§ metodite i pretpostavkite koi bile koristeni pri podgotvuvaweto na analizata na ~uvstvitelnost;

§ promenite vo koristenite metodi i pretpostavki, od prethodniot period i pri~inite za takvite promeni;

§ ako e upotrebena analiza na ~uvstvitelnost, bankata treba da obelodeni opis na metodot, celite i glavnite parametri za presmetkata.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 2.3 - Pazaren rizik.

prilog


164

6.7 Potencijalni obvrski i potencijalni sredstva Vidi MSS 37

6.7.1 Potencijalni obvrski

MSS 37.10 Potencijalnata obvrska e definirana kako:

§ mo`na obvrska koja{to proizleguva od minati nastani i koja{to moè da bide potvrdena samo ako se slu~at ili ako ne se slu~at eden ili pove}e neizvesni idni nastani, koi ne se vo celost pod kontrola na bankata; ili

§ sega{na obvrska koja{to proizleguva od minati nastani, no ne e priznaena vo bilansot na sostojba na bankata bidej}i:

• ne e verojatno deka za podmiruvawe na obvrskata }e se bara odliv na resursi od bankata; ili

• iznosot na obvrskata ne moè verodostojno da se izmeri.

Potencijalnite obvrski moàt da se razvijat na na~in koj prvi~no ne e o~ekuvan. Spored toa, tie postojano se procenuvaat za da se utvrdi dali odlivot na resursi od bankata stanal verojaten. Dokolku stanuva verojatno deka }e se bara odliv na resursi od bankata za odredena potencijalna obvrska, toga{ se priznava rezervirawe vo bilansot na sostojba, za periodot vo koj se slu~ila promenata vo verojatnosta (osven vo retki slu~ai koga ne moè verodostojno da se izmeri iznosot).

Priznavawe i obelodenuvawe

Bankata ne treba da priznae potencijalna obvrska vo bilansot na sostojba.

MSS 37.28 Za sekoja grupa na potencijalni obvrski (kako {to se prezemenite obvrski za kreditirawe, izdadenite garancii, otvorenite i konfirmiranite akreditivi itn.), na datumot na bilansot na sostojba, bankata treba da gi obelodeni,:

§ kratkiot opis na prirodata na potencijalnata obvrska;

§ procenkata na finansiskite efekti;

§ neizvesnostite vo vrska vo iznosot ili vremenskiot raspored na sekoj odliv;

§ mo`nosta za kakvo bilo nadomestuvawe;

prilog


165

§ kamatnata stapka i o~ekuvanoto dostasuvawe na prezemenite obvrski za kreditirawe;

§ informaciite za toa dali potencijalnite obvrski se otpoviklivi ili neotpoviklivi.

6.7.2 Potencijalni sredstva

MSS 37.10 Potencijalno sredstvo e mo`no sredstvo koe proizleguva od minati nastani i koe moè da bide potvrdeno samo ako se slu~at, ili ako ne se slu~at, eden ili pove}e neizvesni idni nastani, koi{to ne se vo celost pod kontrola na bankata.

Potencijalnite sredstva obi~no se javuvaat od neplanirani ili od drugi neo~ekuvani nastani koi sozdavaat mo`nost za priliv vo bankata.

Priznavawe i obelodenuvawe

Bankata ne treba da priznae potencijalno sredstvo vo bilansnata evidencija.

MSS 37.33 Potencijalnite sredstva ne se priznavaat vo bilansnata evidencija bidej}i ova moè da dovede do priznavawe na prihod koj moèbi nikoga{ nema da se ostvari. Me|utoa, koga ostvaruvaweto na prihodot navistina e izvesno, toga{ soodvetnoto sredstvo treba da se priznae vo bilansnata evidencija na bankata.

Potencijalnite sredstva postojano se procenuvaat za da se osiguri deka nastanite se soodvetno prikaàni vo finansiskite izve{tai. Dokolku prilivot za bankata stanal verojaten, bankata go obelodenuva potencijalnoto sredstvo. Dokolku pak stanalo navistina izvesno deka }e ima priliv vo bankata, sredstvoto i soodvetniot prihod se priznavaat vo finansiskite izve{tai vo periodot vo koj nastanala promenata.

Koga prilivot vo bankata e verojaten i ne e dale~en, bankata treba da obelodeni kratok opis na prirodata na potencijalnite sredstva na datumot na bilansot na sostojba i, kade {to e mo`no, procenka na nivniot finansiski efekt.

Vo modelot na finansiski izve{tai za bankite treba da se popolni bele{kata 42 - Potencijalni obvrski i potencijalni sredstva.

prilog


166

6.8 Konsolidacija Vidi MSS 27

Osnovnite principi za konsolidacija, izgotvuvawe i prikaùvawe na konsolidiranite finansiski izve{tai, za grupata na pravni subjekti {to se pod kontrola na mati~na banka, se propi{ani vo ova poglavje i vo poglavje 6.9 od ovaa Metodologija.

Izgotvuvaweto na konsolidirani finansiski izve{tai ne e zadolìtelno vo slednite slu~ai:

§ koga mati~nata banka e celosno poseduvana podru`nica, ili e delumno poseduvana podru`nica i koga nejzinite ostanati sopstvenici se informirani za nekonsolidiraweto i ne se protivat;

§ koga dol`ni~kite ili sopstveni~kite instrumenti na mati~nata banka ne se trguvani na javen pazar;

§ koga mati~nata banka ne gi podnela, nitu e vo proces na podnesuvawe na svoite finansiski izve{tai do komisija za hartii od vrednost (ili druga regulatorna organizacija); i

§ koga krajnata mati~na banka, ili druga posredni~ka mati~na banka na mati~nata banka, izgotvuva konsolidirani finansiski izve{tai, vo soglasnost so MSFI, dostapni na javen uvid.

Vo site drugi slu~ai, konsolidiranite finansiski izve{tai treba da se izgotvuvaat. Site podru`nici na mati~nata banka treba da se vklu~at vo konsolidiranite finansiski izve{tai.

Podru`nicata ne moè da se isklu~i od konsolidacija samo poradi toa {to vloùva~ot e dru{tvo za zaedni~ki vloùvawa, zaedni~ki fond, investiciska banka ili sli~no pravno lice; ili ako negovite delovni aktivnosti se razli~ni od onie na ostanatite pravni subjekti vo grupata.

Finansiski izve{tai na grupata

Finansiskite izve{tai na grupata se prikaùvaat kako za poedine~na banka (kako grupata da e edno pravno lice).

Slednovo se otstranuva pri konsolidacijata:

§ smetkovodstvenata vrednost na vloùvaweto na mati~nata banka i delot na mati~nata banka vo kapitalot na podru`nicite;

prilog


167

§ saldata, transakciite, prihodite i rashodite vo ramki na grupata se otstranuvaat vo celost;

§ dobivkite i zagubite od transakcii vo ramki na grupata, koi se priznavaat vo sredstvata (zalihi, osnovni sredstva), se otstranuvaat vo celost.

Malcinsko u~estvo e onoj del od dobivkata ili zagubata i neto-sredstvata na podru`nicata koi ne se vo sopstvenost (direktno ili indirektno - preku podru`nici) na mati~nata banka.

Smetkovodstveni metodi za izgotvuvawe konsolidirani finansiski izve{tai

MSS 27.22 Pri podgotovkata na konsolidiranite finansiski izve{tai, finansiskite izve{tai na mati~nata banka i na nejzinite podru`nici se konsolidiraat stavka po stavka, taka {to se sobiraat sli~ni stavki na sredstva, obvrski, kapital, prihodi i rashodi. So cel da se prikaàt finansiskite informacii za grupata kako za edno edinstveno pretprijatie, se prezemaat slednite ~ekori:

§ se otstranuva smetkovodstvenata vrednost na vloùvaweto na mati~nata banka vo sekoja podru`nica i delot na mati~nata banka vo kapitalot na sekoja podru`nica;

§ se identifikuvaat malcinskite u~estva vo neto-dobivkata ili zagubata na konsolidiranite podru`nici za izvestuva~kiot period i

§ se identifikuvaat malcinskite u~estva vo neto-sredstvata na konsolidiranite podru`nici i tie se prikaùvaat oddelno od u~estvoto na mati~nata banka.

MSS 27.24 Pritoa, saldata, transakciite, prihodite i rashodite vo ramki na grupata treba vo celost da se otstranat.

Datum na izvestuvawe i na izgotvuvawe finansiski izve{tai

MSS 27.26 Finansiskite izve{tai na mati~nata banka i na nejzinite podru`nici mora da bidat izgotveni na istiot datum na izvestuvaweto. Koga datumite na izvestuvaweto se razlikuvaat, podru`nicata izgotvuva dopolnitelni finansiski izve{tai so istiot datum kako i finansiskite izve{tai na mati~nata banka, osven dokolku toa e neprakti~no. Koga datumite na izvestuvaweto se razlikuvaat za pomalku od tri meseci, finansiskite izve{tai moè da se korigiraat za zna~ajnite nastani koi se slu~ile pome|u datumot na finansiskite izve{tai na podru`nicata i datumot na finansiskite izve{tai na mati~nata banka.

Pravnite subjekti vo grupata koristat unificirani smetkovodstveni politiki, dogovoreni so mati~nata banka.

prilog


168

Pravno lice za specijalni nameni

Pravnoto lice za specijalni nameni (PLSN) se konsolidira koga su{tinata na odnosot pome|u bankata i PLSN pokaùva deka PLSN e kontroliran od strana na bankata.

Obelodenuvawe vo konsolidiranite finansiki izve{tai

Slednoto treba da se obelodeni:

§ prirodata na odnosot koga mati~nata banka poseduva pomalku od polovina od glasa~kata mo};

§ pri~inata zo{to sopstvenosta vrz pove}e od polovina od glasa~kata mo} ne pretstavuva kontrola;

§ datumot na izvestuvawe na finansiskite izve{tai na podru`nicata, koga se razlikuva od onoj na mati~nata banka;

§ prirodata i obemot na koi bilo zna~itelni restrikcii/ograni~uvawa za transfer/prenos na sredstvata od podru`nicite na mati~nata banka.

prilog


169

6.9 Delovni kombinacii Vidi MSFI 3

Principite od ova poglavje ne se primenuvaat na:

§ zaedni~kite vloùvawa,

§ delovnite kombinacii koi vklu~uvaat pravni subjekti ili delovni rabotewa pod zaedni~ka kontrola i

§ delovnite kombinacii koi vklu~uvaat dva ili pove}e zaedni~ki fondovi.

MSFI 3.5 Delovna kombinacija e spojuvawe na oddelni pravni subjekti ili delovni rabotewa vo edno pravno lice, za izvestuva~ki celi. Rezultatot na delovnata kombinacija e edno pravno lice - steknuva~ot, da stekne kontrola vrz edno ili pove}e delovni rabotewa - steknati dru{tva. Dokolku bankata stekne kontrola vrz eden ili pove}e pravni subjekti koi ne se delovni rabotewa, toga{ toa spojuvawe ne e delovna kombinacija. Istoto vaì i koga bankata steknuva grupa na sredstva ili neto-sredstva koi ne pretstavuvaat delovno rabotewe. Toga{ bankata treba da ja raspredeli nabavnata vrednost na grupata pome|u pooddelnite sredstva i obvrski vo grupata vrz osnova na nivnite objektivni vrednosti na datumot na steknuvaweto.

MSFI 3.14 Site delovni kombinacii treba da se evidentiraat so primena na metodot na kupuvawe.

Za primena na metodot na kupuvawe, neophodno e da se identifikuva kupuva~ot (bankata koja steknuva kontrola vrz steknatite pravni subjekti), da se izmeri nabavnata vrednost na delovnata kombinacija i da se pomesti nabavnata vrednost na delovnata kombinacija na denot na steknuvawe.

Nabavnata vrednost na delovnata kombinacija ja pretstavuva objektivnata vrednost na dadenite sredstva, nastanatite (prezemenite) obvrski i sopstveni~kite instrumenti izdadeni od kupuva~ot. Dopolnitelno, se dodavaat i tro{ocite povrzani direktno so delovnata kombinacija (na datumot na razmenata).

Pomestuvaweto se vr{i so priznavawe/evidentirawe na identifikuvanite sredstva na steknatoto pretprijatie, obvrskite i potencijalnite obvrski po nivnata objektivna vrednost na denot na razmena na kontrolata (plus kakvi bilo tro{oci direktno povrzani so delovnata kombinacija).

Za da se priznaat, sredstvata, obvrskite i potencijalnite obvrski treba da gi ispolnat slednite kriteriumi:

prilog


170

§ za sredstvo (osven za nematerijalno sredstvo): da bide verojatno deka idnite ekonomski koristi }e pretstavuvaat priliv za kupuva~ot i deka nivnata objektivna vrednost moè verodostojno da se izmeri.

§ za obvrska (osven za potencijalna obvrska): da bide verojatno deka }e se bara odliv na resursi za da se podmiri obvrskata i nejzinata objektivna vrednost da moè verodostojno da se izmeri.

§ za nematerijalno sredstvo i za potencijalna obvrska: da moàt verodostojno da se izmerat.

§ za netekovni sredstva, vo soglasnost so MSFI 5, da se priznavaat po objektivna vrednost namalena za tro{ocite za proda`ba.

Iznosot za koj nabavnata vrednost na delovnata kombinacija e pogolema od u~estvoto na kupuva~ot vo neto objektivnata vrednost na identifikuvanite sredstva, obvrski i potencijalni obvrski, se evidentira kako gudvil vo bilansot na sostojba na denot na kupuvawe. Gudvilot po~etno se meri spored negovata nabavna vrednost. Po prvi~noto priznavawe, toj se meri spored nabavnata vrednost namalena za akumuliranite zagubi poradi o{tetuvawe.

Dokolku nabavnata vrednost na delovnata kombinacija e pomala od u~estvoto na kupuva~ot vo neto objektivnata vrednost na identifikuvanite sredstva, obvrski i potencijalni obvrski, }e dojde do preispituvawe na identifikacijata i mereweto na site sredstva, obvrski i potencijalni obvrski od delovnata kombinacija. Dokolku po ova preispituvawe s¢ u{te postoi vakva negativna razlika, taa vedna{ se priznava vo bilansot na uspeh.

Sledi prikaz na metodot na kupuvawe:

prilog


171

-nabavna vrednost na delovnakombinacija

direktno povrzani tro{oci

Objektivna vrednost na sredstva, obvrski, kapital

u~estvoto na kupuva~ot vo neto objektivnata vrednost naidentifikuvanite sredstva, obvrski i potencijalni obvrski

Gudvil (posledovatelno se meripo nabavna vrednost, namalena zazagubi poradi o{tetuvawe)

+

+

=

akoako

-

Se priznava vedna{ vobilansot na uspeh

Zagubite poradi o{tetuvawe na gudvilot se merat soglasno so MSS 36 i so poglavje 2.7 od ovaa Metodologija.

prilog


172

A PRILOZI A.1 Analiza na proviziite i nadomestite - razgrani~uvawe na onie koi se sostaven del od prihodite/rashodite od kamata i prihodite/rashodite od provizii i nadomesti Soglasno so barawata na MSS 18 i MSS 39, proviziite i nadomestite treba da bidat podeleni na onie koi se:

• sostaven del od efektivnata kamatna stapka; • prihodi/rashodi od provizii i nadomesti (zaraboteni vrz osnova na izvr{eni uslugi i pri izvr{uvawe na zna~ajna aktivnost).

Napomena: ova ne e iscrpna lista na primeri na provizii i nadomesti. Celta na ovoj prilog e da gi dade generalnite razgrani~uvawa na proviziite i nadomestite. I. II. III. Definicija

Provizii koi se sostaven del od efektivnata kamatna stapka

Provizii zaraboteni vrz osnova na izvr{eni uslugi

Provizii zaraboteni pri izvr{uvawe na zna~ajna aktivnost

Smetkovodstven tretman

Korekcija na prihodite/rashodite od kamati koga finansiskiot instrument se priznava

Prihodi/rashodi od provizii i nadomesti koga uslugata e izvr{ena

Prihodi/rashodi od provizii i nadomesti koga zna~ajnata aktivnost e zavr{ena

Generalni primeri

• nadomesti primeni vrz osnova na izdavawe/nabavka na finansisko sredstvo

• nadomesti za servisirawe/ administrirawe na kredit

• nadomest za posreduvawe pri dogovaraweto na kredit pome|u dve strani

• nadomesti dadeni vrz osnova na izdavawe na finansiski obvrski koi se merat spored amortiziranata nabavna vrednost

• nadomest za upravuvawe so vloùvawa

• nadomest za sindiciran kredit, koga bankata e samo posrednik (ne e izloèna na rizik)

Prakti~ni primeri

• provizija za aplikacijata za krediti (nezavisno od dostasuvaweto)

• provizija za procesirawe i kontrolirawe na odobrenite krediti

• provizija za upravuvaweto na kreditite

• provizija pri podnesuvaweto barawe za krediti

• provizija pri predvremena isplata na kreditot

• provizija za baraweto za krediti za naselenie

• procenka na iznosot na imotot daden kako obezbeduvawe

• provizija pri podnesuvaweto dokumenti so barawe za razli~ni vidovi na krediti za naselenie

• administrativni tro{oci za krediti dadeni na naselenie

• provizija za otvoraweto namenski depoziti

prilog


173

A.2 Analiza „~ekor po ~ekor“ za depriznavawe na finansisko sredstvo

DA

Utvrdi dali principite za depriznavawe navedeni podolu se primenlivi za del ili za site sredstva

(ili za grupa na sli~ni sredstva)

Dali pravata na pari~ni tekovi od sredstvoto se iste~eni?

Dali bankata gi prefrlila sopstvenite prava za da dobie pari~ni tekovi od sredstvoto?

Dali bankata prezemala obvrska da gi isplati pari~nite tekovi od

sredstvoto?

Dali bankata gi prefrlila su{testveno site rizici i koristi

od sredstvoto?

Sredstvoto treba da se depriznae

DA

Sredstvoto treba da prodolì da se priznava

NE


DA

Sredstvoto treba da prodolì da se priznava

DA


NE

Dali bankata gi zadràla su{testveno site rizici i koristi

od sredstvoto?

Dali bankata ja zadràla kontrolata nad sredstvoto?

Treba da se prodolì da se priznava sredstvoto do stepenot na kontinuiranoto

involvirawe na bankata

NE

NE

NE

NE

DA

DA

Documents

prilog-Metodologija na smetkovodstvo i fin izvestuvanje · 5 Bilans na uspeh 116 5.1 Prihodi i rashodi od kamati 116 5.2 Prihodi i rashodi od provizii i nadomesti 119 5.3 Neto-prihodi